Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08 – ZLS-O, 79/09 in 51/10) in 30. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 11/07 in 54/10) izdajam

Ta odredba ureja uradne ure in delovni čas javnih uslužbencev v občinski upravi Občine Rečica ob Savinji.

Izrazi, uporabljeni v tej odredbi, imajo naslednji pomen:
– Delovni čas je efektivni delovni čas, v katerem javni uslužbenec opravlja svojo delovno obveznost iz delovnega razmerja v občinski upravi Občine Rečica ob Savinji (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava), čas odmora in čas upravičenih odsotnosti z dela.
– Dnevna delovna obveznost traja praviloma 8 ur in je čas, v katerem delavec opravi svojo dnevno delovno obveznost. Omejujeta ga ura najzgodnejšega dovoljenega prihoda na delo in kasnejšega dovoljenega odhoda z dela.
– Obvezna prisotnost je del delovnega časa, v katerem morajo biti na delu prisotni vsi javni uslužbenci.
– Premakljiv delovni čas je čas, v katerem javni uslužbenec sam odloča o začetku svojega prihoda na delo in odhoda z dela.

Uradne ure v občinski upravi:
– v ponedeljek, torek in četrtek: med 8.00 in 12.00 ter med 13.00 in 15.00,
– v sredo: med 8.00 in 12.00 ter med 13.00 in 17.00,
– v petek: med 8.00 in 13.00.

Polni delovni čas je 40 ur na teden.

(1) Zaradi potreb delovnega procesa ali zagotovitev boljše organizacije dela ali zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi dela v izjemnih okoliščinah, je polni delovni čas lahko razporejen kot delo v izmeni, delo v deljenem delovnem času, kot nočno delo ali drugače.
(2) V občinski upravi se lahko zaradi dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve ali v izjemnih okoliščinah, uvede dežurstvo ali drugačno obliko pripravljenosti za delo.
(3) V primerih, ko to narekuje značaj dela, lahko župan javnemu uslužbencu razporedi delovni čas tudi izven polnega delovnega časa oziroma v dela prostih dneh ali odredi krajši delovni čas od polnega.

Javni uslužbenci imajo med delovnim časom pravico do odmora za malico, ki praviloma traja 30 minut. Če odmor traja dlje, se manjko nadoknadi v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa. Odmor se lahko koristi med 12.00 in 13.00 in v nobenem primeru ne sme trajati dlje kot eno uro.

(1) Premakljiv začetek delovnega časa v občinski upravi je med 6.30 in 8.00.
Premakljiv konec delovnega časa je:
– v ponedeljek, torek in četrtek med 14.00 in 16.00,
– v sredo med 16.00 in 18.00,
– v petek od med 13.00 in 15.00.
(2) Župan lahko zaradi potreb organiziranja uradnih ur za stranke ali drugih razlogov, ki izhajajo iz narave dela, odredi drugačen premakljiv delovni čas, kot je določen v prejšnjem odstavku.

(1) Presežek oziroma primanjkljaj ur je razlika med mesečno delovno obveznostjo, določeno na podlagi 40-urnega polnega delovnega časa v tednu, in dejansko opravljenimi urami dela v določenem mesecu v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa.
(2) Javni uslužbenec lahko v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa razporeja polni delovni čas. Presežke oziroma primanjkljaje mora v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa javni uslužbenec praviloma izravnati v tekočem mesecu.
(3) V okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa se javnemu uslužbencu prenese iz meseca v mesec presežek največ 20 ur ali primanjkljaj največ 10 ur, oziroma sorazmerno manj, če javni uslužbenec opravlja delo s krajšim delovnim časom.
(4) Javnemu uslužbencu, ki preseže dovoljeni mesečni primanjkljaj 10 ur, župan določi uro začetka in konca delovnega časa do izravnave primanjkljaja.

(1) Javni uslužbenec ima pravico koristiti dovoljeni presežek v obliki prostih ur v času obvezne prisotnosti na delu ali kot proste dni.
(2) Dovoljeni presežek ur se koristi v obliki prostih ur v času obvezne prisotnosti na delu ali kot proste dni s predhodnim pisnim soglasjem neposredno nadrejenega, pri čemer ne sme biti oviran delovni proces.
(3) V primeru koriščenja presežka ur za celodnevno obveznost se javnemu uslužbencu ne obračunajo stroški prevoza na delo, obračuna pa se mu malica.

(1) Javni uslužbenci evidentirajo prihod in odhod z dela ter odsotnost med delovnim časom z vpisi v evidenčni knjigi.
(2) Organ vodi evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela. Javni uslužbenec, ki zbira podatke o prisotnosti na delu med mesecem, podatke izroči ob koncu meseca v pregled in podpis županu in nato finančni službi za izračun plač za tekoči mesec.

(1) Javni uslužbenec je svoja dela in naloge dolžan opraviti v za to predpisanem polnem delovnem času.
(2) Delo preko polnega delovnega časa (v nadaljevanju: nadurno delo) se sme odrediti pod pogoji, določenimi z zakonom.
(3) Nadurno delo odredi župan s pisnim sklepom praviloma vnaprej. Če zaradi narave dela oziroma nujnosti naloge to ni možno, se lahko nadurno delo odredi ustno, pisni sklep pa se izda naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
(4) V primeru odrejenega opravljanja nadurnega dela je javni uslužbenec dolžan izpolniti obrazec »Delo izven rednega delovnega časa«. Javni uslužbenec je obrazec dolžan posredovati županu takoj po končanem delu oziroma najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu. Nadurno delo se prizna le na podlagi izpolnjenega obrazca.
(5) Nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto.
(6) Za nadurno delo na podlagi pisnega sklepa se štejejo opravljene ure pred premakljivim začetkom in po premakljivem koncu delovnega časa.
(7) Opravljeno nadurno delo se javnemu uslužbencu izplača ob mesečni plači. Javni uslužbenec pa lahko nadure izkoristi tudi v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti, ali pa jih prenese v presežek oziroma primanjkljaj ur v okviru premakljivega začetka oziroma konca delovnega časa, v razmerju ena proti ena. Pri priznavanju nadurnega dela v obliki presežka ur se te ure vnesejo v evidenco časa.

(1) Izhodi med delom (službeni izhod, zasebni izhod) so dovoljeni po podpisu dovolilnice za izhod. Dovolilnico za izhod podpiše direktor občinske uprave, v času njegove odsotnosti pa župan. V primeru, da sta odsotna tako direktor občinske uprave kot tudi župan, pa dovolilnico podpiše podžupan. Dovolilnica se izda v dveh izvodih, od katerih prejme en izvod javni uslužbenec, en izvod pa se arhivira.
(2) Javni uslužbenec je po vrnitvi iz službenega izhoda dolžan napisati poročilo o realizaciji službene obveznosti, ki je sestavni del potnega naloga in ga posreduje računovodji.
(3) Vse odsotnosti z dela v času obvezne prisotnosti, razen odmora za malico, morajo biti dokumentirane z ustreznimi dokazili, ki se arhivirajo.
(4) Za obračun se priznavajo le tiste ure, ki so evidentirane skladno z določili te odredbe.

(1) V delovni čas se štejejo:
1. ure prisotnosti na delu,
2. čas odmora,
3. letni dopust,
4. državni prazniki in drugi z zakonom določeni dela prosti dnevi,
5. ure odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače,
6. ure za čas usposabljanja in izpopolnjevanja.
(2) Kot usposabljanje in izpopolnjevanje se šteje udeležba na seminarjih, konferencah, tečajih tujih jezikov in drugih oblikah pridobivanja usposobljenosti za delo ter čas, ko je javni uslužbenec na organiziranem usposabljanju za pripravo na strokovni izpit.
(3) Ure izpopolnjevanja in usposabljanja v zvezi z delom po napotitvi župana, ki se izvajajo na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prosti dan ali na dan, ko organ ne posluje, ali ko javni uslužbenec nima redne delovne obveznosti, se upoštevajo kot ure prisotnosti na delu, ki se ne upoštevajo pri omejitvah, ki veljajo za tedensko in mesečno delovno obvezo oziroma število dovoljenega mesečnega presežka ur, razen če predpisi, ki urejajo delovna razmerja in uslužbenski sistem, ne določajo drugače.
(4) Kadar se izpopolnjevanje in usposabljanje opravljata v obliki službene poti, se za določanje ur prisotnosti na delu upoštevajo določbe 15. člena te odredbe. Javnemu uslužbencu se lahko prizna 8 ur prisotnosti na delu v primerih, ko izpopolnjevanje in usposabljanje trajata manj kot 8 ur, vendar ni možno, da se javni uslužbenec s službene poti vrne na delovno mesto, da bi oddelal razliko do dnevne delovne obveznosti.

(1) Za ure odsotnosti, ki jih ni potrebno nadomestiti z delom, se ob predložitvi dokazila šteje odsotnost zaradi:
1. iskanja nujne zdravstvene pomoči in spremstva sodelavca v takšnih primerih,
2. odsotnosti z dela, kot jo določa 170. člen zakona, ki ureja delovna razmerja,
3. drugih primerih, določenih z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(2) V odsotnost, ki je ni potrebno nadomestiti, se šteje tudi čas za pripravo na strokovni izpit in čas za opravljanje strokovnega izpita, in sicer se za strokovni izpit iz upravnega postopka določi tri dni, za strokovni izpit iz upravnega poslovanja pa dva dneva.
(3) V odsotnost, ki je ni potrebno nadomestiti, se šteje tudi čas za pripravo na strokovni izpit za imenovanje v naziv, določen s predpisom, ki ureja usposabljanje pripravnikov za opravljanje strokovnega izpita za imenovanje v naziv, oziroma čas za pripravo na drug strokovni izpit, v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo čas za pripravo in opravljanje strokovnega izpita, oziroma določajo druge upravičene odsotnosti za pripravo in opravljanje strokovnih izpitov.

(1) V primeru službene poti se javnemu uslužbencu prizna toliko ur prisotnosti na delu, kolikor sta trajala pot in dejansko opravljanje dela, vendar ne več kot 8 ur dnevno, razen v primerih, ko je dejansko opravljanje dela trajalo več kot 10 ur, o čemer odloča oseba, ki je javnega uslužbenca napotila na službeno pot.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se javnemu uslužbencu ure prisotnosti na delu ne priznajo, če je javni uslužbenec v soboto, nedeljo, na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prost dan na službeni poti in dela dejansko na ta dan ne opravlja, razen če javni uslužbenec na službeno pot na drugi dan ne more iti oziroma se ne more vrniti ali je na ta dan na službeno pot poslan zaradi zagotovitve načela ekonomičnosti. Načelo ekonomičnosti pomeni presojo vseh stroškov, ki pri tem nastanejo, in sicer stroški priznanih ur, stroški nočitve, dnevnice, letalska karta, pristojbine idr. V primeru, ko se javnemu uslužbencu priznajo ure v okviru delovne obveznosti po tem odstavku, se prizna toliko ur, kolikor je trajala pot, največ pa 8 ur.
(3) Če je javnemu uslužbencu zaradi službene poti onemogočen dnevni ali tedenski počitek in delo na ta dan dejansko opravlja, se dnevni počitek zagotovi naslednji dan, tedenski počitek pa najkasneje v naslednjem tednu.

(1) Napačno evidentiranje delovnega časa, zloraba, odklanjanje evidentiranja in druge namerne nepravilnosti v zvezi z evidentiranjem delovnega časa in vodenjem evidence o prisotnosti na delu, se štejejo kot hujša kršitev delovnih obveznosti.
(2) Za kršitev delovne obveznosti se šteje neupravičeno zamujanje na delo in odsotnost v času obvezne prisotnosti brez dovoljenja podpisnika dovolilnice. Skladno s kolektivno pogodbo in tem aktom se šteje, da za tako zamujeni čas javni uslužbenec nima pravice do plače.
(3) V primeru kršitev določb te odredbe se zoper kršitelja uvedejo sankcije skladno z določili Kolektivne pogodbe in Zakona o delovnih razmerjih.

Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati Navodilo o delovnem času, št. 077-0002/2007-12.

Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne petnajsti dan po objavi.