V Uradnem prečiščenem besedilu Zakona o bančništvu (ZBan-1-UPB5), ki ga je Državni zbor potrdil na seji dne 23. novembra 2010 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 99/10 z dne 7. 12. 2010, so bile ugotovljene redakcijske napake, zato je Državni zbor ob smiselni uporabi 153. člena Poslovnika državnega zbora na seji dne 22. 6. 2011 potrdil naslednji

V Uradnem prečiščenem besedilu Zakona o bančništvu (ZBan-1-UPB5) se 20., 22., 97. in 120. člen pravilno glasijo:

(1) Država sedeža finančne družbe je država, v kateri je finančna družba pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje finančnih storitev.
(2) Država gostiteljica finančne družbe je država:
1. ki ni država sedeža te družbe in
2. v kateri je ta družba ustanovila podružnico ali v kateri neposredno opravlja finančne storitve.

(1) Komisija je Komisija Evropskih skupnosti.
(2) Evropski bančni odbor je svetovalna skupina Komisije o bančnih storitvah v EU, ustanovljena s Sklepom Komisije z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za bančništvo (UL L št. 3 z dne 7. januarja 2004, str. 36).
(3) Odbor evropskih bančnih nadzornikov je neodvisna svetovalna skupina za bančni nadzor v Skupnosti, ustanovljena s Sklepom Komisije 2009/78/ES z dne 23. januarja 2009 o ustanovitvi Odbora evropskih bančnih nadzornikov (UL L št. 25 z dne 29. januarja 2009, str. 23).

(1) Banka države članice sme bančne in druge vzajemno priznane finančne storitve, ki jih je upravičena opravljati v državi članici svojega sedeža, opravljati tudi na območju Republike Slovenije bodisi prek podružnice bodisi neposredno pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
(2) Za banko države članice, ki opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve na območju Republike Slovenije, se uporabljajo naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z njihovim izvrševanjem:
1. 214. in 215. člen tega zakona in
2. določbe drugih zakonov, ki zaradi zaščite javnih koristi urejajo varstvo potrošnikov, preprečevanje pranja denarja oziroma druga področja in ki se uporabljajo za banke v Republiki Sloveniji.
(3) Za banko države članice, ki opravlja bančne oziroma druge vzajemno priznane finančne storitve na območju Republike Slovenije prek podružnice, se uporabljajo tudi naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z njihovim izvrševanjem:
1. 194. in 234. člen tega zakona v delu, ki se nanaša na poročila in informacije, potrebne za izvrševanje pristojnosti in nalog Banke Slovenije na področju denarne politike, spremljanja likvidnostnih tveganj, statistike in uresničevanja jamstva za vloge,
2. smiselno 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena, drugi odstavek 210. člena, šesti odstavek 213. člena, 224. in 311. člen tega zakona.
(4) Pri uporabi 224. člena tega zakona za banko iz tretjega odstavka tega člena se poleg merila bilančne vsote podružnice upošteva tudi merilo sorazmernosti obsega nadzora nad podružnico.

(1) Listinjenje je posel ali shema, pri katerem se kreditno tveganje, povezano s posamezno izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, razdeli na segmente kreditnega tveganja in ki ima naslednje značilnosti:
1. plačila v tem poslu ali shemi so odvisna od izpolnjevanja obveznosti dolžnikov pri tej izpostavljenosti ali skupini izpostavljenosti in
2. podrejenost segmentov kreditnega tveganja je podlaga za določitev porazdelitve izgub med trajanjem tega posla ali sheme.
(2) Tradicionalno listinjenje je listinjenje, ki obsega premoženjski prenos izpostavljenosti, ki so predmet listinjenja, na pravno osebo s posebnim namenom listinjenja, ki v zvezi s tem izda vrednostne papirje. To se opravi tako, da originator neposredno ali prek soudeležbe prenese imetništvo olistinjenih izpostavljenosti. Vrednostni papirji, ki se izdajo, ne vsebujejo denarne obveznosti originatorja.
(3) Sintetično listinjenje je listinjenje, pri katerem se razdelitev kreditnega tveganja na segmente kreditnega tveganja doseže s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali garancijami, skupina izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja, pa se ne prenese in se izkazuje v bilanci stanja originatorja.
(4) Segment kreditnega tveganja je pogodbeno določen segment kreditnega tveganja, povezan s posamezno izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, pri katerem pozicija v tem segmentu pomeni prevzem tveganja kreditne izgube, ki je večja ali manjša od tveganja glede enakega zneska pri poziciji v vsakem drugem takem segmentu kreditnega tveganja, ne da bi bilo pri tem upoštevano kreditno zavarovanje, ki ga dajejo tretje osebe neposredno imetnikom pozicije v tem ali drugih segmentih kreditnega tveganja.
(5) Pozicija v listinjenju je izpostavljenost v listinjenju.
(6) Originator je pravna oseba, ki:
1. je bila bodisi sama bodisi prek povezanih oseb, neposredno ali posredno, subjekt izvorne pogodbe, na podlagi katere so nastale obveznosti ali pogojne obveznosti dolžnika ali morebitnih dolžnikov, ki so podlaga izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja, ali
2. odkupi izpostavljenost druge osebe tako, da jo izkazuje v svoji bilanci stanja, in ki to izpostavljenost kasneje olistini.
(7) Sponzor je banka:
1. ki ni originator in
2. ki ustanovi in upravlja program komercialnih vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem ali drugo shemo listinjenja in ki odkupuje izpostavljenosti od drugih oseb.
(8) Kreditna izboljšava je pogodbeno razmerje, pri katerem se kreditna kvaliteta pozicije v listinjenju izboljša glede na kvaliteto pozicije, če kreditne izboljšave ne bi bilo. Kreditna izboljšava vključuje izboljšavo z zagotovitvijo segmentov kreditnega tveganja z višjim vrstnim redom poplačila in druge oblike kreditne zaščite.
(9) Pravna oseba s posebnim namenom listinjenja je pravna oseba, ki ima naslednje značilnosti:
1. ni kreditna institucija,
2. ustanovljena je za izvajanje enega ali več listinjenj,
3. njeno delovanje je omejeno na posle za uresničitev namena iz 2. točke tega odstavka,
4. njena organizacijska struktura ima namen ločiti njene obveznosti od obveznosti originatorja in
5. osebe, ki so imetniki upravičenj v tej pravni osebi, imajo neomejeno pravico zastaviti ali zamenjati ta upravičenja.«.