Na podlagi 55. člena v povezavi s tretjim odstavkom 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09) ter 7. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/08, /81/09 in 84/11) je Občinski svet Občine Borovnica na 9. redni seji dne 15. 12. 2011 sprejel

V skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986–1990, ki se nanašajo na območje Občine Borovnica – dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 108/04), je sprejet Občinski lokacijskega načrt za območje urejanja B1-R/5 EOHIPPUS Borovnica (Uradni list RS, št. 11/07).
S tem odlokom se sprejmejo Spremembe in dopolnitve Občinskega lokacijskega načrta za območje urejanja B1-R/5 EOHIPPUS Borovnica (v nadaljevanju besedilu: Spremembe OLN KC – Eohippus«), ki jih je izdelalo podjetje Arealine d.o.o., pod številko U 15/2011.

Spremembe in dopolnitve se nanašajo na:
– manjše korekcije lociranja in dimenzije objektov za vzrejo konj in skupnega objekta z jahalnico,
– prestavitev gnojišča z nadstrešnico in nadstreška za shranjevanje ovir,
– umestitev dodatne intervencijske manipulativne ploščadi,
– sprememba oblikovanja streh in naklonov, ki se prilagodijo racionalni rabi in tehnologiji gradnje tovrstnih objektov,
– redakcijske popravke.
Spremembe in dopolnitve OLN vsebujejo tekstualni del in grafični del.

V 3. členu se v poglavju B: Grafični del, spremeni naslov karte štev. 7 tako, da se glasi:
»Prikaz ureditev poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI ter grajeno javno dobro.«

V 5. členu se na koncu besedila doda nov, četrti odstavek, ki se glasi:
»S kompleksno ureditvijo se Konjeniški center infrastrukturno navezuje na sosednja območja. Vplivno območje je na parcelah št. 793/9 in 793/10, obe k.o. Borovnica, ter 526/1 in 527/5, obe k.o. Breg.«

V 7. členu odloka v odstavku s podnaslovom B – funkcionalna enota za konje v oskrbi, se drugi odstavek nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Na razpoložljivem zemljišču se postavi vzdolžno (vzhod–zahod) pokrita jahalnica za potrebe celotnega centra. Na severni strani se navežejo na jahalnico boksi za konje. Vhodni del ob jahalnici je namenjen sprejemu konj z ambulantnim traktom. Na zahodni strani objekta pa so servisni prostori.«

V 7. členu odloka se v odstavku s podnaslovom C – funkcionalna enota s skupnimi vadbenimi in oskrbnimi prostori, v prvem odstavku v četrti alineji doda besedilo:
»in postavitev nadstrešnice za shranjevanje ovir,«.
V drugem odstavku se dopolni tretjo poved tako, da se namesto pike da vejico, za njo pa besedilo »urejene kot večja manipulacijska površina.«

Na koncu 7. člena se za zadnjim odstavkom doda nov podnaslov D – pripravljalna dela na vseh funkcionalnih enotah, z naslednjim besedilom:
»Na celotnem obravnavanem območju so dovoljena pripravljalna dela za gradnjo objektov, zunanjih ureditev in infrastrukturnega opremljanja, in sicer:
– priprava in ureditev gradbišča,
– izkopi do globine 1,50 m,
– nasipavanje do višine 1,50 m,
– izvedba predobremenitvenih in sanacijski nasipov,
– izravnave terena.«

V 9. členu odloka se v prvi točki z naslovom Lega druga poved v prvem odstavku in v celoti drugi odstavek črtata.

Pod naslovom Gabariti objektov v 9. členu odloka se korigirajo velikosti objektov, in sicer:

»Objekti v funkcionalni
enoti A:
– nastanitveno servisni
objekt:                     15.30 m X 33.50 m etažnost P + vM,
– povezovalna lamela:       15.30 m X 7.50 m  etažnost P + M;
Objekti v funkcionalni enoti
B:
– skupni objekt z jahalnico:78.30 m X 36.30 m etažnost P + vM,
– pokrita jahalnica:        25.90 m X 61.75 m etažnost P + N,
– gnojišče z nadstrešnico    8.00 m X 5.50 m  etažnost P;
Objekti v funkcionalni enoti
C: doda se nova, šesta
alineja:
– nadstrešek za shranjevanje
ovir                        6.00 m X 3.00 m   etažnost vP;«.

V 9. členu pod naslovom Tolerance se v predzadnjem stavku prvega odstavka beseda »visoko« nadomesti z besedo »višje«.
Na koncu prvega odstavka se doda poved:
»Dovoljeni so odkloni od višinskih gabaritov ± 20   %.«

V 9. členu odloka se v poglavju Odmiki črta celotno besedilo za funkcionalno enoto A in B in nadomesti z novim besedilom:
»Funkcionalna enota A:
– sestavljen objekt je obodni zid na zahodni strani, oddaljen od parcelne meje št. 3369/26 k.o. Borovnica vsaj 5.90 m, oziroma od struge Borovniščice 11.00 m,
– na severni strani je obodni zid objekta oddaljen povprečno od meje urejanja 12.95 m, do meje so urejeni izpusti za konje,
– na južni strani je obstoječi objekt s svojo konstrukcijo oddaljen od meje urejanja 13.85 m, do odprtega regulacijskega kanala so urejeni izpusti za konje;
Funkcionalna enota B:
– skupen objekt z jahalnico je na vzhodni strani od dogovorjene meje z lastnikom zemljišča *593 k.o. Borovnica oddaljen minimalno 4.0 m in parkirišče pred objektom vsaj 1.0 m,
– na severni strani je objekt oddaljen od meje urejanja od 13.20 m do 9.10 m, ob meji je zgrajena napajalna cesta konjeniškega centra,
– na južni strani je objekt oddaljen od meje urejanja 10.85 m, do meje so urejeni izpusti za konje. Odmik objekta do odvodnega kanala je 6.50 m;«

V 9. členu odloka pod naslovom 5. Relativne višinske kote se v drugem odstavku spremeni prvi stavek, ki se glasi:
»Izhodišče kote objektov je 50 cm nad koto Q100 (290,85 – 290,94 m n.m.),«
ter v istem členu pod istim naslovom se v petem odstavku v sklopu Novo predvideni objekti spremeni enota A tako, da se glasi:
»Enota A: kota (pritličja) nastanitveno servisnega objekta, povezovalne lamele in notranje komunikacije 291.45 m n.m.,«
V enoti B pa se prva alineja glasi:
»Enota B: kota pritličja pokrite jahalnice 291,55 m n.m.«

V 9. členu odloka pod naslovom Relativne višinske kote se na koncu doda nov odstavek:
»Višinske kote so podane izhodiščno, v fazi izdelave projektov za gradbena dovoljenja se korigirajo na podlagi izdelanih geološko-geomehanskih in hidroloških študij in določitvi primerne konstrukcije objektov in zlasti temeljenja.«

V 9. členu odloka se pod naslovom Oblikovanje objekta: v prvi povedi črta beseda »izrazito«.
Predzadnji stavek se črta in nadomesti z besedilom:
»Streha objekta je v osnovi dvokapnica, z naklonom strešin od 3° do 38°. Kritina je prilagojena izbiri naklona. Strmejši naklon strehe ima kritino v opečni ali temni barvi. Pri nižjih naklonih je oblikovanje strehe, zaključkov, izbira kritine in barve podrejena funkcionalnim in tehnološkim potrebam in sledi oblikovanju skladno z arhitektonsko celoto objekta. Strehe z nižjimi nakloni so lahko izvedene z napuščem ali pa je odkap skrit z dvignjeno atiko največ 20 cm nad višino slemena.«

V 9. členu odloka se v točki 9 Vodnogospodarske ureditve na koncu doda drugi odstavek s sledečim besedilom:
»Pri nadaljnjem projektiranju novih gradenj in ureditev je potrebno upoštevati Elaborat hidrotehničnih osnov, ki ga je izdelal IZVO d.o.o. Ljubljana, pod štev. 963-ŠNS/09, v juliju 2009.«

V 10. členu odloka z naslovom Promet se na koncu prvega odstavka doda besedilo:
»Obstoječi dovoz se rekonstruira zaradi izboljšane prometne varnosti in preglednosti. Na podlagi izdelane strokovne rešitve priključka, ki je sestavni del tega odloka, se priključek projektno obdela v PGD za jahalnico.«

V 10. členu odloka z naslovom Vodovodno omrežje se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Vodovodno omrežje za območje urejanja se priključuje na obstoječ vodovodni vod, ki poteka v regionalni cesti R3-642/1146 (Vrhnika–Podpeč).«

V 10. členu odloka z naslovom Vodovodno omrežje se za prvim obstoječim in drugim novim odstavkom črta besedilo in nadomesti s sledečim besedilom:
»Priključitev posameznih objektov na javno vodovodno omrežje se izvede s priključno cevjo Ø1'', v globini 1,2 m, ter zaščiteno z zaščitno cevjo dimenzije Ø6/4'' in montažo vodomernega števca. Statični tlak na odjemnem mestu 291,13 m.n.v (vodomeru) bo od 4,5 do 5,5 barov.
Pri načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati odmike in križanja komunalnih vodov z ostalimi komunalnimi vodi v skladu s Pravilnikom o tehnični izvedbi vodovodnih objektov in naprav centralnega vodovoda v Občini Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica (april 2008).
Minimalen odmik objektov od vodovoda, ki poteka po parceli, je 5.00 m, kolikor je manj, se let-ta prestavi na stroške investitorja. Nad vodovodom niso dovoljeni gradbeni posegi, dodaten nasip ali odvoz materiala nad cevovodom, gradnja ograj, podpornih zidov in ostalih komunalnih vodov.
Vodomer ustrezne dimenzije, ki ga določi projektant glede na potrebno porabo vode, se vgradi v zunanji jašek ustreznih dimenzij (glej Pravilnik o tehnični izvedbi vodovodnih objektov in naprav centralnega vodovoda v Občini Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica – april 2008), pokrit s pokrovom lahke izvedbe ter toplotno izoliran. Pred vodomerom se vgradijo lovilci nesnage, za vodomerom pa nepovratni ventil. Jašek mora imeti urejen odtok odvečne vode v primeru okvare ali izpusta vode iz omrežja.
Vodovodno inštalacijo v objektu izvrši za ta dela pooblaščeni izvajalec, ki tudi jamči za kvaliteto opravljenega dela. Novo položeno instalacijo je potrebno preizkusiti na predpisan tlak, opraviti dezinfekcijo, ter predložiti ateste.«

V 10. členu odloka se prvi odstavek pod naslovom Odpadne vode novelira tako, da se glasi:
»Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s:
– Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08)
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 97/07, 30/10) in
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09).«
Drugi odstavek istega naslova se novelira tako, da se glasi:
»V območju urejanja ni javnega kanalizacijskega sistema, zato se za odvajanje sanitarnih odpadnih voda začasno zgradi mala komunalna čistilna naprava ali nepretočna neprepustna greznica v skladu z izdanimi smernicami – pogoji ARSA, saj se objekt nahaja na vodovarstvenem območju (Uredba o vodovarstvenem območju vodnega telesa vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07)).«

V 10. členu odloka pod naslovom Sanitarne odpadne vode se na začetku doda nov prvi odstavek:
»V območju ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje s priključitvijo na skupno čistilno napravo. Do izgradnje javnega kanalizacijskega kolektorja investitor zgradi za posamezen objekt nepretočno neprepustno greznico na občasno praznjenje. Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor skleniti pogodbo o rednem praznjenju le-te s pooblaščenim upravljavcem kanalizacije.«
Obstoječemu prvemu odstavku, ki postane drugi, se na koncu doda besedilo:
»Priklop na javni kanalizacijski sistem bo možen in obvezen v skladu z odlokom Občine Borovnica, ko bo na omenjenem območju zgrajen javni kanalizacijski sistem.
Odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal oziroma za izpust v okolje, navedenim v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).«

V 10. členu odloka se celotno besedilo poglavja Meteorna voda črta in nadomesti z besedilom:
»Meteorne odpadne vode se vodi v skladu z veljavno zakonodajo in tehničnimi normativi v ponikalnico ali odprti jarek pod pogoji upravljavca odprtega jarka (vodotoka).«

V 10. členu odloka pod naslovom Elektro omrežje se zamenja celotno besedilo z besedilom:
»Investitorjevi novi objekti ne bodo priključeni na elektro distribucijsko omrežje preko samostojnega odjemnega mesta, ampak preko obstoječega odjemnega mesta tovarne Fenolit-interne inštalacije.«

V 10. členu odloka pod naslovom Telekomunikacijsko omrežje se celotno besedilo zamenja z besedilom:
»Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije k predhodnim rešitvam.
Obstoječe TK omrežje je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za posamezen objekt je projekt za zaščito ali prestavitev dela omrežja, ki ga tangira gradnja določenega objekta. Smiselno je upoštevati v projektni rešitvi izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK in kablov.
Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).
– Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekoma Slovenije.
– Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop.
– Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočamo izvedbo notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (upoštevati minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220V).«
V smislu racionalnih rešitev je možno objekte konjeniškega centra napajati preko internega omrežja družbe Fenolit d.d.. Projektiranje in izvedbo je možno izvesti fazno in jo prilagoditi tekočim potrebam.

V 11. členu odloka se pod točko 2 Zbiranje odpadkov, na začetku doda prva poved z naslednjim besedilom:
»Na območju urejanja se odpadki zbirajo ločeno. Za zbiranje, ravnanje in odvoz odpadkov poskrbi investitor skladno z veljavno zakonodajo.«

V 11. členu odloka pod naslovom Pri pripravi projektne dokumentacije morajo biti upoštevani projektni pogoji se:
– popravi oštevilčenje prvega odstavka tako, da se točka pravilno oštevilči: 5.2.1
– na koncu točke 5.2.7 doda besedilo: »Izdelan je bil Hidrološko hidravlični elaborat, ki ga je izdelal IZVO d.o.o., v juliju 2009 pod štev. 963-ŠNS/09. Pri načrtovanju objekta vzreje je potrebno upoštevati minimalno koto pritličja od 290.85 do 290,94 m n.m.«

V 11. členu odloka pod naslovom Varstvo kulturne dediščine se celotno besedilo nadomesti z novim, ki se glasi:
»Obravnavano območje posega na enoto kulturne dediščine:
Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368), ki je varovana z varstvenim režimom za arheološko najdišče, in Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje (EŠD11819), ki je varovana z varstvenim režimom za dediščino oziroma kulturno krajino.
Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturno varstveno soglasje, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister, pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmera in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
Predhodne arheološke raziskave je v skladu z odločbo Ministrstva za kulturo št. 62240-369/2011/2, z dne 5. 10. 2011, izvedel AVGUSTA d.o.o., Mestni trg 15, 5280 Idrija. Rezultati pregleda so bili negativni.
Parkirišča in robove parcele naj se obsadi z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo, da bo zmanjšan degradacijski vpliv na kulturno krajino Ljubljanskega barja.«

V 12. členu odloka se za naslovom točka 1 Požarna varnost doda nov naslov točka 2. Varstvo pred potresi, z besedilom:
»Varstvo pred potresi:
Objekti se na območju OLN gradijo potresno varno.
Pri statičnem izračunu se upošteva projektni gravitacijski pospešek tal 0,225 g.«
Obstoječa točka 2 Varstvo pred poplavami, postane točka 3.

V 12. členu pod naslovom 3. Varstvo pred poplavami, se na koncu besedila doda tekst:
»Rešitve temeljijo na izdelani strokovni podlagi Hidrološko hidravlični elaborat štev. 963 – ŠNS/09, ki jo je izdelal Inženiring za vode – IZVO d.o.o., Ljubljana v juliju 2009.«

V 14. členu se črta besedilo in se ga nadomesti z novim:
»Lokacijski načrt se lahko izvaja etapno. Faze izvajanja so vezane na funkcionalne enote.
V prvi etapi je predvsem predvidena ureditev obstoječih objektov. Časovno poljubno sledi izgradnja novih objektov in ureditev. Gradnja novih objektov se lahko izvaja postopoma po posameznih nizih. Ob gradnji in povečevanju kapacitet vzrejnega dela se sproti urejajo nujne zunanje površine (gnojišče) ter površine v funkcionalni enoti C – vadbene površine.
Glede na potrebe razvoja centra se v naslednji fazi urejajo vadbene površine v funkcionalni enoti C.
Novogradnja v funkcionalni enoti B – oskrba konj, je vezana na izvedbo cestnega priključka in potrebne infrastrukture.«

Za poglavjem IX. Etapnost izvedbe, se doda novo poglavje X. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, z besedilom novega 15. člena:

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Dopustne so tolerance:
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in, če prestavitve ne spreminjajo podrobne namenske rabe in vsebinskega koncepta tega načrta.
(2) Z uporabo toleranc se ne sme spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednja zemljišča. Prav tako se ne smejo poslabšati razmere bivanja in delovanja znotraj kompleksa.
(3) Dovoljena so odstopanja od tras komunalnih vodov, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav, tehnologiji in sami izvedbi komunalnih vodov.
(4) Spremembe poteka tras, dimenzioniranje in spremembe priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov z ustreznejšimi rešitvami se vključijo v izdelavo PGD dokumentacije, na podlagi predhodno pridobljenih projektnih pogojev upravljavcev GJI.«

Pred končne določbe se vrine poglavje XI. Obveznosti investitorjev, z besedilom novega 16. člena, ki se glasi:

(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k Spremembam in dopolnitvam OLN-ja za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.«

Doda se nov 17. člen odloka, ki se glasi:
»Po realizaciji s temi spremembami in dopolnitvami OLN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku.«

15. člen odloka postane 18. člen in se ga nadomesti z besedilom:
»Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana.«

Obstoječi 16., 17. in 18. člen se preštevilčijo v 19., 20. in 21. člen.

Spis Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja B1 R/5 – EOHIPPUS Borovnica je stalno na vpogled na Občini Borovnica.

Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.