Uradni list

Številka 32
Uradni list RS, št. 32/2011 z dne 29. 4. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 32/2011 z dne 29. 4. 2011

Kazalo

Ob-2822/11 , Stran 1044
Ob-2822/11
Na podlagi prvega in drugega odstavka 146.c člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08 in 108/09), desete alineje prvega odstavka 25. člena Akta o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (Uradni list RS, št. 112/09) ter prvega odstavka 6. člena Splošnih pogojev poslovanja za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja št. 0141-1/2010-5 (objavljeni na spletni strani http://www.ekosklad.si/dokumenti/spp.pd; v nadaljevanju: Splošni pogoji), Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljevanju: Eko sklad), objavlja
javni poziv
za kreditiranje okoljskih naložb 46PO11
1. Predmet poziva in višina sredstev Predmet poziva so krediti Eko sklada za okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov na območju Republike Slovenije. Višina sredstev po tem pozivu znaša 20 milijonov EUR. Do kreditov so upravičene občine, gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti kot poklic ali so registrirane za opravljanje dejavnosti skladno z določbami posebnega zakona (zasebniki), pod pogoji, določenimi v prvem in drugem odstavku 3. člena Splošnih pogojev in točki 3 c) tega poziva. S kreditom je mogoče financirati naložbe oziroma v projektu opredeljene faze naložb (v nadaljevanju: naložbe) za: A) Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za naslednje namene: 1) postavitev oziroma rekonstrukcijo ali razširitev sistemov in naprav za ogrevanje ali hlajenje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, ki kot primarni energent uporabljajo biomaso, sončno ali geotermalno energijo, toploto podtalnice ali površinske vode (toplotne črpalke po sistemu voda – voda), zemlje oziroma kamnitih masivov (toplotne črpalke po sistemu zemlja – voda) vključno z morebitnim sistemom daljinskega ogrevanja ali hlajenja, t.j. razdelilnim omrežjem, priključki pri odjemalcih, krmilnimi sistemi ipd., 2) postavitev oziroma rekonstrukcijo ali razširitev objektov in naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki bodo pridobile ali ohranile deklaracijo za proizvodno napravo za pridobivanje električne energije na obnovljive vire, skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi, 3) postavitev oziroma rekonstrukcijo objektov in naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije iz obnovljivih virov, fosilnih goriv ali kombinacije fosilnega goriva in obnovljivih virov oziroma alternativnih goriv, ki bodo pridobile ali ohranile deklaracijo za proizvodno napravo za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi, vključno z morebitnim sistemom daljinskega ogrevanja, 4) nakup novih osebnih vozil na električni ali hibridni pogon (kombinacija motorja z notranjim izgorevanjem in enega ali več elektromotorjev), pri katerih emisije CO2 v kombiniranem načinu vožnje, po podatkih proizvajalca, ne smejo presegati 110 g/km, (ne velja za podjetja, ki opravljajo cestne prevoze blaga za najem ali plačilo), 5) ukrepe učinkovite rabe energije v proizvodnih, poslovnih in javnih objektih, pri čemer priznani stroški obsegajo: a. celoten obseg naložbe pri rekonstrukciji oziroma zamenjavi hidravličnih in pnevmatskih agregatov, elektromotornih pogonov in njihovih krmilnih sistemov, sistemov za izrabo odpadne toplote, ogrevalnih in hladilnih sistemov, prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, s katero se doseže vsaj 25% prihranek energije, b. 50% stroškov naložbe v zamenjavo tehnoloških linij, strojev in naprav, kjer prihranek energije ni edini cilj naložbe, temveč naložba poleg zmanjšanja drugih emisij, izkazuje tudi prihranek primarne energije na enoto proizvoda pri enakem obsegu proizvodnje, 6) obnovo obstoječe razsvetljave, ki vključuje regulacijo osvetljevanja in zamenjavo sijalk ali svetil, s katero se doseže vsaj 30% prihranek električne energije, in je, kadar gre za obnovo zunanje razsvetljave, pripravljena skladno z veljavnimi predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Osvetlitve objektov ali drugih zunanjih elementov za namen oglaševanja (npr. panojev) ne sodijo med priznane stroške naložbe. 7) energijsko prenovo obstoječih objektov, ogrevanih nad 19 oC, priznani stroški vključujejo izvedbo enega ali več naslednjih ukrepov, a. toplotno zaščito zunanje lupine: – zunanjih sten in z najmanj 15 cm izolacijskega materiala, s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d manjše ali enako 0,3 W/m2K, – stropa proti neogrevanemu prostoru oziroma ravne ali poševne strehe z najmanj 25 cm izolacijskega materiala, s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d manjše ali enako od 0,18 W/m2K b. toplotno zaščito tal na terenu ali tal nad neogrevanimi prostori z najmanj 15 cm izolacijskega materiala, s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d manjše od 0,3 W/m2K, c. vgradnjo energijsko varčnega zunanjega stavbnega pohištva in senčil, pri tem vrednosti toplotne prehodnosti, določene po standardih SIST EN ISO 6946 in 10211, ne smejo presegati vrednosti: – 1,3 W/(m2K) pri celih oknih (steklo in okvir) s profilom iz umetne mase, lesa ali njune kombinacije, – 1,6 W/(m2K) pri celih oknih (steklo in okvir) s profilom iz kovine, – 1,4 W/(m2K) pri strešnih oknih, – 1,6 W/(m2K) pri vhodnih vratih in – 2,0 W/(m2K) pri garažnih vratih, d. vgradnjo sodobnih sistemov ogrevanja in hlajenja, e. namestitev energijsko učinkovite notranje razsvetljave, ki vključuje nakup svetil, sijalk in regulacije. f. optimizacijo obstoječih ogrevalnih in prezračevalnih sistemov (termostatski ventili, regulacija in hidravlično uravnoteženje) ali g. vgradnjo sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka (centralna izvedba, lahko pa tudi lokalna). Toplotna prehodnost zunanjega stavbnega pohištva, toplotne prevodnosti izolacijskih materialov ovoja stavbe, toplotne in tehnične karakteristike ogrevalnih sistemov, naprav in razsvetljave morajo biti razvidni iz ustreznih dokazil priloženih dokumentaciji za prijavo. V primeru, da obnova vključuje tudi rekonstrukcijo objekta, je poleg gradbenega dovoljenja potrebno predložiti tudi elaborat gradbene fizike, ki dokazuje izpolnjevanje zgornjih zahtev in doseganje učinkovite rabe energije stavbe, skladno z določili veljavnega pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. 8) gradnjo novih objektov v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji, ogrevanih nad 19 oC, za katere bo predložena PGD/PZI dokumentacija za arhitekturo in strojne inštalacije za ogrevanje in prezračevanje izkazovala gradnjo energijsko učinkovitega nizkoenergijskega ali pasivnega objekta. Izračunana potrebna toplota za ogrevanje objekta Qh, izračunana po metodologiji PHPP`07, ne sme presegati 35 kWh/m2a, iz obnovljivih virov energije pa mora biti zagotovljenih najmanj 25% skupnih letnih potreb po toploti za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode. Izračun energijske učinkovitosti stavbe mora vključevati tudi ustrezno hlajenje (preprečevanje poletnega pregrevanja objekta) z arhitekturnimi rešitvami ter po potrebi z aktivnimi energijsko varčnimi sistemi hlajenja.  Novozgrajeni objekt mora izkazovati: a. ustrezno toplotno zaščito zunanje lupine objektov, b. vgradnjo energijsko varčnega zunanjega stavbnega pohištva, c. vgradnjo sodobnih sistemov ogrevanja in hlajenja, d. vgradnjo sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, e. optimizacijo ogrevalnih sistemov (termostatski ventili, regulacija in hidravlično uravnoteženje). Priznani stroški vključujejo samo izvedbo ukrepov a. do e. Poleg tega se kot priznani strošek lahko uveljavlja tudi namestitev energijsko učinkovite notranje razsvetljave, ki vključuje nakup svetil, sijalk in regulacije. Kreditirana osnovna sredstva ne smejo biti odsvojena ali oddana v najem ali zakup pred dokončnim poplačilom kredita. Najvišji delež kredita je 90% priznanih stroškov naložbe. B) Zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov) za naslednje namene: 1) tehnologije, ki zmanjšujejo onesnaževanje zraka v tehnološkem procesu, 2) gradnjo oziroma rekonstrukcijo naprav za čiščenje dimnih plinov in odpadnega zraka 3) nakup novih osebnih vozil za cestni promet s pogonom na plin (ne velja za podjetja, ki opravljajo cestne prevoze blaga za najem ali plačilo). Najvišji delež kredita je 80% priznanih stroškov naložbe. C) Gospodarjenje z odpadki za naslednje namene: 1) postavitev oziroma rekonstrukcijo sistemov in naprav za ločeno zbiranje, obdelavo in energijsko izrabo komunalnih odpadkov, pri čemer predmet kreditiranja ne morejo biti naložbe, ki obsegajo le nakup posod za ločeno zbiranje odpadkov, 2) nakup nadgradnje vozil ali nadgradnje delovnih strojev, ki se lahko uporabljajo izključno za zbiranje ali obdelavo odpadkov, 3) nakup novih delovnih strojev na hibridni, električni ali plinski pogon, ki so uporabni izključno v postopkih ravnanja z odpadki, 4) postavitev oziroma rekonstrukcijo sistemov, tehnoloških postopkov in naprav za ločeno zbiranje, obdelavo, predelavo in ponovno uporabo odpadkov, 5) zamenjavo strešnih kritin, ki vsebujejo azbestna vlakna (npr. salonit). V primeru, da se ob tem izvede tudi toplotna izolacija podstrešja, se kot priznani strošek upošteva celotna vrednost nakupa in vgradnje izolacijskih materialov. (Priporočilo: debelina izolacijskega materiala, s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK, naj znaša najmanj 25 cm, ali ustrezna debelina drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d manjše od 0,18 W/m2K). Zamenjavo salonitne strešne kritine na strehah, katerih skupna površina presega 300 m2, lahko izvaja samo izvajalec, ki ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za izvajanje teh del. Ob zaključku naložbe je potrebno priložiti potrdilo upravljalca odlagališča o ustreznem deponiranju kritine, ki vsebuje azbestna vlakna (evidenčni list o ravnanju z odpadki). Najvišji delež kredita je 80% priznanih stroškov naložbe. D) Varstvo voda za naslednje namene: 1) gradnjo oziroma rekonstrukcijo čistilnih naprav za komunalne in/ali tehnološke odpadne vode, 2) nove tehnologije, ki zmanjšujejo onesnaževanje voda v tehnološkem procesu, 3) nove proizvodne tehnologije ali izdelki, ki zmanjšujejo porabo ali onesnaževanje vode v uporabni dobi izdelka, 4) tehnologije, naprave in nadzorno-regulacijske ukrepe, ki v tehnološkem procesu ali distribucijskem sistemu omogočajo prihranek ali zmanjšanje izgub pitne vode, 5) predpripravo in naprave za čiščenje oporečnih virov pitne vode. Najvišji delež kredita je 80% priznanih stroškov naložbe. E) Odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo za naslednje namene: 1) gradnjo oziroma rekonstrukcijo javnih in zasebnih kanalizacijskih omrežij za komunalne in/ali padavinske odpadne vode, ki se priključujejo na obstoječe čistilne naprave oziroma se čistilna naprava gradi istočasno, 2) naprave in investicijske ukrepe, ki zagotavljajo prihranek pitne vode pri izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Najvišji delež kredita je 80% priznanih stroškov naložbe. F) Začetne naložbe v okoljske tehnologije za naslednje namene: 1) nove tehnološke linije za proizvodnjo izdelkov, ki v svoji življenjski dobi izkazujejo zmanjševanje onesnaževanja okolja (s prihrankom vode, energije ali zmanjšanjem emisij v zrak) oziroma presegajo veljavne okoljske standarde EU, 2) spremembo proizvodnega procesa, na način, da emisije v okolje po izvedbi posega dosegajo vrednosti, ki so nižje od veljavnih okoljskih standardov EU (preseganje standarda), 3) postavitev procesov oziroma naprav za proizvodnjo biogoriv, iz surovin, pridelanih na sonaravni način. Najvišji delež kredita je 75% priznanih stroškov naložbe. 2. Kreditni pogoji a) Obrestna mera Najnižja letna obrestna mera za kredite, dodeljene po tem pozivu, je: – za namene 1.A2 in 1.A3 (naprave za proizvodnjo ali soproizvodnjo električne energije): trimesečni EURIBOR + najmanj 1,5% oziroma višji fiksni pribitek, ki ne zagotavlja pomoči države, tako da je višina skupne obrestne mere na dan dodelitve kredita enaka višini veljavne referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, določene skladno s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19. 1. 2008, str. 6, http://ec.europa.eu/competition/state_aid/legislation/reference_rates.html) in ustrezno povečane skladno s predpisi o državnih pomočeh, in – za vse ostale namene: trimesečni EURIBOR + 1,5%. b) Odplačilna doba Odplačilna doba je krajša ali enaka dobi vračila naložbe, ki je izkazana v vlogi za kredit. V nobenem primeru ne more presegati 15 let z vključenim moratorijem, oziroma največ 5 let za namene nakupa opreme (in vozil), vključenih v točke A.4, A.5.a, A.6, B.3. Moratorij na odplačilo glavnice je lahko največ eno leto. V primeru časovno omejenega izvajanja dejavnosti s področja varstva okolja na podlagi pogodbe, dovoljenja pristojnega organa, podeljene koncesije ipd., je odplačilna doba s pogojem vezana na veljavnost takšnega akta. Kredit se lahko odobri tudi za daljše obdobje, vendar mora v tem primeru kreditojemalec ob vsakokratnem poteku veljavnosti predložiti dokazilo, ki je podlaga za nadaljnje opravljanje dejavnosti. c) Višina kredita Kredit se odobri v deležu (v odstotku) od vrednosti priznanih stroškov naložbe. Najvišji delež kredita je 90% priznanih stroškov naložbe za namene pod točko A in 80% priznanih stroškov naložbe za namene pod točko B, C, D, E ter 75% za namen F. Na osnovi vrednotenja po okoljskih merilih se ta najvišji delež kredita lahko zniža še za največ 20%. Višina odobrenega kredita se lahko zniža tudi glede na kreditno sposobnost vlagatelja in kakovost zavarovanja kredita ter v primerih, kadar bi bila z najvišjim deležem odobrenega kredita presežena zgornja omejitev po pravilu dodeljevanja regionalne državne pomoči ali pomoči »de minimis« (točka 3.c in d poziva). Elementi presoje kreditne sposobnosti vlagatelja in ustreznosti zavarovanja so sestavni del dokumentacije za prijavo na poziv. Višina posameznega kredita je omejena na 2 milijona EUR, najnižji znesek kredita pa znaša 50.000 EUR. 3. Pogoji dodeljevanja kreditov a) Splošni pogoji Naložba, ki je predmet vloge za dodelitev kredita, v času oddaje vloge ne sme biti začeta. Noben dokument, povezan z naložbo, za katero bo dodeljen kredit po tem pozivu (projektna dokumentacija, upravno dovoljenje, računi za izdelavo projektne dokumentacije navedene naložbe, pogodbe o najemu, nadzoru, itd.), ne sme biti starejši od treh let od datuma oddaje vloge za kredit. Noben dokument, ki se nanaša na fizično izvedbo dela naložbe, ki predstavlja priznane stroške oziroma osnovo za izračun in tudi nakazilo odobrenega kredita (datum izdaje predračuna, sklenitve obvezujoče pogodbe,...), pa ne sme biti izdan pred dnem objave tega poziva. Priznani stroški naložbe so vsi stroški v zvezi z izvedbo naložbe, razen stroškov nakupa zemljišč. Priznani stroški obsegajo stroške nabave in namestitve opreme, strojev in naprav, stroške prenosa tehnologij z nakupom patentov, licenc, know-howa ali nepatentiranega tehničnega znanja, stroške projektiranja, tehničnega nadzora, dovoljenj in vse druge stroške, ki so nedvoumno in v celoti ali v natančno določljivem deležu povezani z naložbo, ki je predmet dodelitve kredita. Med priznane stroške ne sodijo stroški davka na dodano vrednost, razen v primeru, ko vlagatelj nima pravice do odbitka vstopnega DDV, in stroški, ki bremenijo vlagatelja neodvisno od izvedbe naložbe, npr. stroški, povezani z inšpekcijskimi pregledi in obratovalnim monitoringom, stroški taks, prispevkov in drugih dajatev ipd.. Druge omejitve priznanih stroškov naložbe so za posamezne skupine namenov opredeljene v točki 1 tega poziva. Do kredita so upravičene le naložbe oziroma faze naložb, ki s strani Eko sklada še niso bile kreditirane. Skupna zadolženost kreditojemalca pri Eko skladu ne sme preseči 9 milijonov EUR. Krediti se praviloma odplačujejo v četrtletnih obrokih. b) Okoljska merila Vloge za pridobitev kredita po tem pozivu se po okoljskih merilih vrednotijo glede na pričakovane okoljske učinke naložbe, in sicer na podlagi podatkov o pričakovanih merljivih okoljskih učinkih naložbe in o stanju in vplivih na okolje pred izvedbo naložbe. Ugotavlja se izpolnjevanje naslednjih kriterijev: – splošni okoljski kriteriji (največ 40 točk) (načela trajnostnega razvoja, prednostni okoljski cilji in učinkovitost ravnanja z okoljem) – ustreznost tehnološke rešitve (največ 20 točk) – stopnja ogroženosti okolja (največ 40 točk) (zavarovana območja, občutljivejša in manj občutljiva območja, zmanjšanje emisij v okolje, zmanjšanje porabe naravnih virov in energije ter sanacija okolja). Največje možno število točk, doseženih v postopku okoljskega vrednotenja, je 100. Okoljska merila so podrobneje opredeljena v dokumentaciji za prijavo na poziv. c) Omejitve glede dodeljevanja regionalne državne pomoči V skladu z Uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06) za kredit po tem pozivu lahko zaprosijo podjetja vseh gospodarskih panog, razen podjetij iz sektorjev ribištva in ribogojstva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000, premogovništva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1407/2002, primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter podjetij v težavah, kot jih opredeljujejo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244 z dne 1. 10. 2004). Skladno z določili Smernic o državni regionalni pomoči do sofinanciranja za začetne naložbe po pravilu o dodeljevanju državne regionalne pomoči prav tako niso upravičena podjetja iz sektorjev: – jeklarstva in železarstva, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, naštetih v 29. točki 2. člena Uredbe o splošnih skupinskih izjemah 800/2008/ES (UL L 214/3; v nadaljevanju: Uredba 800/2008/ES), – proizvodnje sintetičnih vlaken, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, naštetih v 30. točki 2. člena Uredbe 800/2008/ES ter – podjetja v ladjedelništvu. V primeru, da je upravičenec v zadnjih treh proračunskih letih že prejel dovoljeno višino pomoči po pravilu »de minimis«, in za iste upravičene stroške začetne naložbe še ni prejel regionalne državne pomoči, prav tako pa vzporedno ne kandidira na nobenem drugem programu, s katerim bi regionalno državno pomoč prejel, se vlogo lahko obravnava po pravilih Smernic o državni regionalni pomoči (UL C 54/2006), Uredbi o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06) in Shemi državnih pomoči »Spodbude Eko sklada j.s.« (št. priglasitve: BE01-5854067-2011). Izvajanje naložbe ne sme biti začeto pred oddajo vloge. Za začetek naložbe se šteje trenutek, ko je bila sklenjena prva obvezujoča zaveza za začetek aktivnosti na projektu. Najvišja dovoljena stopnja regionalnih državnih pomoči lahko znaša do 30% upravičenih stroškov naložb za velika podjetja, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije. Za srednja podjetja se meja lahko poveča za 10 odstotnih točk in za mala podjetja za 20 odstotnih točk, razen za podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta. Pri tem mora vlagatelj prispevati najmanj 25% upravičenih stroškov iz lastnih sredstev. Pri opredelitvi velikosti podjetij se uporabi Priloga I k Uredbi 800/2008/ES. Dokončana naložba mora ostati v regiji najmanj 3 leta, če je prejemnik pomoči malo ali srednje podjetje, oziroma najmanj 5 let, če je prejemnik pomoči veliko podjetje. Nematerialne naložbe se morajo uporabljati izključno v podjetju prejemnika regionalne državne pomoči. d) Omejitve glede dodeljevanja pomoči po pravilu »de minimis« V skladu z Uredbo Komisije (ES) 1998/2006 z dne 15. 12. 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti pri pomoči »de minimis« (UL L 379, 28. 12. 2006) za kredit po tem pozivu lahko zaprosijo podjetja vseh gospodarskih panog, razen podjetij iz sektorjev ribištva in ribogojstva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000, premogovništva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1407/2002, primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter podjetij v težavah, kot jih opredeljujejo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244 z dne 1. 10. 2004). Ne glede na prejšnji odstavek do pomoči po pravilu »de minimis« niso upravičena podjetja, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na osnovi odločbe Komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti. Skupna višina pomoči »de minimis«, ki jih prejme upravičenec, ki ga ti predpisi zavezujejo, ne sme preseči 200.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let oziroma 100.000 EUR za podjetja, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju. Podatke o spodbudah po tem pravilu, ki so že bile dodeljene upravičencu, Eko sklad pred dodelitvijo preveri pri pristojni službi na Ministrstvu za finance. Dejanska višina pomoči, ki jo z ugodnim kreditom dodeli Eko sklad, bo izračunana na dan dodelitve pravice do kredita, o čemer bo kreditojemalec obveščen z odločbo Eko sklada. e) Zavarovanje kredita Dodeljeni kredit je potrebno ustrezno zavarovati s štirimi bianco menicami s pooblastilom za izpolnitev in z enim ali z več od naslednjih zavarovalnih instrumentov: 1. prvovrstnim zavarovanjem, opredeljenim z vsakokrat veljavnimi predpisi Banke Slovenije, 2. poroštvom občine, 3. zavarovalno polico zavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa za opravljanje kreditnih zavarovalnih poslov, 4. hipoteko na tržno zanimivi nepremičnini, 5. zastavo tržno zanimivih premičnin, 6. zastavo vrednostnih papirjev, ki po predpisih iz prve točke tega odstavka niso opredeljeni kot prvovrstno zavarovanje, 7. drugimi, po posebnem predhodnem dogovoru za Eko sklad sprejemljivimi zavarovanji, ki nudijo zadostno zavarovanje za izpolnitev dolžnikovih obveznosti. Kadar je kreditojemalec občina, za zavarovanje vračila kredita zadoščajo štiri bianco menice s pooblastilom za izpolnitev. Skladno s Tarifnim pravilnikom o nadomestilih za opravljanje storitev Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada s priloženo veljavno tarifo (Uradni list RS, št. 72/10; v nadaljevanju: Tarifni pravilnik) kreditojemalec nosi stroške v zvezi z zavarovanjem terjatev Eko sklada. 4. Vsebina vloge Vloga za pridobitev kredita mora vsebovati: a) izpolnjen obrazec vloge za dodelitev kredita s podatki o vlagatelju in naložbi, dokazili in prilogami, zahtevanimi v dokumentaciji za prijavo na poziv, b) dokazila o usposobljenosti, opredeljena v dokumentaciji za prijavo na poziv, c) pozitivno mnenje resornega ministrstva za zadolžitev, ki ga priložijo le pravne osebe javnega sektorja iz 87. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 – ZJF), d) podpisan in potrjen obrazec »Izjava vlagatelja« z navedenimi podatki o že prejetih ali zaprošenih sredstvih državne pomoči za nameravano naložbo iz drugih javnih virov in o skupnem znesku odobrenih pomoči po načelu »de minimis« v zadnjih treh letih ter izjavo, da ne gre za podjetje v težavah, kot je opredeljeno s predpisi o državnih pomočeh, e) upravno dovoljenje za kreditirano naložbo, kot je navedeno v dokumentaciji za prijavo na poziv, f) projektno dokumentacijo, poročilo ali strokovno oceno o vplivih naložbe na okolje, okoljevarstveno dovoljenje oziroma soglasje, kot je za naložbo navedeno v dokumentaciji za prijavo na poziv, g) obrazec »B. Podatki za okoljsko vrednotenje naložb«, h) obrazec »C. Finančni podatki o naložbi«, i) dokumentacijo, na podlagi katere se, skladno z zahtevami v dokumentaciji za prijavo na poziv, presoja kreditna sposobnost vlagatelja in ustreznost ponujenega zavarovanja kredita. 5. Postopek obravnave vlog Pri odločanju o dodelitvi sredstev vlagatelju se uporablja postopek, določen z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in 8/10), kolikor Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08 in 108/09) ne določa drugače. Vloge se bodo obravnavale po vrstnem redu prispetja popolnih vlog na Eko sklad. Popolna vloga je vloga za pridobitev kredita, ki vsebuje vse zahtevane elemente in priloge ter je vložena na predpisanem obrazcu. Pred odločitvijo o vlagateljevi pravici do kredita mora predložiti dokument, da razpolaga z ustreznimi instrumenti za zavarovanje kredita, na podlagi katerih se določi pravica do kredita v ustrezni višini. Na osnovi popolne vloge bo Eko sklad odločil o vlagateljevi pravici do kredita z odločbo. Pritožba zoper odločbo Eko sklada ni dovoljena, vlagatelj pa ima pravico začeti upravni spor. 6. Kreditna pogodba Pred izdajo odločbe o dodelitvi pravice do kredita mora vlagatelj poravnati vse zapadle obveznosti do Eko sklada, pred sklenitvijo kreditne pogodbe pa mora plačati nadomestilo za sklenitev kreditne pogodbe skladno z vsakokrat veljavnim tarifnim pravilnikom ter predložiti sklep ustreznega organa o najemu kredita in menice, v primeru, da je kreditojemalec pravna oseba javnega sektorja iz 87. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo), pa še soglasje Ministrstva za finance k pogodbi o zadolžitvi. Rok za sklenitev kreditne pogodbe je 6 mesecev od datuma izdaje odločbe o dodelitvi pravice do kredita, razen za občine, pri katerih je rok za sklenitev kreditne pogodbe 9 mesecev od datuma izdaje odločbe o dodelitvi pravice do kredita. Strošek vodenja kredita, odobrenega na podlagi tega poziva, znaša 5,40 EUR mesečno. Obračuna se trimesečno, za preteklo trimesečje. V primeru odstopa od kreditne pogodbe, spremembe kreditne pogodbe na željo kreditojemalca oziroma v primerih spremembe zavarovanja vračila kredita, kreditojemalec nosi stroške skladno z veljavnim tarifnim pravilnikom. 7. Poraba odobrenega kredita Odobreni kredit lahko kreditojemalec porablja na podlagi sklenjene kreditne pogodbe. Poraba kredita je dokumentarna ob sočasnem zagotavljanju lastne udeležbe kreditojemalca. Pred vsakim nakazilom sredstev mora kreditojemalec poravnati vse zapadle obveznosti do Eko sklada. Ustrezni deleži sredstev bodo kreditojemalcem oziroma izvajalcem nakazovani po predložitvi ustreznih dokumentov (pogodbe, računi, predračuni, mesečne situacije dotlej opravljenih del). Naložbe po tem pozivu morajo biti zaključene najkasneje v dveh letih od datuma izdaje odločbe o dodelitvi kredita. Zadnje nakazilo sredstev pa se lahko izvede najkasneje v treh mesecih po navedenem roku. Pred prvim nakazilom sredstev morajo vsi kreditojemalci predložiti ustrezne zavarovalne instrumente, tisti, ki so zavezani k izvajanju naložb skladno z zakonom o javnem naročanju, pa tudi sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika. 8. Informiranje kandidatov: dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Eko skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana, tel. 01/241-48-20, telefaks 01/241-48-60 in na spletni strani, www.ekosklad.si. 9. Rok in način prijave Poziv je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. 2012. Obravnavane bodo vloge, ki bodo prispele na Eko sklad v času od objave v Uradnem listu RS do zaključka poziva. Kandidati se lahko dogovorijo za pošiljanje dokumentacije na njihov naslov vsak delovni dan od objave poziva dalje na Eko skladu, j.s., Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana, tel. 01/241-48-20. Pred pošiljanjem dokumentacije za prijavo morajo kandidati Eko skladu predložiti dokazilo o plačilu stroškov tiskovin v višini 60,00 EUR ter navesti naslov, telefon ali telefaks z navedbo kontaktne osebe kandidata, naziva naložbe in okvirne višine zaprošenih sredstev. Vloge na originalnih obrazcih z vsemi zahtevanimi prilogami je treba oddati za vsako naložbo posebej. Kandidati bodo imeli možnost oddaje vloge v elektronski obliki, kolikor bo to dopuščeno z navodili v dokumetaciji za prijavo.
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti