Na podlagi 23. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 28. člena Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije za vse investicijske projekte na obrambnem področju, ki se financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance.
(2) Metodologija priprave in obravnave investicijske dokumentacije iz prejšnjega odstavka obsega:
– metodološke osnove za ocenjevanje in vrednotenje investicij;
– vrste in obvezno vsebino investicijske dokumentacije;
– postopke in udeležence pri pripravi in ocenjevanju investicijske dokumentacije ter odločanju o investicijah;
– merila za ugotavljanje učinkovitosti investicije, ki se ugotavlja v vseh fazah projektnega cikla in so podlaga za odločanje o investicijah ter njihovo uvrstitev v načrt razvojnih programov.
(3) Ta uredba se uporablja za ugotavljanje prednosti in slabosti posameznih predlogov obrambnih projektov oziroma pri odločanju o izbiri izvedljivih projektov, ki bodo prispevali k potrebni, pričakovani ali večji obrambni sposobnosti države ali nacionalni varnosti.
(4) Če posamezno vprašanje v zvezi z metodologijo priprave in obravnave investicijske dokumentacije na obrambnem področju v tej uredbi ni urejeno, se uporablja Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10).

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. »analiza izvedljivosti« je analitični proces, s katerim se preverjajo ključne omejitve posameznih variant obrambnega projekta ter s tem povezane rešitve s tehničnega, tehnološkega, taktičnega, obrambnega, varnostnega, ekonomskega, pravnega in organizacijskega vidika ter ugotovi, če je projektni predlog dejansko izvedljiv. Strokovne podlage predstavljajo pomembno osnovo za izbor optimalne variante;
2. »analiza stroškov in koristi« je metoda, s katero se ovrednoti stroške in koristi projekta v denarnih enotah in vključuje tudi tiste stroške in koristi za obrambno sposobnost ali nacionalno varnost države, za katere trg ne zagotavlja ustrezne storitve ali primerne cene. Koristi so poleg prispevanja k obrambi države tudi povečanje vojaških zmogljivosti za sodelovanje Slovenske vojske pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, civilno vojaškega sodelovanja ter izvajanja drugih nalog zlasti Slovenske vojske, določenih z obrambnimi predpisi;
3. »analiza tveganj« je ocenjevanje verjetnosti, da z obrambnim projektom ne bodo uresničeni pričakovani dosežki. Če je mogoče to verjetnost številčno izraziti, se imenuje stopnja tveganja. Analiza zajema ovrednotenje projektnih (tveganje razvoja obrambnega projekta, tveganje izvedbe in obratovanja obrambnega projekta) in splošnih tveganj (politična, varnostna, obrambna, narodnogospodarska, socialna in druga tveganja);
4. »analiza vplivov« je ocenjevanje sprememb v družbi, ki so posledica dolgoročnih učinkov izvedbe obrambnih projektov in ukrepov z vnaprej določenimi cilji (kot na primer vpliv na obrambno sposobnost, nacionalno varnost oziroma na izvajanje z zakonom določenih nalog obrambe, na socialno varnost, na zaposlovanje in konkurenčnost). Ocene morajo biti izražene tako, da jih je mogoče povezati s problemi, ki vplivajo na nujnost izvedbe obrambnih projektov in ukrepov;
5. »celovit projekt« sestavlja več investicijskih projektov, med katerimi je tudi najmanj en obrambni projekt, od katerih je vsak tehnično, tehnološko in ekonomsko zaokrožena celota, ki dosega cilje v okviru skupnega obrambnega namena ter skupaj z operativno sposobnostjo predstavlja vojaško ali obrambno zmogljivost oziroma kot zaokrožena celota prispeva k uresničitvi drugega namena;
6. »cilji sil in cilji zmogljivosti Nata« predstavljajo nabor sil in zmogljivosti, ki se jih po načelu pravične delitve bremen in razumnega izziva razdeli med posamezne članice zavezništva z namenom zagotavljanja vseh sil in zmogljivosti, ki jih Nato potrebuje za izvajanje nalog v sistemu kolektivne obrambe in varnosti;
7. »faza projekta« je funkcionalno, tehnično, tehnološko in finančno samostojna celota, ki izpolnjuje pogoje za projekt na obrambnem področju po tej uredbi. Za fazo projekta je mogoče šteti tudi predhodne študije ter investicijsko, prostorsko, projektno in drugo dokumentacijo, potrebno za izvedbo projekta;
8. »investicije« so naložbe v povečanje in ohranjanje obrambne sposobnosti v obliki vojaških ali drugih zmogljivosti, načrtovane v dolgoročnih, srednjeročnih in drugih razvojnih dokumentih za izvajanje nalog obrambe, infrastrukturnih projektov in potrebnih zemljišč, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premoženja vključno z naložbami v izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij in druge naložbe, ki bodo zagotovile koristi na obrambnem področju oziroma vplivale na potrebno ali pričakovano obrambno pripravljenost oziroma nacionalno varnost;
9. »investicijski stroški« so vsi izdatki in vložki v denarju in stvareh, ki so neposredno vezani na investicijski projekt na obrambnem področju in jih investitor Ministrstvo za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) samo oziroma skupaj z drugimi investitorji nameni za predhodne raziskave in študije, pridobivanje dokumentacije in strokovnih podlag, soglasij in dovoljenj, zemljišč, pripravljalna in zemeljska dela, izvedbo gradbenih, obrtniških del in napeljav, nabavo in namestitev opreme ter naprav, svetovanje in nadzor izvedbe ter druge izdatke za blago in storitve, vključno z odškodninami, ki so neposredno vezane na investicijski projekt in tudi za obratna sredstva, kadar so potrebna;
10. »investicijsko vzdrževanje« zajema večja (občasna) popravila zaradi obnovitve ali ohranitve funkcionalnosti osnovnih sredstev, ki se uporabljajo za obrambne potrebe in so povezana z nastajanjem večjih stroškov v daljših obdobjih ter jih je treba načrtovati vnaprej. Pri vojaški opremi in oborožitvi pomenijo investicijska vzdrževalna dela ohranjanje ali povečevanje njene zmogljivosti, podaljševanje življenjske dobe, prilagajanje standardom uporabe, zmanjševanje stroškov uporabe, povečevanje ali podaljševanje varnosti uporabe, prilagajanje okoljevarstvenim zahtevam in podobno. Pri gradbenih objektih pomenijo investicijska vzdrževalna dela izvedbo popravil, gradbenih, instalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminjajo njegove zmogljivosti, velikost, namembnosti instalacije in napeljave. Tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave;
11. »investitor ali soinvestitor« je za investicije na obrambnem področju praviloma ministrstvo;
12. »multikriterijska analiza« je način ocenjevanja z več merili, v kateri se zajamejo cilji investicije z različnih vidikov ter vsakemu določi utež, da jih je mogoče izmeriti. Glede na kombinacijo različnih finančnih, ekonomskih, varnostnih, obrambnih, zlasti taktično, tehničnih in tehnoloških ter drugih meril se dobi enotna ocena različnih ciljev projekta, na podlagi katere se lahko razvrstijo predlogi projektov oziroma variante posamičnega projekta;
13. »naročnik investicije« je organizacijska enota ali organ v sestavi ministrstva, ki ima v finančnem načrtu zagotovljena sredstva za investicijo;
14. »ocenjevanje« je postopek določitve ciljev, preverjanja različnih možnosti izvedbe ter primerjave stroškov in koristi pred odločitvijo o nameravani investiciji. Nanaša se na predhodno analizo predlaganega investicijskega projekta, ki opredeljuje njegove bistvene dele in sprejemljivost z vidika skladnosti z uveljavljenimi merili odločanja. Vsebuje finančno in ekonomsko oceno ter presojo ustreznosti taktičnih, tehničnih, tehnoloških, prostorskih, obrambnih, vojaških, varnostnih, organizacijskih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na izvedljivost projekta. Namen ocenjevanja je izbira projektov, ki bodo (največ) prispevali k obrambni pripravljenosti ali nacionalni varnosti ter trajnostnemu razvoju družbe, in izločitev tistih, ki tega ne omogočajo;
15. »operativna zmogljivost« je stanje, ki ga vojaška enota doseže v ocenjevalnem obdobju (praviloma v enem letu). Takrat je vojaška enota popolnjena in pripravljena s kadrom ter oborožitvijo in opremo do ravni, ki je načrtovana v načrtu za doseganje operativne zmogljivosti. Poleg tega so pripadniki vojaške enote usposobljeni za uporabo razpoložljivih resursov in sposobni izvajati naloge iz poslanstva enote. Operativna zmogljivost je začetna, ciljna in končna, ki obsega tudi pridobitev certifikata vojaške enote (certificiranje);
16. »projektna dokumentacija« je sistematično urejen zbir listin, sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog ter strokovnih podlag, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, taktične, tehnične, tehnološke in oblikovne značilnosti nameravanega in izvedenega projekta. Pri investicijah v vojaško opremo in oborožitev obsega tudi taktične študije, ugotovitve iz poročil o pripravljenosti ali drugih analiz vojaške ali obrambne narave. Je ena ključnih podlag za pripravo investicijske dokumentacije;
17. »projektni cikel« zajema načrtovanje, zagon, izvajanje in zaključek projekta. Zaključi se s predajo predmeta investicije naročniku investicije;
18. »rekonstrukcija« je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega obrambnega objekta, oborožitve, vojaške ali druge opreme ali naprav in prilagajanje spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremenijo velikost in namembnost objekta, opreme ali naprav, spreminjajo pa se konstrukcijski deli, zmogljivost ter izvedejo druge izboljšave;
19. »upravljavec investicije« je za investicije v obrambne ter vojaške zmogljivosti (infrastrukturo, oborožitev in vojaško opremo) poveljstvo ali organizacijska enota ali organ v sestavi ministrstva, ki upravlja z izvedeno investicijo po predaji in uvedbi v operativno uporabo ter skrbi za zagotavljanje predvidenih učinkov. Upravljavec investicije sodeluje pri načrtovanju in izvedbi investicije;
20. »vrednotenje« je presojanje o upravičenosti obrambnega projekta ali programa, ki temelji na primerjavi pričakovanih ali dejanskih rezultatov učinkov s pridobljenimi podatki iz preteklih, že izvedenih vrednotenj. Vrednotenje poteka v projektnem ciklu, saj ga lahko izvajamo v fazi načrtovanja (ex-ante) in izvedbe, izvaja pa se tudi določeno obdobje v fazi delovanja oziroma obratovanja (ex-post), in sicer:
– predhodno vrednotenje je presoja, ki se izdela kot podlaga za sprejemanje odločitve o financiranju in je nujna podlaga za spremljanje izvajanja in posledično ocenjevanje po možnosti merljivih ciljev,
– sprotno vrednotenje vsebuje ocene, ki izhajajo iz spremljanja izvedbe obrambnega projekta. Preverjanje poteka z namenom, da bi po potrebi prilagodili ali preusmerili aktivnosti,
– poznejše oziroma naknadno vrednotenje se izvaja določeno obdobje po zaključku obrambnega projekta. Pomeni preverjanje doseženih rezultatov in učinkov v primerjavi z zastavljenimi cilji obrambnega projekta;
21. »zmogljivost« je sposobnost za delovanje za doseganje želenega učinka. V širšem pomenu je zmogljivost kompleksna kombinacija elementov zmogljivosti (doktrine, organizacije, usposabljanja, opreme, kadrov, voditeljstva, infrastrukture in interoperabilnosti). Zmogljivosti se delijo na obrambne, vojaške in nevojaške;
22. »obrambne zmogljivosti« so vojaške in nevojaške zmogljivosti namenjene za izvajanje nacionalne obrambe samostojno ali v sistemu kolektivne obrambe in varnosti oziroma za odzivanje na vojaške in nevojaške vire ogrožanja nacionalne varnosti;
23. »vojaške zmogljivosti« so zmogljivosti, ki jih zagotavlja Slovenska vojska in so namenjene predvsem za izvajanje vojaških nalog oziroma vojaško obrambo. Vojaške zmogljivosti so tudi večnamenske in se lahko uporabljajo za sodelovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, podporo drugih državnih organov ter civilno vojaško sodelovanje;
24. »življenjski cikel« obsega načrtovanje, izvedbo, pridobitev, uporabo in vzdrževanje oborožitve, vojaške opreme oziroma obrambnega objekta, vključno z izločitvijo iz operativne uporabe, uničenjem oziroma razgradnjo v skladu metodologijo Nata AAP-20.
(2) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, ki niso pojasnjeni v prejšnjem odstavku, imajo pomen kot je določen v Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.

(1) Ta uredba se uporablja pri pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije ter načrta razvojnih programov na obrambnem področju. Na tej podlagi se sprejemajo odločitve o naslednjih vrstah investicij:
1. investicijah za pridobitev novih ali povečanje obstoječih obrambnih in vojaških zmogljivosti;
2. nakupu ali posodobitvi oborožitve in vojaške opreme ter druge opreme in naprav;
3. investicijskem vzdrževanju osnovnih sredstev za potrebe obrambe oziroma Slovenske vojske;
4. investicijah na območjih izključne ter omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe;
5. načrtovanju, gradnji, posodobitvi, rekonstrukciji in investicijskem vzdrževanju obrambne infrastrukture;
6. drugih investicijah na obrambnem področju, ki omogočajo ali podpirajo izvajanje ali delovanje posameznih delov obrambnega sistema ter prispevajo k obrambni pripravljenosti ali nacionalni varnosti.
(2) Ta uredba se smiselno uporablja za delež sofinanciranja, če je investitor drugo ministrstvo, Nato ali druga mednarodna organizacija, katere članica je Republika Slovenija, delež sofinanciranja Republike Slovenije ali ministrstva pa ne dosega 50 odstotkov investicije.
(3) Ta uredba se smiselno uporablja tudi za investicije na obrambnem področju, ki se financirajo iz javnih sredstev, investitor pa ni ministrstvo.
(4) Pri obrambnih projektih, pri katerih ministrstvo ni investitor, naloge ministrstva in ministra, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister), določene s to uredbo, izvaja investitor in pooblaščena oseba investitorja.
(5) Ta uredba se ne uporablja za obrambne ali vojaške investicije, ki so potrebne zaradi nenadnega poslabšanja varnostnih razmer ali v primeru izrednega ali vojnega stanja.

(1) Mejne vrednosti, ki določajo pripravo in obravnavo posamezne vrste investicijske dokumentacije na obrambnem področju po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost, so:
1. za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo med 300.000 in 500.000 eurov najmanj dokument identifikacije investicijskega projekta;
2. za investicijske projekte nad vrednostjo 500.000 eurov dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program;
3. za investicijske projekte nad vrednostjo 2.500.000 eurov dokument identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijska zasnova in investicijski program;
4. za investicijske projekte pod vrednostjo 300.000 eurov je treba zagotoviti dokument identifikacije investicijskega projekta, in sicer:
– pri tehnološko zahtevnih investicijskih projektih,
– pri investicijah, ki imajo v svoji ekonomski dobi pomembne finančne posledice (npr. povzročajo visoke stroške vzdrževanja, zahtevajo funkcionalno usposabljanje večjega števila pripadnikov oziroma javnih uslužbencev) ali zahtevajo dodatne kadrovske zmogljivosti.
(2) Pri obrambnih projektih z ocenjeno vrednostjo pod 300.000 eurov se vsebina investicijske dokumentacije poenostavi tako, da vsebuje le ključne prvine iz 1. in 6. točke tretjega odstavka 9. člena te uredbe, potrebne za odločanje o investiciji in spremljanje njenih učinkov.
(3) Če gre za več podobnih investicij ali druga smiselno in vsebinsko povezana posamična naročila manjših vrednosti na obrambnem področju, se jih lahko združi v program (npr. program investicijskega vzdrževanja in podobno), za katerega veljajo smiselno enaki postopki in merila kot za posamičen investicijski projekt.
(4) Če je bila izdelana in potrjena predinvesticijska zasnova za celovit projekt in so cilji ter ključne predpostavke iz celovitega projekta ostali nespremenjeni, ni treba ponovno izdelovati predinvesticijske zasnove za posamezne investicijske projekte, čeprav njihova ocenjena vrednost presega 2.500.000 eurov.
(5) Za tehnološko manj zahtevne projekte, kot je investicija v nakup večjega števila enakih kompletov oziroma kosov, pri katerih skupna vrednost investicije ne presega vrednosti, ki so opredeljene v 1. točki prvega odstavka tega člena, se pripravi le dokument identifikacije investicijskega projekta.

Glede na vrsto investicijske dokumentacije je treba pri ocenjevanju investicij na obrambnem področju praviloma uporabiti naslednje metodološke osnove:
1. Določitev ciljev:
– cilji se določijo na podlagi strategije zagotavljanja obrambe ali nacionalne varnosti države, predhodno izvedenih analiz, evidentiranja potreb in možnosti ter načinov njihovega uresničevanja;
– cilji morajo biti usklajeni z dolgoročnimi in srednjeročnimi obrambnimi programi ter opredeljeni tako, da je mogoče ugotavljati in preverjati njihovo uresničevanje;
– cilji morajo biti določeni tako, da je mogoče identificirati ekonomične in izvedljive variante za njihovo izvedbo.
2. Priprava predlogov variant za uresničevanje ciljev:
– variante se lahko med seboj razlikujejo glede na različne možne lokacije, taktične, tehnične in tehnološke rešitve, obseg, vire in načine financiranja, roke in dinamiko izvedbe, rezultate in druge pomembnejše značilnosti investicije;
– upoštevajo se tudi variante, ki so posledica vsebinskih razlik pri oddaji del ali načinov financiranja (na primer fazna gradnja, koncesije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva, če je to mogoče);
– za presojo izvedljivosti ciljev investicije se pričakovani učinki za obrambni projekt predstavijo najmanj s primerjavami stanja »z« investicijo (upošteva se izbrana varianta) ter izhodiščnega scenarija (alternativa »brez« investicije) ali minimalne alternative z upoštevanjem delnih izboljšav.
3. Pri opredelitvi vrednostnega in fizičnega obsega stroškov in koristi vsake variante se zajema oziroma upošteva:
– stroške in koristi posameznih udeležencev v ekonomski dobi investicije;
– ocene količin, ki temeljijo na predpisani dokumentaciji (predhodne idejne rešitve in študije, projektna in tehnično-tehnološka dokumentacija, obseg in vrste vojaške formacije, vojaški standardi in normativi dejavnosti, prostorski akti in druge osnove);
– stroške in koristi, ki se upoštevajo pri ocenjevanju investicije v ekonomski dobi in ki obsegajo investicijske stroške, investicijsko in tekoče vzdrževanje, stroške obratovanja ter koristi, ki se lahko izrazijo v denarju ter nedenarne koristi (posredne in neposredne). Stroški in koristi se ugotavljajo v finančni in ekonomski analizi po statični (za reprezentativno leto v ekonomski dobi) in dinamični metodi (za celotno ekonomsko dobo investicije) v obdobju, v katerem pričakujemo njihov nastanek;
– izhodiščni podatki morajo izhajati iz verodostojnih virov podatkov, kot so dolgoročni in srednjeročni obrambni programi, taktične študije, cilji sil, sprejeti v zavezništvu, in drugi dokumenti, oziroma iz podatkov, ki jih uporabljajo na obrambnem področju oziroma s katerimi razpolagajo pristojni organi Nato ali druge mednarodne organizacije, katerih članica je Republika Slovenija oziroma nosilci javnih pooblastil;
– predpostavke za projekcije morajo biti utemeljene in verodostojne;
– vsi stroški in koristi, ki so izražene v denarju, se obravnavajo na primerljivih osnovah (stalne cene, diskontiranje);
– vsaka varianta vsebuje izračun finančnih, ekonomskih in drugih kazalnikov učinkovitosti investicije ter opis rezultatov na podlagi meril, ki jih ni mogoče izraziti v denarju;
– pri ocenjevanju investicijskih projektov se uporabljata splošna diskontna stopnja in inflacijska stopnja, določeni z enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.
4. Ugotavljanje občutljivosti variante zajema:
– z analizo občutljivosti se lahko opredelijo kritični parametri investicijskega projekta, pri katerih so projekcije manj zanesljive, in sicer po vrstnem redu vplivanja na končni rezultat investicije oziroma po stopnjah tveganja (z analizo tveganja);
– izkažejo se lahko ugotovitve analize o mogočih vplivih na pričakovan končni rezultat oziroma o mogočih odmikih od projekcij.
5. Izbor najboljše variante in predstavitev izsledkov temelji na izhodišču:
– vsako varianto je treba presojati z vidika najpomembnejših omejitvenih dejavnikov (varnostnih, obrambnih, finančnih, zakonskih, regionalnih, okoljevarstvenih, socialnih in drugih dejavnikov);
– pri predstavitvi izsledkov morajo biti navedeni cilji, opis obravnavanih variant, primerjava variant, razlogi za izbiro najboljše variante ter način ocenjevanja izbire najboljše variante.

(1) Investicijski program se mora spremeniti in dopolniti, če se spremenijo ključne predpostavke iz investicijskega programa (na primer sprememba ciljev sil sprejetih v zavezništvu, dolgoročnega ali srednjeročnega obrambnega programa, trajnejša sprememba varnostnih razmer, trajnejša sprememba mednarodnih obveznosti države na obrambnem področju, tehnologije, časovnega načrta izvedbe, virov financiranja, spremembe na trgu, kakor tudi demografske, socialne, okoljske ali druge spremembe) v takem obsegu, da se bodo znatno spremenili pričakovani stroški ali koristi investicije v njeni ekonomski dobi, zlasti pa, če bodo odmiki investicijskih stroškov večji od 20 odstotkov ocenjene vrednosti projekta.
(2) Smiselnost novelacije investicijskega programa se preveri:
– pred začetkom izvajanja investicijskega projekta;
– če je od potrditve investicijskega programa do njegove vključitve v načrt razvojnih programov preteklo več kot leto dni;
– med izvajanjem investicije glede na ugotovitve, zapisane v poročilu o izvajanju investicije v skladu s to uredbo.

Pri izračunih in drugih postopkih za presojo upravičenosti projektov na obrambnem področju se v dokumentaciji upoštevajo pravila stroke (kot so usklajenost s cilji nacionalne in kolektivne obrambe, interoperabilnost in podobno) in lahko uporabljajo metode, določene z metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, ter druge primerne metode.

(1) Glede na fazo obrambnega projekta je treba izdelati naslednje vrste investicijske dokumentacije:
1. pri načrtovanju oziroma pred odločitvijo o investiciji:
– dokument identifikacije investicijskega projekta,
– predinvesticijsko zasnovo,
– investicijski program ali njegovo novelacijo;
2. do začetka izvedbe naročila posamezne investicije pa še študijo izvedbe nameravane investicije, če ni sestavni del investicijskega programa;
3. v fazi izvedbe, poročilo o izvajanju investicijskega projekta ter kadar se izkaže za potrebno, tudi novelacijo investicijskega programa;
4. v fazi obratovanja, poročilo o spremljanju učinkov investicijskega projekta (naknadno vrednotenje).
(2) Investicijska dokumentacija mora vsebovati potrebne prvine in izračune tako, da je na njeni podlagi mogoče vsestransko oceniti finančne, ekonomske in druge (taktične, tehnične, tehnološke, varnostne, obrambne, okoljske, prostorske, razvojne) posledice odločitve o investiciji.
(3) Vsebino investicijske dokumentacije določajo vrsta in namen investicije ter pravila stroke na obrambnem področju. Investicijska dokumentacija mora biti izdelana strokovno in v okviru razpoložljivih podatkov ter tako podrobno, kot je še ekonomsko upravičeno. Ministrstvo lahko preverja strokovno usposobljenost izdelovalcev investicijske dokumentacije, če ne gre za zaposlene v ministrstvu.
(4) Prostorska, projektna, tehnična in druga dokumentacija, ki je podlaga za izdelavo investicijske dokumentacije, mora biti potrjena s strani ministrstva in medsebojno usklajena v vsaki fazi projektnega cikla.
(5) Investicijska dokumentacija ali njeni posamezni deli, dokumenti ali listine, ki so sestavni del investicijske dokumentacije, ki vsebujejo tajne podatke, morajo biti označeni z ustrezno stopnjo tajnosti in se obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov.
(6) Investicija, ki je predmet obravnave v investicijski dokumentaciji, mora biti usklajena z razvojnimi politikami in strategijami na področju obrambe ali nacionalne varnosti države oziroma ministrstva ter predvidena v dolgoročnem in srednjeročnem obrambnem programu.
(7) Pri obveznih vsebinah investicijske dokumentacije, ki jih določa ta uredba in ne bodo vsebinsko obdelane in vključene v investicijsko dokumentacijo, mora izdelovalec investicijske dokumentacije podati razloge za takšno odločitev.

(1) Dokument identifikacije investicijskega projekta vsebuje podatke, potrebne za določitev investicijske namere in njenih ciljev v obliki funkcionalnih zahtev, ki jih bo morala investicija izpolnjevati. Dokument identifikacije investicijskega projekta vsebuje opise taktičnih, tehničnih, tehnoloških ali drugih prvin predlaganih rešitev in je podlaga za odločanje o nadaljnji izdelavi investicijske dokumentacije oziroma nadaljevanje investicije. Opisi taktičnih, tehnoloških in drugih prvin se opredelijo v ciljih sil, taktičnih študijah in drugih dokumentih.
(2) Pri izdelavi dokumenta identifikacije investicijskega projekta je za ocenjevanje treba smiselno uporabiti metodološke osnove iz 5. člena te uredbe.
(3) Dokument identifikacije investicijskega projekta, ki lahko obsega tudi zbir dokumentov, vsebuje najmanj naslednje podatke:
1. navedbo investitorja, naročnika, upravljavca (uporabnika) in izdelovalca investicijske dokumentacije ter strokovnih uslužbencev oziroma služb, odgovornih za pripravo in nadzor nad pripravo ustrezne investicijske ter projektne, tehnične, tehnološke, taktične in druge dokumentacije;
2. analizo stanja z navedbo taktičnih ali obrambnih študij in poročil, v kolikor obstajajo, in opisom razlogov za investicijsko namero;
3. opredelitev razvojnih možnosti in ciljev investicije ter preveritev usklajenosti s strateškimi dokumenti oziroma dolgoročnimi in srednjeročnimi obrambnimi programi;
4. opredelitev sprejemljivega števila variant »z« investicijo, predstavljenih v primerjavi z alternativo »brez« investicije ali minimalno alternativo;
5. opredelitev vrste investicije in oceno investicijskih stroškov za vse faze, če je predvidena delitev projekta na faze, po stalnih cenah in tekočih cenah ter navedbo osnov za oceno vrednosti (najmanj na podlagi analize vrednosti že izvedenih investicij oziroma drugih verodostojnih izhodišč);
6. opredelitev temeljnih prvin, ki določajo investicijo (idejna rešitev ali taktična študija, opredelitev lokacije, okvirni obseg investicije, predviden začetek in konec izvedbe, varstvo okolja, potrebni kadri za doseganje operativnosti, ocena stroškov ter predvideni viri financiranja in drugi viri), skupaj z informacijo o pričakovani stopnji izrabe zmogljivosti oziroma ekonomski upravičenosti obrambnega projekta;
7. ugotovitev smiselnosti in možnosti nadaljnje priprave investicijske in druge dokumentacije.
(4) Pri investicijah iz 1. in 4. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 4. člena te uredbe, pri katerih investicijski program ni obvezen, se šteje dokument identifikacije investicijskega projekta za investicijski program ter predstavlja osnovo za odločitev o investiciji. V tem primeru vsebuje še:
– analizo stroškov in koristi, skupaj s predstavitvijo tistih stroškov in koristi, ki jih ni mogoče izraziti v denarnih enotah, in analizo stroškovne učinkovitosti za posamezne variante ali izbrano optimalno varianto;
– predstavitev izbrane optimalne variante, ki temelji na dokumentaciji investicijskega programa, določenega s to uredbo;
– merila za ugotavljanje učinkovitosti investicije;
– prikaz rezultatov ocenjevanja z utemeljitvijo upravičenosti investicijskega projekta;
– načrt izvedbe investicije s popisom ključnih mejnikov.
(5) Če se priprava in izdelava predhodnih študij, prostorske, projektne, investicijske in druge dokumentacije opredelita kot samostojna faza, zanjo ni treba posebej pripraviti dokumenta identifikacije investicijskega projekta v obsegu iz tretjega odstavka tega člena. V tem in drugih primerih, ko se investicijski projekt izvaja v fazah, lahko investitor na podlagi razpoložljivih podatkov oceni vrednost celotnega investicijskega projekta.

(1) Predinvesticijska zasnova se pripravi z upoštevanjem metodoloških osnov iz 5. člena te uredbe.
(2) V predinvesticijski zasnovi se obravnavajo vse variante, za katere je verjetno, da bi ekonomsko, finančno, časovno, taktično, tehnično in tehnološko sprejemljivo izpolnile cilje, zapisane v dokumentu identifikacije investicijskega projekta. Pri tem se upoštevajo tehnične, finančne, zakonske in druge omejitve ter ugotovijo rezultati posameznih variant in utemelji predlog optimalne variante.
(3) Predinvesticijska zasnova vsebuje povzetke izsledkov predhodnih del, študij in analiz, med katere spadajo:
– študije in raziskave obrambnih in vojaških zmogljivosti oziroma potreb, virov ogrožanja, upoštevaje statistične in druge uveljavljene zbirke podatkov, ekonomske analize in študije, ki utemeljujejo vrsto, potrebnost, smotrnost in koristnost investicije ter usklajenost s predvideno strategijo razvoja obrambnega sistema ter področja oziroma zagotavljanja obrambe ali nacionalne varnosti države;
– tehnične in tehnološke zahteve, raziskave in študije ter načrti z izbiro in pregledom potrebne opreme;
– idejne, prostorske, gradbene in druge rešitve;
– obrambne, nacionalnovarnostne, geološke, geomehanske, seizmološke, vodnogospodarske, ekološke, arheološke in druge raziskave;
– analize mogočih lokacij objekta ter analize vplivov na okolje in drugih vplivov s predvidenimi ukrepi;
– analize vključitve javno-zasebnega partnerstva, če investicija to dopušča;
– analize v okviru Nata oziroma sistema kolektivne obrambe, regionalnih ali drugih obrambnih povezav, ki temeljijo na mednarodnih pogodbah.
(4) V predinvesticijski zasnovi se obravnavajo posamezne variante tako podrobno, da je mogoče čim zanesljivejše izbrati in utemeljiti optimalno varianto. Pri tem so posamezne variante ocenjene na podlagi investicijske, projektne, taktične, tehnične in tehnološke ter druge dokumentacije na primerljivi podlagi.
(5) Obvezna vsebina predinvesticijske zasnove obsega:
1. uvodno pojasnilo s povzetkom dokumenta identifikacije investicijskega projekta z navedbo investitorja, naročnika, upravljavca (uporabnika) in izdelovalca dokumentacije;
2. analizo stanja s prikazom obstoječih in predvidenih potreb po investiciji ter usklajenosti investicijskega projekta s strateškimi dokumenti oziroma dolgoročnimi in srednjeročnimi obrambnimi programi ter prostorskimi akti z upoštevanjem medsebojne usklajenosti tudi s področnimi politikami;
3. analizo razvojnih oziroma tržnih možnosti, če je to mogoče glede na vrsto in namen investicije;
4. analizo variant z oceno investicijskih stroškov in koristi ter izračuni učinkovitosti za ekonomsko dobo investicije;
5. analizo vplivov z opisom pomembnejših vplivov investicije z vidika okoljske sprejemljivosti (vplivov na okolje ob upoštevanju izvajanja načela, da onesnaževalec plača nastalo škodo, kadar je to predpisano), zagotavljanja učinkovite rabe prostora in skladnega regionalnega razvoja ter trajnostnega razvoja družbe vse z vidika nacionalne varnosti ali varnosti ter obrambe države;
6. analizo vplivov z opisom pomembnejših vplivov investicije z vidika okoljske sprejemljivosti, zagotavljanja učinkovite rabe prostora ter trajnostnega razvoja družbe vse z vidika varnosti in obrambe države;
7. analizo zaposlenih po posameznih variantah (če ima investicijski projekt vpliv na število in strukturo pripadnikov, javnih uslužbencev ter podobno);
8. okvirni časovni načrt izvedbe investicije z dinamiko investiranja ter doseganja operativne sposobnosti po variantah;
9. okvirno finančno konstrukcijo posameznih variant;
10. izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov posameznih variant ter opis tistih stroškov in koristi, ki se ne dajo ovrednotiti z denarjem;
11. analizo tveganja in analizo občutljivosti za vsako varianto;
12. opis meril in uteži za izbiro optimalne variante;
13. primerjavo variant s predlogom in utemeljitvijo izbire optimalne variante.
(6) Predinvesticijske zasnove ni treba izdelati za investicije iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe ali če investicija ne omogoča izdelave variant oziroma je predmet investicijskega projekta ali programa izbrana optimalna varianta.

(1) Investicijski program je s taktičnim, tehničnim, tehnološkim in ekonomskim delom strokovna podlaga za investicijsko odločitev.
(2) Investicijski program je treba pripraviti z upoštevanjem metodoloških osnov iz 5. člena te uredbe.
(3) Investicijski program obravnava podrobno razčlenjeno optimalno varianto, ki temelji na naslednji dokumentaciji:
– potrjenem dokumentu identifikacije investicijskega projekta oziroma predinvesticijski zasnovi v skladu s 4. členom te uredbe;
– pri gradnjah najmanj na idejnem projektu v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, oziroma drugi idejni rešitvi kot obrambni, tehnični, tehnološki ali drugi podlagi za pripravo investicijskega programa, ki mora vsebovati potrebne prvine in ugotovitve za čim realnejšo oceno vrednosti in izvedljivosti investicije;
– prostorskih aktih (z opredeljenimi zahtevami za investicije, ki se nanašajo na optimalno varianto);
– tehnično-tehnološkem projektu s specifikacijo opreme;
– varnostnih, obrambnih, vojaških, geoloških, geomehanskih, seizmoloških, vodnogospodarskih, ekoloških, arheoloških in drugih raziskavah ter analizah;
– dokazljivih virih financiranja.
(4) Obvezna vsebina investicijskega programa vključuje:
1. uvodno pojasnilo z navedbo investitorja, naročnika, upravljavca (uporabnika) in izdelovalca investicijskega programa, namena in ciljev investicijskega projekta ter povzetka iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta oziroma predinvesticijske zasnove (če je bila izdelana) s pojasnili poteka aktivnosti in morebitnih sprememb (do priprave investicijskega programa);
2. povzetek investicijskega programa, ki vsebuje najmanj:
– cilje investicije;
– kratek opis upoštevanih variant (če so bile izdelane) ter utemeljitev izbire optimalne variante;
– predvideno organizacijo oziroma povzetek študije izvedbe investicije;
– prikaz ocenjene vrednosti investicije ter predvidene finančne konstrukcije;
– zbirni prikaz rezultatov izračunov ter utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta;
3. analizo obstoječega stanja s prikazom potreb po investiciji ter usklajenost investicijskega projekta s cilji in obsegom načrtovanih obrambnih in drugih zmogljivosti;
4. taktično, tehnični in tehnološki del (opredelitev investicijskega projekta zlasti na podlagi normativov in standardov, predpisanih s strani Slovenske vojske in Nata), kot so zahteve glede:
– izpolnjevanja vojaških in civilnih standardov ter stopnje tipizacije;
– zanesljivosti delovanja in preživetja;
– vzdrževanja;
– razpoložljivosti (operativne pripravljenosti);
– varstva okolja;
– varnosti uporabe, varnosti in zdravja pri delu;
5. analizo zaposlenih za alternativo »z« investicijo glede na alternativo »brez« investicije in minimalno alternativo;
6. za prostorske in gradbene investicije analizo lokacije z navedbo prostorskih aktov in glasil, v katerih so objavljeni;
7. analizo vplivov investicijskega projekta na okolje;
8. časovni načrt izvedbe investicije s popisom ključnih aktivnost, ki so potrebne za uspešno realizacijo investicijskega projekta in izdelano analizo izvedljivosti;
9. organizacijo izvedbe projekta, v kolikor se ne izdela študija izvedbe v skladu s to uredbo;
10. oceno vrednosti projekta v ekonomski dobi investicije po stalnih in tekočih cenah z navedbo osnov in izhodišč za oceno;
11. načrt financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja;
12. projekcije prihodkov, če so predvideni, in stroškov poslovanja po začetku operativne uporabe investicije za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta;
13. ovrednotenje drugih stroškov in koristi ter presojo upravičenosti v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene ter izračunom finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi, če so predvideni prihodki projekta oziroma je mogoče koristi izraziti v denarnih enotah (doba vračanja investicijskih sredstev, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti, relativna neto sedanja vrednost in količnik relativne koristnosti), skupaj s predstavitvijo učinkov, ki se ne dajo ovrednotiti z denarjem;
14. analizo tveganj in analizo občutljivosti;
15. predstavitev in razlago rezultatov;
16. seznam strokovnih podlag in virov.

(1) Študija izvedbe investicije je popis ključnih aktivnosti za izvedbo investicije ter za začetek obratovanja ali delovanja oziroma za vključitev v operativno uporabo. Študija izvedbe investicije je lahko tudi sestavni del investicijskega programa.
(2) Študija izvedbe investicije se izdela za investicije, ki zahtevajo obsežnejše in usklajeno delovanje poveljstev, notranjih organizacijskih enot in organov v sestavi ministrstva ter visoke tehnološke standarde, in za vse investicije, ki presegajo vrednosti 2.500.000 eurov.
(3) Študija izvedbe investicije vsebuje:
1. podatke o investitorju in naročniku ter organizacijske rešitve vodenja projekta (opredelitev modela vodenja, odgovorne osebe za pripravo in izvedbo);
2. časovni načrt ključnih aktivnosti, potrebnih za izvedbo obrambnega projekta in vzpostavitev poslovanja (obratovanja) oziroma uvedbo v operativno uporabo;
3. način in postopek izbire izvajalcev oziroma dobaviteljev blaga in storitev;
4. način prevzema predmeta investicije;
5. način uvedbe v operativno uporabo ter način in pristojnost vzdrževanja v času obratovanja;
6. seznam že pripravljene in pregled še potrebne investicijske, projektne, taktične, tehnične, tehnološke in druge dokumentacije v skladu s predpisi.
(4) Študija izvedbe mora biti prilagojena posebnostim investicijskega projekta in pripravljena najpozneje do začetka postopka razpisa za izbor izvajalcev oziroma pred začetkom izvajanja investicijskega projekta. Za dokument identifikacije investicijskega projekta, ki se v skladu s četrtim odstavkom 9. člena te uredbe šteje za investicijski program, ni treba izdelati študije izvedbe.

(1) Poročilo o izvajanju investicije je namenjeno pravočasnemu ugotavljanju odmikov od načrtovane izvedbe investicije ter določitvi ukrepov za njihovo odpravo. Poročilo o izvajanju investicije se izdela najmanj enkrat letno, najkasneje na zaključku leta ob poslovnem poročilu. Poročilo o izvajanju investicije se izdela tudi, če se predvideva, da bodo odmiki od investicijskih stroškov večji od 20 odstotkov ocenjene vrednosti obrambnega projekta ali pa časovni načrt izvedbe podaljšan za več kot eno leto. S poročilom o izvajanju investicije mora biti seznanjen tudi minister, če gre za izvajanje investicij nad vrednostjo 2.500.000 eurov.
(2) Poročilo o izvajanju investicije vsebuje najmanj:
1. izsledke primerjave uresničevanja časovnega načrta izvedbe investicije s časovnim načrtom, predvidenim v investicijskem programu do datuma priprave poročila (nadziranje izvajanja časovnega načrta);
2. primerjavo dejanske vrednosti investicije (pregled sklenjenih pogodb in njenih prilog) ter porabe finančnih sredstev predvideno v investicijskem programu;
3. ugotovitve iz primerjave dejanskih oziroma spremenjenih predvidenih rezultatov fizičnih in finančnih kazalnikov s kazalniki v investicijskem programu oziroma v študiji izvedbe;
4. opis in razlago vzrokov ter posledic morebitnih odmikov in predstavitev ukrepov, s katerimi se bodo odmiki odpravili (v celoti ali delno).
(3) Poročilo o izvajanju investicije je strokovna podlaga za odločitev o morebitni pripravi novelacije investicijskega programa in za usklajevanje podatkov v načrtu razvojnih programov veljavnega proračuna.

(1) Namen poročila o spremljanju učinkov investicije je ugotavljanje in vrednotenje dejanskih učinkov investicije v primerjavi z učinki, predvidenimi v investicijskem programu. Poročilo o spremljanju učinkov investicije se obvezno izdeluje za vse projekte nad vrednostjo 2.500.000 eurov in za projekte, ki se uvrščajo v glavno opremo Slovenske vojske. Poročilo o spremljanju učinkov izvedene investicije se pripravi ob dopolnjevanju dolgoročnega ali srednjeročnega obrambnega programa, najkasneje v prvih petih letih po predaji projekta v operativno uporabo in po koncu ekonomske dobe oziroma po umiku iz operativne uporabe ter predstavlja osnovo za določitev in vrednotenje obrambnih projektov v okviru priprave strategij oziroma oblikovanja programske in razvojne politike v naslednjem obdobju.
(2) Poročilo o spremljanju učinkov investicije iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj:
1. opis izhodiščnega stanja oziroma tistih predvidenih rezultatov iz investicijskega programa in študije izvedbe, ki je podlaga za primerjavo z dejanskimi rezultati (fizični in finančni kazalniki, s katerimi se lahko meri uresničevanje zastavljenih ciljev) z analizo:
– vplivov na vzpostavitev ali povečanje vojaških, obrambnih in drugih zmogljivosti;
– izvedbeno-tehničnega dela (pri gradnji opis izvedenih del na podlagi projekta izvedenih del, dodatne zahteve pri obratovanju, druge strokovne podlage);
– vplivov na okolje (prikaz in opis rezultatov prvih meritev po predpisih o varstvu okolja in opredelitev dodatnih ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje);
– stroškov in virov financiranja;
– oceno oziroma izračunom upravičenosti investicije;
2. primerjavo rezultatov z izhodiščnim stanjem in analizo odmikov, predvsem z vidika doseganja zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti, pričakovane obrambne pripravljenosti, doseženih normativov, prihodkov in stroškov poslovanja ter drugih neposrednih in posrednih družbenoekonomskih učinkov.

(1) Dokument identifikacije investicijskega projekta zagotovi ministrstvo. Če je investitorjev več, se praviloma z medsebojno pogodbo določi nosilec, ki opravlja v imenu vseh soinvestitorjev naloge investitorja, vključno s pripravo dokumenta identifikacije investicijskega projekta.
(2) Do dokumenta identifikacije investicijskega projekta se opredeli ministrstvo s pisnim sklepom, s katerim:
– potrdi dokument identifikacije investicijskega projekta in s tem odobri pripravo predinvesticijske zasnove ali investicijskega programa oziroma izvedbo investicije v skladu s četrtim odstavkom 9. člena te uredbe;
– zavrne dokument identifikacije investicijskega projekta z navedbo razlogov.
(3) Kadar je potrebno, investitor vrne dokument identifikacije investicijskega projekta v postopek za pridobivanja dodatnih informacij oziroma izdelovalcu v dopolnitev.
(4) Ministrstvo lahko imenuje strokovno komisijo za pregled in presojo dokumenta identifikacije investicijskega projekta, ki pripravi strokovno oceno v skladu s to uredbo.
(5) Pisni sklep iz drugega odstavka tega člena izda minister oziroma oseba, ki jo pooblasti, in je obvezna priloga dokumenta identifikacije investicijskega projekta.

(1) Predinvesticijsko zasnovo zagotovi ministrstvo v skladu s 4. členom te uredbe. Če je investitorjev več, se praviloma z medsebojno pogodbo določi, kdo je nosilec, ki opravlja v imenu vseh soinvestitorjev naloge investitorja.
(2) Ministrstvo pregleda skladnost pripravljene predinvesticijske zasnove s predpisi in pravilnost izračunanih kazalnikov ter s pisnim sklepom:
– potrdi predinvesticijsko zasnovo in odobri pripravo investicijskega programa;
– zavrne predinvesticijsko zasnovo kot neustrezno podlago za pripravo investicijskega programa z navedbo razlogov.
(3) Kadar je potrebno, investitor vrne dokument predinvesticijske zasnove v postopek za pridobivanja dodatnih informacij oziroma izdelovalcu v dopolnitev.
(4) Ministrstvo lahko imenuje strokovno komisijo za pregled in presojo investicijske dokumentacije, ki pripravi strokovno oceno v skladu s to uredbo.
(5) Za obrambne projekte, ki se umeščajo v prostor z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom skladno s predpisi s področja urejanja prostora, je postopek z udeleženci priprave in presoje predinvesticijske zasnove določen s to uredbo in obrambnimi predpisi.
(6) Pisni sklep iz drugega odstavka tega člena izda minister oziroma oseba, ki jo pooblasti, in je obvezna priloga predinvesticijske zasnove.

(1) Pripravo investicijskega programa zagotovi ministrstvo. Če je investitorjev več, se praviloma z medsebojno pogodbo opredeli, kdo je nosilec, ki opravlja v imenu vseh soinvestitorjev naloge investitorja.
(2) Ministrstvo po predhodnem pregledu skladnosti pripravljene dokumentacije s predpisi in pravilnosti izračunanih kazalnikov s pisnim sklepom:
– potrdi investicijski program in odobri izvedbo investicije;
– zavrne investicijski program z obrazložitvijo razlogov za zavrnitev.
(3) Kadar je potrebno, investitor vrne investicijski program v postopek za pridobivanja dodatnih informacij oziroma izdelovalcu v dopolnitev.
(4) Ministrstvo lahko imenuje strokovno komisijo za pregled in presojo investicijske dokumentacije, ki izdela strokovno oceno v skladu s to uredbo.
(5) Novelacijo investicijskega programa potrdi ministrstvo po postopku, predpisanem za investicijski program.
(6) Za obrambne objekte, ki se umeščajo v prostor z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom skladno s predpisi s področja urejanja prostora, je določen postopek z udeleženci priprave in presoje v 5. poglavju te uredbe.
(7) Pisni sklep iz drugega odstavka tega člena izda minister oziroma oseba, ki jo pooblasti, in je obvezna priloga investicijskega programa.

(1) Presoja smotrnosti investicije vsebuje strokovno oceno o skladnosti investicijske dokumentacije z metodologijo, predpisano s to uredbo, ter s stanjem in razvojem obrambnih, zlasti pa vojaških zmogljivosti, z vidika nalog nacionalne in kolektivne obrambe. Ministrstvo lahko pri svoji odločitvi upošteva strokovno mnenje zunanjih presojevalcev.
(2) Strokovna presoja iz prejšnjega odstavka je obvezna za predinvesticijsko zasnovo in investicijski program. Ministrstvo zagotovi, da presojo opravijo strokovno usposobljeni ocenjevalci in da so pri svojem delu avtonomni.

(1) K investicijskim odločitvam po tej uredbi, če gre za temeljne razvojne programe Slovenske vojske, daje soglasje medresorska delovna skupina za izvajanje temeljnih razvojnih programov, če gre za zaupna naročila pa tudi medresorska strokovna komisija za izdajo soglasij za izvedbo zaupnih naročil, ki ju imenuje Vlada Republike Slovenije.
(2) Minister lahko imenuje strokovni svet za ključne investicije na obrambnem področju nad vrednostjo 2.500.000 eurov, ki presoja o smotrnosti in upravičenosti investicij v skladu s prejšnjim členom.
(3) Pri strokovni presoji investicijske dokumentacije iz drugega odstavka prejšnjega člena, pri dajanju soglasij k investicijskim odločitvam in presoji smotrnosti ter upravičenosti investicij po prvem in prejšnjem odstavku, ne smejo sodelovati osebe, ki so pripravljale obravnavano investicijsko dokumentacijo, ter druge osebe, pri katerih bi lahko prišlo do konflikta interesov.

(1) Študijo izvedbe zagotovi ministrstvo najpozneje do začetka izvedbe investicije oziroma do začetka postopka za oddajo naročila za izbiro izvajalca.
(2) Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta zagotovi poročilo o izvajanju investicije v skladu s 13. členom te uredbe ter ob izdaji uporabnega dovoljenja.
(3) Odgovorni vodja izvedbe investicijskega projekta predlaga tudi morebitno novelacijo investicijskega programa. O tem odloči pristojna oseba ministrstva oziroma drugega investitorja.
(4) Poročilo o spremljanju učinkov investicijskega projekta v skladu s 14. členom te uredbe, ki je že uveden v operativno uporabo, praviloma zagotovi upravljavec (uporabnik) investicije, za spremljanje dosežene stopnje izkoriščenja zmogljivosti in drugih kazalnikov, predvidenih v investicijskem programu oziroma študiji izvedbe.

Priprava in obravnava investicijske dokumentacije ter ocenjevanje projektov na obrambnem področju, ki se umeščajo v prostor skladno s predpisi s področja urejanja prostora, se v postopku priprave državnega prostorskega načrta izvaja sočasno z umeščanjem in ugotavljanjem drugih vplivov in posledic umeščanja obrambnih projektov v prostor in sicer kot sestavni del postopkov in dokumentov, ki so predpisani oziroma potrebni v teh postopkih:
1. pri ocenjevanju investicij, ki se umeščajo v prostor, je podlaga za investicijsko dokumentacijo, prostorska in projektna dokumentacija ali njeni deli ter druge strokovne podlage, pripravljene skladno z obrambnimi predpisi, ki vsebuje najmanj tiste dele, ki v posamezni fazi omogočajo odločanje o investiciji v skladu s to uredbo;
2. pri določitvi posebnih meril in načinu ocenjevanja investicij ter določitvi dodatne ali podrobnejše vsebine investicijske dokumentacije se upoštevajo obrambni predpisi in pravila stroke. Prednostno se upoštevajo tista merila, ki ob upoštevanju varnostnih standardov, minimalnih vojaških zahtev ter predpisov o varovanju vojaških objektov in njihovih okolišev zagotavljajo manjše varnostno tveganje;
3. pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta za potrebe obrambe vsebuje najmanj dokumente, ki jih določajo predpisi s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor;
4. kadar je več predlagateljev projektov z različnih področij, ti določijo nosilca državnega prostorskega načrta, ki v imenu vseh opravi usklajevanje, pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije.

Priprava investicijske dokumentacije in ocenjevanje investicij za obrambne projekte, ki se umeščajo v prostor z državnim prostorskim načrtom, poteka na naslednji način:
1. pred začetkom postopka priprave državnega prostorskega načrta mora biti izdelan dokument identifikacije investicijskega projekta, ki temelji na dolgoročnih in srednjeročnih obrambnih programih in dokumentih za izvajanje programov podpore države gostiteljice, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije, in ki zagotavlja skladnost s cilji in nameni iz teh dokumentov ter zagotavlja pričakovano zmogljivost obrambnega sistema. Vsebuje najmanj tiste dele, ki so v skladu s to uredbo potrebni za nadaljnje odločanje o investiciji;
2. v primeru lokacijskih variant se predinvesticijska zasnova začne pripravljati hkrati z določitvijo nabora možnih variant, pri čemer se finančni, časovni in drugi vidiki variant ne obravnavajo. Na podlagi smernic in dodatnih podatkov se opredelijo tiste variante, ki so izvedljive. Rezultat predhodnega vrednotenja je predlog optimalne variante, ki je osnova za podrobnejše načrtovanje;
3. po zaključenem postopku obravnave predlagane optimalne variante na podlagi jasno določenih ciljev ter dopolnjenih in podrobnejših strokovnih podlag, usklajenih v postopku javne razgrnitve, se pred sprejemom uredbe o državnem prostorskem načrtu, lahko izdela še investicijska zasnova za izbrano varianto;
4. na podlagi z uredbo Vlade Republike Slovenije sprejetega državnega prostorskega načrta se pripravi investicijski program (ali investicijski programi po posameznih projektih v okviru celovitega projekta) za izbrano varianto, ki pri oceni vrednosti in učinkov investicije upošteva tudi vse pogoje iz te uredbe, ter študija izvedbe. Izdelavo investicijskega programa zagotovi investitor, ki po pridobitvi gradbenega dovoljenja preveri, če so se spremenila pomembnejša izhodišča (na primer cene, roki in čas gradnje), da bi bilo potrebno izdelati novelacijo investicijskega programa v skladu s to uredbo;
5. v primeru, ko je bila priprava dokumentacije opredeljena kot samostojna faza, projekt pa je bil s predvidenimi izdatki za to fazo vključen v načrt razvojnih programov, se izdela investicijski program, ki v načrtu financiranja povzame že realizirane izdatke v pripravljalni fazi projekta ter zajema oceno vseh ostalih predvidenih izdatkov v naslednjih fazah izvedbe.

(1) Ministrstvo ali drug investitor pred zagotovitvijo dokumenta identifikacije investicijskega projekta, pri drugih ministrstvih ter v samoupravni lokalni skupnosti, v kateri se obrambni projekt načrtuje, preveri morebitne dopolnjujoče investicijske potrebe, s katerimi ima obrambni projekt stične točke, ter jih smiselno in po potrebi vključi v celovit projekt. Če v roku 30 dni druge potrebe niso izkazane, ministrstvo zagotovi dokument identifikacije investicijskega projekta na podlagi podatkov, ki jih ima na razpolago.
(2) Dokument identifikacije investicijskega projekta obsega vse podatke iz tretjega odstavka 9. člena te uredbe in predstavlja podlago za začetek postopka priprave državnega prostorskega načrta. Priprava projektne in druge dokumentacije se lahko opredeli kot samostojna faza, pri čemer se investicijska vrednost pripravljalne faze oceni na podlagi predvidenih stroškov, ki bodo nastali v času priprave državnega prostorskega načrta. Če je na podlagi razpoložljivih podatkov mogoče, pa se določi tudi okvirna investicijska vrednost za ostale faze.
(3) V primerih, ko državni prostorski načrt zajema celovit projekt, ki ga sestavlja več projektov, nosilec državnega prostorskega načrta pred sprejemom sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta zagotovi dokument identifikacije investicijskega projekta. Investitorji, vključeni v celovit projekt, zagotovijo za svoj del projekta dokument identifikacije. Nosilec državnega prostorskega načrta zagotovi, da se dokumenti identifikacije združijo v enoten dokument, ki zajema celotno pripravljalno fazo in po možnosti tudi okvirno investicijsko vrednost za ostale faze. V primeru, če investitorji še niso znani, pripravi dokument identifikacije investicijskega projekta v celoti nosilec državnega prostorskega načrta.
(4) V predinvesticijski zasnovi se na podlagi okvirno zastavljenih ciljev in zbranih strokovnih podlag ocenijo ter vrednotijo posamezne variante s prostorskega, okoljskega, ekonomskega in funkcionalnega vidika. V primeru, ko je z vidika umestitve v prostor mogoča le ena varianta, se v predinvesticijski zasnovi utemelji izbira optimalne variante.

Obravnava investicijske dokumentacije za obrambne projekte, ki se umeščajo v prostor z državnim prostorskim načrtom, ter zagotavljanje proračunskih sredstev zanje poteka po postopkih, določenih s to uredbo, in sicer:
1. dokument identifikacije investicijskega projekta zagotovi ministrstvo, ki ga po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za prostor, potrdi s sklepom minister. Ministrstvo predlaga uvrstitev projekta v načrt razvojnih programov za spremljanje in izvajanje načrta financiranja v okviru proračuna Republike Slovenije;
2. v primeru, ko je izdelan dokument identifikacije investicijskega projekta za celovit projekt, tega po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za prostor, s sklepom potrdijo ministri, v delovno področje katerih spadajo posamezni projekti, ki sestavljajo celovit projekt. Predlagatelj projekta za uvrstitev v načrt razvojnih programov je ministrstvo, v delovno področje katerega spada nosilec državnega prostorskega načrta;
3. predinvesticijsko zasnovo zagotovi ministrstvo, v primeru celovitega projekta pa nosilec državnega prostorskega načrta. Predinvesticijsko zasnovo s sklepom potrdi minister po predhodnem pozitivnem mnenju ministra, pristojnega za prostor;
4. investicijsko zasnovo zagotovi ministrstvo, v primeru celovitega projekta pa nosilec državnega prostorskega načrta. Investicijsko zasnovo s sklepom potrdi minister oziroma v primeru celovitega projekta nosilec državnega prostorskega načrta v soglasju z ministri, v delovno področje katerih spadajo posamezni projekti;
5. druga potrebna investicijska dokumentacija se potrdi v skladu s to uredbo;
6. kadar je priprava investicijske dokumentacije opredeljena kot samostojna faza, se v načrt razvojnih programov vključijo posamezne faze s pripadajočimi načrti financiranja.

Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za pripravo investicijske dokumentacije in ocenjevanje investicij za načrtovane ureditve za potrebe obrambe, ki se umeščajo v prostor na podlagi občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

(1) Pri ocenjevanju učinkovitosti investicije na obrambnem področju se glede na predvideno vrednost, možnost izračuna finančnih kazalcev ter vrsto investicije upoštevajo taktična, tehnična, tehnološka, finančna, ekonomska in razvojna merila.
(2) S taktičnimi, tehničnimi in tehnološkimi merili se ugotavlja upravičenost investicije s stališča ministrstva oziroma drugega investitorja. Taktična, tehnična in tehnološka merila so:
– stopnja doseganja zahtevanih obrambnih, vojaških ali drugih zmogljivosti na podlagi prevzetih ciljev sil oziroma drugih dokumentov glede na vrsto, obseg, čas in operativno pripravljenost;
– doseganje meril in pogojev obrambne infrastrukture z vidika varnosti in avtonomnosti delovanja;
– stopnja doseganja operativne pripravljenosti (razpoložljivosti za uporabo);
– izpolnjevanje vojaških standardov s poudarkom na kompatibilnosti (povezljivosti) investicije z obstoječimi in z drugimi oborožitvenimi ter logističnimi sistemi zlasti članic Nata;
– izpolnjevanje zahtev standardizacije in tipizacije;
– doseganje zanesljivosti delovanja in sposobnosti preživetja;
– doseganje zahtev vzdrževanja ter zanesljivosti oskrbe;
– doseganje premičnosti in premestljivosti sil;
– izpolnjevanje okoljevarstvenih zahtev;
– zahteve glede varne uporabe ter varnosti in zdravja pri delu.
(3) Za izračun predvidene obrambne moči in sposobnosti posamezne investicije se lahko uporabi primerljiva metodologija, ki jo uporablja Nato.
(4) Finančna in ekonomska analiza investicije se izdelata v skladu z merili in na način, določen z metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.
(5) Pri presoji učinkovitosti investicije na obrambnem področju so najpomembnejša taktična, tehnična in tehnološka merila in se upoštevajo pri vseh investicijah v skladu s to uredbo.

Do izvedbe programa iz 23. člena Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10) za strokovno usposabljanje za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije, udeležencem pri pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije na obrambnem področju ni treba posebej dokazovati strokovne usposobljenosti po tej uredbi.

(1) Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo na podlagi Uredbe o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na obrambnem področju (Uradni list RS, št. 9/09).
(2) Določbe 5. poglavja te uredbe se lahko uporabljajo v postopkih priprave državnih in občinskih prostorskih aktov, ki so se začeli pred uveljavitvijo te uredbe, če v postopku priprave državnega oziroma občinskega prostorskega akta še ni bila zaključena faza primerjave variant.

Predpise in interne akte, ki urejajo pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na obrambnem področju, je treba s to uredbo uskladiti v šestih mesecih po njeni uveljavitvi, do tedaj pa se uporabljajo dosedanji predpisi oziroma akti, če niso v nasprotju s to uredbo.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na obrambnem področju (Uradni list RS, št. 9/09).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.