Na podlagi sedmega odstavka 9. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10) izdaja minister za promet

(1) Ta pravilnik določa pogoje za določitev lokacije ter minimalne projektno – tehnične elemente in minimalne pogoje za ureditev avtobusnih postajališč na javnih cestah (v nadaljnjem besedilu: cesta).
(2) Tehnični normativi in minimalni pogoji, določeni s tem pravilnikom, se uporabljajo pri določanju lokacije, projektiranju, gradnji in uporabi avtobusnih postajališč na cestah.

(1) Avtobusna postajališča so namenjena ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu.
(2) Avtobusna postajališča lahko uporabljajo tudi avtobusi oziroma druga vozila, namenjena izvajanju posebnega linijskega prevoza.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. »avtobusno postajališče« je s predpisano prometno signalizacijo označen ali fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza;
2. »postajališče« je površina med uvozom na avtobusno postajališče in izvozom iz avtobusnega postajališča, ločena od vozišča v primeru avtobusnega postajališča izven vozišča, oziroma označena površina na vozišču, namenjena ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza;
3. »uvozni pas na postajališče« je posebej zgrajena prometna površina, ki je namenjena izključno uvozu avtobusov z vozišča ceste na postajališče izven vozišča ceste;
4. »izvozni pas s postajališča« je posebej zgrajena prometna površina, ki je namenjena izključno izvozu avtobusov s postajališča izven vozišča na vozišče ceste;
5. »vozišče avtobusnega postajališča« je posebej zgrajena prometna površina, ki obsega uvozni pas na postajališče, postajališče in izvozni pas s postajališča;
6. »čakališče« je posebej zgrajena površina, ki je namenjena potnikom, ki čakajo na avtobus, oziroma vstopajo in izstopajo iz avtobusa;
7. »avtobusno postajališče na vozišču« je avtobusno postajališče, ki ima postajališče na vozišču ceste ter čakališče neposredno ob vozišču ceste;
8. »avtobusno postajališče izven vozišča« je avtobusno postajališče, ki ima postajališče neposredno ob vozišču ali fizično ločeno od vozišča;
9. »PLDP« je povprečni letni dnevni promet v preteklem koledarskem letu;
10. »območje avtobusnega postajališča« je prostor med začetno točko prvega uvoznega radija na avtobusno postajališče in zadnjo točko zadnjega izvoznega radija z avtobusnega postajališča, vključno s postajališčem, če je avtobusno postajališče vzpostavljeno izven vozišča, oziroma prostor, ki ga določa predpisana talna prometna signalizacija za zaznamovanje mesta na vozišču, ki je rezervirano za avtobusno postajališče, če je avtobusno postajališče vzpostavljeno na vozišču.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v zakonih, ki urejajo javne ceste, motorna vozila, prevoze v cestnem prometu in pravila cestnega prometa.

(1) Avtobusno postajališče sestavljajo naslednji elementi:
– postajališče;
– čakališče;
– površine za pešce, ki čakališče povezujejo z obstoječimi javnimi površinami za pešce, če gre za avtobusno postajališče ob državni cesti;
– predpisana prometna signalizacija.
(2) Poleg elementov iz prejšnjega odstavka lahko avtobusno postajališče sestavljajo tudi:
– uvozni pas na postajališče;
– izvozni pas s postajališča;
– površine za pešce, ki čakališče povezujejo z obstoječimi javnimi površinami za pešce, če gre za avtobusno postajališče ob občinski cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet;
– nadstrešnica;
– ločilni otok.
(3) Slikovni prikaz elementov iz tega člena je prikazan na sliki 1 v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Lokacijo avtobusnih postajališč pogojujejo potrebe javnega prevoza potnikov.
(2) Postopek za določitev lokacije avtobusnega postajališča na cesti se začne z vložitvijo zahtevka upravljavcu ceste.
(3) Zahtevek iz prejšnjega odstavka lahko vložijo pravne ali fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj).
(4) Postopek za določitev lokacije avtobusnega postajališča vodi in v njem odloča upravljavec ceste.
(5) V postopku iz prejšnjega odstavka se ugotavlja upravičenost zahtevka predlagatelja za vzpostavitev avtobusnega postajališča na cesti na podlagi analize:
– prevoznih potreb potnikov,
– linij javnega potniškega prometa kot celote in razporeditve obstoječih avtobusnih postajališč,
– tehničnih elementov ceste na območju lokacije predvidenega postajališča.

(1) Avtobusno postajališče na cesti mora biti vzpostavljeno izven vozišča.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko avtobusno postajališče na cesti v naselju vzpostavljeno na vozišču.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je obvezna vzpostavitev avtobusnega postajališča izven vozišča, če gre za štiri in večpasovne ceste v naselju oziroma ceste v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost vozil večja kot 50 km/h.
(4) Avtobusno postajališče se lahko na glavni in regionalni cesti zunaj naselja vzpostavi na vozišču, če na odseku ceste, kjer je predvideno avtobusno postajališče, PLDP ne presega 10.000 vozil na dan ali je število dnevnih postankov avtobusov manjše od 20.
(5) Avtobusno postajališče mora biti načrtovano na lokaciji, kjer projektno-tehnični elementi ceste ustrezajo zahtevam predpisa o projektiranju cest.
(6) Avtobusna postajališča se načrtujejo v parih, razen če prostorske ali druge tehnične zahteve tega ne omogočajo.

(1) Avtobusno postajališče se ukine, če ni možno izpolniti minimalnih pogojev iz tega pravilnika, ali če za določeno avtobusno postajališče ni več potrebe.
(2) Na delu ceste, na kateri se ukine avtobusno postajališče, mora upravljavec ceste vzpostaviti nov način odvijanja prometa s spremembo in postavitvijo predpisane prometne signalizacije.
(3) Oprema ukinjenega avtobusnega postajališča (npr. čakalnica, tabla z nazivom postajališča, vozni red, ipd.) se mora odstraniti, okolica ukinjenega avtobusnega postajališča pa ustrezno urediti.

(1) Ustrezna lokacija avtobusnega postajališča je prema, v primeru S krivin pa prevojna točka.
(2) V krivinah velikosti R < 2×Rmin je lokacija avtobusnega postajališča primerna le, če je zagotovljeno polje preglednosti.
(3) V primeru vzpostavitve avtobusnega postajališča na vozišču mora biti sredinska ločilna črta na vozišču izvedena kot neprekinjena črta.

(1) Ustrezna lokacija avtobusnega postajališča je tangenta in konkavna vertikalna zaokrožitev.
(2) V območju avtobusnega postajališča in na razdalji 100 metrov pred in za njim je največji dopustni vzdolžni nagib nivelete ceste 5 %.
(3) V primeru lokacije avtobusnega postajališča na konveksni vertikalni zaokrožitvi mora biti polmer vertikalne zaokrožitve r(V) > 4 r(V min).

(1) V odvisnosti od največje dovoljene hitrosti vozil in nagiba nivelete ceste mora biti na delu ceste v območju približevanja avtobusnemu postajališču zagotovljena preglednost, ki je enaka najmanj 1,5 kratni minimalni zaustavitveni razdalji in na delu ceste za avtobusnim postajališčem najmanj 1,0 kratno minimalno zaustavitveno razdaljo, kot jo določa predpis o projektiranju cest.
(2) Voznik avtobusa mora imeti v smeri nazaj, v liniji leve strani ustavljenega vozila, zagotovljeno preglednost, ki je najmanj enaka minimalni zaustavitveni razdalji kot jo v odvisnosti od projektne hitrosti in nagiba nivelete ceste določa predpis o projektiranju cest. Slikovni prikaz preglednosti, ki mora biti vozniku zagotovljena pri vključevanju iz avtobusnega postajališča, je prikazan na sliki 2 v Prilogi.
(3) Če vozniku avtobusa preglednost iz prejšnjega odstavka ni zagotovljena, je potrebno za zagotovitev preglednosti avtobusno postajališče od vozišča ceste ločiti z otokom.
(4) Uvedba omejitve hitrosti na cesti z namenom zagotavljanja zadostne preglednosti v območju avtobusnega postajališča ni dovoljena.

(1) Avtobusno postajališče mora biti v območju nesemaforiziranega križišča ali priključka locirano za križiščem ali priključkom, razen če prostorske ali druge tehnične zahteve tega ne dopuščajo.
(2) Na cesti zunaj naselja mora biti avtobusno postajališče izven vozišča locirano najmanj 20 metrov za križiščem ali priključkom v smeri vožnje, kot je prikazano na sliki 3 v Prilogi.
(3) Na cesti v naselju je lahko avtobusno postajališče zunaj vozišča urejeno tudi neposredno za križiščem. Začetek postajališča je lahko neposredno za priključnim radiem, kot je prikazano na sliki 4 v Prilogi.
(4) Kadar se avtobusno postajališče nahaja na vozišču prednostne ceste za križiščem ali za priključkom, mora biti postajališče avtobusnega postajališča od križišča ali priključka oddaljeno toliko, da je vozilom na priključni cesti zagotovljeno polje preglednosti, kot ga določa predpis o cestnih priključkih na javne ceste.
(5) Avtobusno postajališče, ki se nahaja pred križiščem ali priključkom, mora biti:
– locirano vsaj 20 metrov pred začetkom razvrstilnih pasov;
– če na glavni prometni smeri ni razvrstilnih pasov, se mora avtobusno postajališče nahajati na takšni lokaciji, da je izpolnjen pogoj preglednosti na stranski prometni smeri oziroma pogoj preglednosti na mestu prehoda za pešce na glavni prometni smeri;
– na neprednostni cesti od črte za ustavljanje oddaljeno najmanj 20 metrov.

(1) Avtobusno postajališče mora biti v območju semaforiziranega križišča locirano za križiščem.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljena izvedba avtobusnega postajališča pred semaforiziranim križiščem, če prostorske ali druge tehnične zahteve ne dopuščajo njegove izvedbe za semaforiziranim križiščem. Pri določanju oddaljenosti avtobusnega postajališča od semaforiziranega križišča je treba upoštevati kriterij razvrščanja v prometne pasove in prometne razmere v semaforiziranem križišču.

(1) Avtobusno postajališče mora biti na območju krožnega križišča locirano za krožnim križiščem.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko avtobusno postajališče locirano tudi pred krožnim križiščem, če prostorske in tehnične zahteve ne omogočajo vzpostavitve avtobusnega postajališča za krožnim križiščem.
(3) Če je avtobusno postajališče locirano pred krožnim križiščem, se mora izvozni pas z avtobusnega postajališča zaključiti na razdalji najmanj 10 metrov pred prehodom za pešce.
(4) Če je avtobusno postajališče locirano za krožnim križiščem, se lahko začne uvozni pas na avtobusno postajališče neposredno po prehodu za pešce.
(5) Če prostorske in tehnične zahteve ne omogočajo izvedbe uvoznega pasu na avtobusno postajališče neposredno po prehodu za pešce, se lahko uvozni pas izvede kot sestavni del izvoza iz krožnega križišča.
(6) V krožnem križišču je avtobusno postajališče lahko izvedeno na ločenem prometnem pasu za desno zavijanje, vendar samo, če je ta pas rezerviran za vozila javnega prevoza potnikov.
(7) Če gre za končno postajališče avtobusne linije in se krožno križišče uporablja kot obračališče, je možna vzpostavitev para avtobusnih postajališč ali le enega avtobusnega postajališča. Izbira rešitve je odvisna od kriterija manjšega števila prečkanj kraka krožnega križišča s strani pešcev – potnikov.

(1) Na cestah z dvemi smernimi vozišči brez označenih prometnih pasov se avtobusni postajališči izven vozišča v paru izvedeta tako, da je gledano v smeri vožnje najprej locirano avtobusno postajališče na levi strani ceste, nato pa avtobusno postajališče na desni strani ceste. Medsebojna oddaljenost končnih točk avtobusnih postajališč mora znašati najmanj 10 metrov kot je prikazano na sliki 5 v Prilogi.
(2) Če prostorske ali druge tehnične zahteve ne omogočajo izvedbe para avtobusnih postajališč na način iz prejšnjega odstavka, je par avtobusnih postajališč dovoljeno izvesti na način, da je gledano v smeri vožnje najprej locirano avtobusno postajališče na desni strani ceste, nato pa avtobusno postajališče na levi strani ceste. Medsebojna oddaljenost končnih točk avtobusnih postajališč mora v tem primeru znašati najmanj 50 metrov, kot je prikazano na sliki 6 v Prilogi.
(3) Kadar sta na cesti z dvemi smernimi vozišči brez označenih prometnih pasov avtobusni postajališči, ki sestavljata obojestranski par, na vozišču, morata biti medsebojno zamaknjeni tako, da se gledano v smeri vožnje nahaja najprej levo avtobusno postajališče, razmik med označenima avtobusnima postajališčema pa mora znašati najmanj 20 metrov ter v razdalji najmanj 50 metrov, če se gledano v smeri vožnje nahaja najprej desno avtobusno postajališče, kot je prikazano na sliki 7 v Prilogi.

(1) Največje dovoljene uvozne hitrosti na avtobusno postajališče so 30 km/h, 40 km/h in 60 km/h.
(2) Uvozna hitrost na avtobusno postajališče je odvisna od največje dovoljene hitrosti vožnje na delu ceste v območju postajališča in znaša:
– 30 km/h, če je največja dovoljena hitrost vožnje manjša ali enaka 50 km/h,
– 40 km/h, če je največja dovoljena hitrost vožnje večja od 50 km/h in manjša od 70 km/h, in
– 60 km/h, če je največja dovoljena hitrost vožnje enaka ali večja od 70 km/h.

(1) Minimalni horizontalni tehnični elementi avtobusnega postajališča na delu ceste v premi so, glede na dovoljeno uvozno hitrost avtobusa in število istočasno stoječih avtobusov, določeni v tabeli 1 in 2 v Prilogi.
(2) Slikovni prikaz minimalnih horizontalnih tehničnih elementov avtobusnega postajališča je prikazan na sliki 8 v Prilogi.

(1) Minimalna širina avtobusnega postajališča neposredno ob vozišču ceste znaša 3,10 metra. Na cestah, kjer je največja dovoljena hitrost več kot 50 km/h, je minimalna širina avtobusnega postajališča najmanj 3,60 metra. V širino avtobusnega postajališča se šteje širina ločilne črte med voziščem in avtobusnim postajališčem, kadar na cesti ni označene robne črte. Če je na cesti označena robna črta, šteje v širino avtobusnega postajališča tudi ločilna črta, zmanjšana za širino robne črte.
(2) Minimalna širina vozišča avtobusnega postajališča, ki je fizično ločeno od vozišča z ločilnim otokom, znaša 3,50 metra. Minimalna širina vmesnega pasu ali otoka med voziščem in postajališčem znaša 2 metra.
(3) Minimalni prosti profil postajališča je prikazan na sliki 9 v Prilogi.
(4) Vozišče avtobusnega postajališča mora biti projektirano in zgrajeno v skladu s predpisom o projektiranju cest.
(5) Na avtobusnem postajališču mora biti ob postajališču zagotovljena varnostna širina. Varnostna širina ob postajališču avtobusnega postajališča izven vozišča mora znašati najmanj 0,50 metra. Varnostna širina ob postajališču avtobusnega postajališča na vozišču mora biti tolikšna, kot je določena v predpisu za projektiranje cest za hitrost, ki je dovoljena na delu ceste, kjer se nahaja postajališče.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek mora znašati varnostna širina med voziščem postajališča in nadstrešnico najmanj 0,75 metra v višini 2,5 metra.
(7) Če posebne površine za pešce ob postajališču niso urejene in postajališče služi tudi za vzdolžno komunikacijo pešcev, mora biti v primeru postavitve nadstrešnice ob postajališču zagotovljena prosta površina za gibanje pešcev, ki jo sestavljata varnostna širina, ki se v odvisnosti od hitrosti določa v skladu s predpisom o projektiranju cest, in širina, potrebna za gibanje invalidskih vozičkov.

Odvodnjavanje v območju avtobusnega postajališča mora biti izvedeno v skladu s predpisom o projektiranju cest.

(1) Vsako avtobusno postajališče mora imeti čakališče.
(2) Ploščad čakališča mora biti dvignjena nad nivo postajališča najmanj za 0,12 metra in največ za 0,15 metra.
(3) Širina čakališča mora znašati najmanj 2 metra, dolžina čakališča pa najmanj 7 metrov.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko čakališče ob cestah v naselju urejeno najmanj v enaki širini kot pločnik za pešce, vendar ne manj kot 1,5 metra.
(5) Če avtobusno postajališče nima posebej urejenega čakališča, ampak je le to urejeno v okviru površin za pešce, mora biti med robom čakališča in postavljenim pokritim objektom za potnike zagotovljen nemoten prehod pešcev mimo konstrukcije objekta v širini, kot jo določa predpis o projektiranju cest.

(1) Vodenje kolesarskega pasu ali kolesarske steze na območju avtobusnega postajališča je odvisna od načina izvedbe avtobusnega postajališča, ki je lahko na vozišču ali izven vozišča.
(2) Če je avtobusno postajališče vzpostavljeno izven vozišča in poteka promet kolesarjev po kolesarskem pasu, se kolesarski pas nadaljuje neprekinjeno ob levem robu avtobusnega postajališča in je od njega ločen s predpisano talno prometno signalizacijo.
(3) Če je avtobusno postajališče vzpostavljeno na vozišču in poteka promet kolesarjev po kolesarskem pasu, se mora označba kolesarskega pasu končati tik pred predpisano talno prometno signalizacijo, ki označuje avtobusno postajališče, in se nadaljevati tik po njej.
(4) Če je avtobusno postajališče vzpostavljeno izven vozišča in poteka promet kolesarjev po kolesarski stezi, je potrebno kolesarsko stezo voditi za čakališčem oziroma za morebitno čakalnico. Prehod za pešce preko kolesarske steze do prometne površine, namenjene pešcem, mora biti označen s predpisano talno prometno signalizacijo.
(5) Če je avtobusno postajališče vzpostavljeno na vozišču in poteka promet kolesarjev po kolesarski stezi, je potrebno kolesarsko stezo na območju čakališča odmakniti od roba vozišča za najmanj 3 metre. Prehod za pešce preko kolesarske steze do prometne površine, namenjene pešcem, mora biti označen s predpisano talno prometno signalizacijo.
(6) Če v naselju zaradi prostorskih omejitev ni mogoče voditi kolesarske steze za čakališčem, lahko kolesarska steza poteka neposredno preko čakališča. V takih primerih se pred čakališčem z namenom opozarjanja kolesarjev na približevanje avtobusnemu postajališču s predpisano talno prometno signalizacijo vizualno zoža kolesarsko stezo. Prehod za pešce preko kolesarske steze do prometne površine, namenjene pešcem, mora biti označen s predpisano talno prometno signalizacijo.

(1) Avtobusno postajališče na ali izven vozišča mora biti na začetku uvoza označeno s predpisanim prometnim znakom »avtobusno postajališče«, v celotni dolžini pa označeno s predpisano talno prometno signalizacijo. Na ločilnem otoku, ki loči avtobusno postajališče od vozišča, mora biti postavljen prometni znak za označitev ločilnega otoka, na ločilnem otoku na cesti zunaj naselja pa mora biti tudi postavljena prometna oprema za označevanje bližine roba vozišča.
(2) Če to zahtevajo pogostost postankov avtobusov, tehnični elementi ceste ali drugi prometno varnostni razlogi, je potrebno s predpisano prometno signalizacijo opozoriti voznike na bližino lokacije avtobusnega postajališča.
(3) Čakališče mora biti opremljeno s tablo, na kateri je napisano ime postajališča in na kateri prevozniki objavijo vozne rede.
(4) Na čakališču se lahko zgradi pokriti objekt za potnike – nadstrešnica.
(5) Pokriti objekt za potnike ter druga oprema avtobusnega postajališča ne sme segati v prosti profil postajališča, ki je določen v 17. členu tega pravilnika.

Označitev prehoda za pešce preko vozišča ceste na območju avtobusnega postajališča je obvezna, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
– zagotovljena preglednost na zaustavni razdalji,
– oddaljenost do sosednjega prehoda za pešce več kot 150 metrov,
– zagotovljen minimalni torni koeficient na vozni površini,
– zagotovljene morajo biti čakalne površine ob prehodu, ki morajo biti povezane s pločnikom,
– zagotovljena mora biti ustrezna osvetlitev mesta prehoda za pešce,
– promet pešcev in vozil mora biti tolikšen, da je upravičena ureditev prehoda za pešce v skladu z diagramom na sliki 10 v Prilogi.

(1) Na končnem avtobusnem postajališču mora biti omogočeno prometno varno obračanje avtobusov.
(2) Prometno varno obračanje avtobusov je obračanje v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa.
(3) Če na končnem avtobusnem postajališču ni zagotovljenega prometno varnega obračanja avtobusov, je potrebno vzpostaviti avtobusno obračališče.
(4) Avtobusno obračališče mora biti vzpostavljeno izven vozišča ceste.
(5) V primeru nesemaforiziranega križišča in priključka se obračališče izvede na kraku stranske prometne smeri.

(1) Avtobusno postajališče mora biti opremljeno s prometnim znakom, označbo na vozišču ali na avtobusnem postajališču in čakališčem.
(2) Če je avtobusno postajališče vzpostavljeno na vozišču, mora biti na območju avtobusnega postajališča širina vozišča najmanj 5,5 metra.

(1) Obstoječa avtobusna postajališča, ki so bila z dnem uveljavitve tega pravilnika že vključena v vozne rede, mora upravljavec ceste urediti v skladu z zahtevami iz prejšnjega člena najkasneje v osmih letih po uveljavitvi tega pravilnika.
(2) Avtobusna postajališča, ki ne izpolnjujejo tehničnih normativov in minimalnih pogojev, določenih s tem pravilnikom, je treba urediti v skladu z določbami tega pravilnika najkasneje ob prvi rekonstrukciji oziroma obnovi odseka ceste, na katerem se avtobusno postajališče nahaja.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč (Uradni list SRS, št. 17/82), Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Uradni list RS, št. 37/03) pa se preneha uporabljati.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.