Na podlagi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 74. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04 in 7/06) se v prvem odstavku 4. člena črta besedilo »in na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom«.
V drugem odstavku se za besedo »Na« doda besedilo »podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom, na«.

V prvem odstavku 6. člena se besedilo »tabeli 1.1 in 1.2« nadomesti z besedilom »tabelah 1.1, 1.2 in 1.3«.
V drugem odstavku se črta besedilo »ali nadomestna gradnja«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih ali gradnja novih vojaških objektov, objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah in objektov za varnost, če se ne spremeni velikost in namembnost objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in je k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov izdano vodno soglasje po predpisih o vodah.«.
Doda se novi šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela v javno korist na državnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, vzdrževalna dela na železniški infrastrukturi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter vzdrževalna dela na letališki infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: letalski navigacijski objekti) v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.«.

V prvem odstavku 7. člena se besedilo »tabeli 1.1 in 1.2« nadomesti z besedilom »tabelah 1.1, 1.2 in 1.3«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če gre za gradnjo objekta ter izvedbo gradbenih del iz prejšnjega odstavka na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, preverja sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ministrstvo, pristojno za vode, v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, oziroma predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.«.

V prvem odstavku 8. člena se besedilo »1.1 in 1.2« nadomesti z besedilom »1.1, 1.2 in 1.3«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če gre za gradnjo objekta iz prejšnjega odstavka na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, preveri ministrstvo, pristojno za vode, sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa in vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, oziroma predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.«.

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja objektov ter izvajanje gradbenih del, ki so v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip«, če gre za gradnjo infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, za katerega je izvedena celovita presoja vplivov na okolje ter pridobljeno okoljevarstveno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(2) Sprejemljivost vplivov objekta infrastrukture iz prejšnjega odstavka na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje preveri ministrstvo, pristojno za vode, na podlagi rezultatov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.«.

11. člen se črta.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Ministrstvo izda vodno soglasje iz 5. in 6. člena, drugega in tretjega odstavka 7. člena, 8., 9. in 10. člena te uredbe v skladu s predpisom, ki ureja vsebino vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter vsebino vloge za izdajo vodnega soglasja, ki se izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
(2) Vodno soglasje se izda za gradnjo na notranjih območjih, če so upoštevane prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.«.

V drugem odstavku 13. člena se v četrti alinei črta besedilo »in nadomestna gradnja«.
V tretjem odstavku se v drugi alinei 7. točke pika nadomesti s podpičjem. Doda se nova 8. točka, ki se glasi:
»8. območje P+R Ob Šmartinski cesti:
– ureditev parkirišča za največ 400 parkirnih mest na parcelah iz priloge 4 te uredbe, ki mora biti izvedeno tako, da se padavinska voda iz parkirišč, očiščena v skladu s predpisi, odvaja v javno kanalizacijo.«.
V četrtem odstavku se črta besedilo »če pokojnik ni umrl zaradi nalezljive bolezni in«.
V šestem odstavku se za številko »17,« doda številka »17a,«.
Dodajo se novi osmi do dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»(8) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če:
– so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena,
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda,
– gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj naselij,
– se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr. in 43/11 – ZKZ-C) in
– gre za gradnjo nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporedno številko:
a) 2, 3 in 12: do največ 500 m2 bruto površine, če gre za stavbe javne uprave ali za stavbe, namenjene poslovanju s strankami v bankah ali poštah, za samostojne prodajalne z živili oziroma tekstilom, prodajne galerije ali knjižnice,
b) 6: do največ 150 m2 bruto površine, razen kemičnih čistilnic, pralnic in avtopralnic, in
c) 13 in 14: če gre za vrtec, jasli ali ambulanto.
(9) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na podobmočju ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom na delu območja pokopališče Žale dovoljena gradnja in izvajanje gradbenih del in se izda vodno soglasje, če so na podlagi rezultatov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda za:
– ureditev dovozne poti in ploščadi za ločeno zbiranje nenevarnih odpadkov na parceli št. 1648/2-del k.o. Stožice. Padavinska voda iz dovozne poti in ploščadi, očiščena v skladu s predpisi, se mora odvajati v javno kanalizacijo;
– gradnjo objekta za shranjevanje delovnih strojev in vozil za potrebe upravljanja pokopališča ter gradnjo zbiralnika padavinske vode s strešnih površin za rabo vode za zalivanja grobov in ostalih zelenih površin pokopališča na parcelah št. 1648/2-del, 1647/2, 1649/2 in 1650/7 k.o. Stožice.
(10) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na podobmočju ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom na parcelah št. 1001/4 in 1000/2 k.o. Ježica dovoljena gradnja gasilskega doma s pripadajočo infrastrukturo in se izda vodno soglasje, če so na podlagi rezultatov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
(11) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na podobmočju ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in sicer za:
– kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100291421 ali njenega pravnega naslednika na parcelah št. 748 in 749 k.o. Ježica za gradnjo nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporedno številko 17a, če skupna obremenitev na kmetijskih zemljiščih v uporabi KMG na podobmočju ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom ne presega 80 glav velike živine in nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednima številkama 18 in 19;
– kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100356755 ali njenega pravnega naslednika na parceli št. 813 k.o. Ježica za gradnjo nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednima številkama 18 in 19, ter za gradnjo stanovanjske stavbe iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedene pod zaporedno številko 1;
– kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100330903 ali njenega pravnega naslednika na parceli št. 658/1 k.o. Ježica za gradnjo nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednima številkama 18 in 19.
(12) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe ter na pogoje in omejitve iz priloge 3, tabele 1.1 iz poglavja III OBJEKTI PROMETNE INFRASTRUKTURE in tabele 1.2 IZVAJANJE GRADBENIH DEL te uredbe je na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom, na podobmočju ožjega območja z manj strogim vodovarstvenim režimom in na širšem vodovarstvenem območju dovoljena gradnja in izvajanje gradbenih del in se izda vodno soglasje, če je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in če so upoštevani naslednji posebni pogoji, in sicer za:
– glavne in regionalne železnice ter pripadajoče mostove in viadukte ter predore in podhode, če:
a) gre za gradnjo in rekonstrukcijo v obstoječih koridorjih;
b) se vodotesni predori v območju nihanja gladine podzemne vode izvedejo izven območij maksimalnih depresijskih lijakov črpališč. Maksimalni depresijski lijak se določi s pomočjo numeričnega modela toka podzemne vode in ob maksimalni izdatnosti celotnega črpališča;
c) so temeljna tla železniške proge od površine vodonosnika ločena s tesnilnimi sistemi, za katere je dokazana 100 % vodotesnost;
č) se vode iz železniške proge odvajajo ločeno preko vodotesne kanalizacije na čistilno napravo. Zaledne vode se lahko z vodo, ki priteka iz železniške proge, mešajo le izjemoma in morajo biti v tem primeru skupaj odvedene na čistilno napravo. Čiste zaledne vode se lahko ponikajo;
d) so na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom, na podobmočju ožjega območja z manj strogim vodovarstvenim režimom, tesnilni sistemi izvedeni tako, da ob iztirjenju vlečnega vozila oziroma vagonov ni mogoče onesnaženje podzemne vode;
e) se na gradbiščih, večjih od 1 hektarja, izvaja etapna gradnja, pri čemer maksimalna dovoljena površina gradbišča brez izvedenih tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode z dokazanim 100 % tesnenjem ni večja od 1 ha;
f) se za izvedbo tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) uporabljajo betoni z nealkalnim pospeševalcem vezanja, ki nimajo negativnih vplivov na kakovost podzemne vode in so le v funkciji izgradnje objekta. Vse morebitne izcedne vode je treba zbrati in odvesti na čistilno napravo. Gradnja tesnilnih zaves, ki niso v funkciji objektov, ni dovoljena. Dodatno zmanjšanje transmisivnosti vodonosnika zaradi izvedbe tesnilne zavese ali injektiranja ne sme presegati 10 %. Tesnilne zavese ne smejo segati do dna vodonosnika;
– avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste ter pripadajoče mostove in viadukte ter predore in podhode, če:
a) se z gradnjo in gradbenimi deli ne poseže na območje maksimalnih depresijskih lijakov črpališč in pod območje obstoječih nivelet dna spodnjega ustroja (pod posteljico). Maksimalni depresijski lijak se določi s pomočjo numeričnega modela toka podzemne vode in ob maksimalni izdatnosti celotnega črpališča;
b) se na gradbiščih, večjih od 1 hektarja, izvaja etapna gradnja, pri čemer maksimalna dovoljena površina gradbišča brez izvedenih tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode z dokazanim 100 % tesnenjem ni večja od 1 ha;
c) se za izvedbo tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) uporabljajo betoni z nealkalnim pospeševalcem vezanja, ki nimajo negativnih vplivov na kakovost podzemne vode in so le v funkciji izgradnje objekta. Vse morebitne izcedne vode je treba zbrati in odvesti na čistilno napravo. Gradnja tesnilnih zaves, ki niso v funkciji objektov, ni dovoljena. Dodatno zmanjšanje transmisivnosti vodonosnika zaradi izvedbe tesnilne zavese ali injektiranja ne sme presegati 10 %. Tesnilne zavese ne smejo segati do dna vodonosnika.«.

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Na notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih prepovedano:
– gnojenje brez gnojilnega načrta;
– gnojenje z ostanki greznic, malih čistilnih naprav ali skupnih čistilnih naprav;
– gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;
– shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
– shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
– shranjevanje blata iz čistilnih naprav, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
– uporabljati kompost in pregnito blato 2. okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
– uporabljati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(2) Gnojilni načrt iz prve alinee prejšnjega odstavka mora biti izdelan v pisni obliki in biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora vsaj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega oziroma organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, priostojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečen vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.«.

Za 14. členom se dodata nova 14.a in 14.b člen, ki se glasita:

(1) Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano tudi:
– gnojenje z gnojnico in gnojevko;
– preoravanje trajnega travinja, razen če gre za travinje (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar;
– uporabljati mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, od spravila pridelka do 1. marca;
– uporabljati kompost in pregnito blato 1. okoljske kakovosti, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
– namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila.
(2) Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč znotraj najožjih vodovarstvenih območij ne sme presegati 140 kg N/ha.
(3) Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo zunaj časovnih prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in pri gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:
– za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;
– največji enkraten odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Test in vrednotenje rezultatov testa se izvede v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz drugega odstavka prejšnjega člena;
– za žita enkraten vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni pred setvijo ozimnih vrst žita je vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;
– za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo;
– za trajne nasade enkraten vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;
– za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.
(4) Na najožjih vodovarstvenih območjih in na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(5) Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in se ograde s pašnimi površinami nahajajo tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:
– dokrmljevanje živali ni dovoljeno;
– napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) mora biti urejeno tako, da se ga lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču;
– pašo je treba prekiniti, če pride na pašni površini do uničenja travne ruše zaradi gaženja.
(6) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za območja, ki so namenjena za bodočo javno oskrbo s pitno vodo, na parcelah št. 1585, 1586, 1588, 1589, 1600, 1601, 1602, 1605, 1606/1, 1606/2, 1607, 2134, 2167, 2338 k.o. Ježica in na parcelah št. 1435, 1437, 1443, 1444, 1448, 1450, 1451, 1490, 1500/2, 1558/2 k.o. Gameljne.

Gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom, na podobmočju ožjega območja z manj strogim vodovarstvenim režimom in na širšem vodovarstvenem območju se mora izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne sme presegati 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.«.

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Na najožjih vodovarstvenih območjih je za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), ki vsebujejo aktivne snovi s Seznama prepovedanih aktivnih snovi (v nadaljnjem besedilu: Seznam).
(2) Seznam pripravi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, in ministrstvom, pristojnim za zdravje, vsako leto najpozneje do konca novembra za naslednje leto na podlagi preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju podatkov o potencialu za spiranje aktivnih snovi v podzemno vodo, pridobljenih ob registraciji FFS, podatkov pri ocenjevanju aktivnih snovi na ravni Evropske skupnosti ter na podlagi upoštevanja rezultatov monitoringa pitne vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za zdravje, in rezultatov monitoringa stanja voda za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje.
(3) Seznam se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje.«.

Za 15. členom se dodata nova 15.a in 15.b člen, ki se glasita:

(1) Zatiranje škodljivih organizmov se na najožjih vodovarstvenih območjih izvaja s FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji:
– uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi),
– prednost ima uporaba tistih kemijskih ukrepov in tistih FFS, ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov,
– med sezonami oziroma v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS, in
– uporaba FFS se mora izvajati na kmetijskih zemljiščih po setvi in po vzniku kmetijskih rastlin in plevela oziroma po presajanju kmetijskih rastlin in po vzniku plevela.
(2) Ne glede na določbe četrte alinee prejšnjega odstavka je uporaba FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, na najožjih vodovarstvenih območjih na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje po setvi pred vznikom kmetijskih rastlin in plevela oziroma pred presajanjem kmetijskih rastlin in pred vznikov plevela dovoljena, če gre za gojenje vrtnin, za katere ni na voljo FFS za uporabo po vzniku kmetijskih rastlin oziroma po presajanju in hkrati iz ocene tveganja glede onesnaževanja podzemne vode v postopku registracije FFS izhaja, da je tveganje za onesnaženje vode s tem FFS sprejemljivo.

Zatiranje škodljivih organizmov se na kmetijskih zemljiščih na podobmočjih ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom, na podobmočju ožjega območja z manj strogim vodovarstvenim režimom ter na širšem vodovarstvenem območju izvaja z uporabo FFS s seznama dovoljenih FFS iz Tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.«.

16.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Na notranjih območjih je v parkih, na pokopališčih, športnih igriščih, zelenicah, gradbenih parcelah in objektih transportne infrastrukture prepovedano gnojenje ali namakanje zemljišč, shranjevanje organskih gnojil, shranjevanje ali uporaba komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. okoljske kakovosti ali blata iz čistilnih naprav na zemljiščih, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »-«.
(2) Na notranjih območjih je prepovedano ravnanje z gozdom, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »-«.
(3) Na notranjih območjih je prepovedana uporaba FFS in sredstev za zaščito lesa, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »-«.«.

V 2. točki 18. člena se črta besedilo »in prepovedjo gradnje enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja v skladu s predpisom, ki ureja vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in pogoje za gradnjo teh objektov«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Z globo od 4.100 eurov do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. rabi vodo v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 4. člena te uredbe;
2. gradi ali izvaja dejavnosti v nasprotju s prepovedmi iz 5. člena te uredbe;
3. gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem (6., 7., 8. člen, prvi odstavek 9. člena, 10. in 13. člen);
4. gnoji, shranjuje ali uporablja kompost in pregnito blato 2. razreda okoljske kakovosti ali blato iz čistilnih naprav v nasprotju s 14. členom te uredbe;
5. gnoji z gnojnico in gnojevko, preorava trajno travinje, uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, ali kompost ali pregnito blato 1. razreda okoljske kakovosti ali namaka v nasprotju s prvim odstavkom 14.a člena te uredbe;
6. gnoji z uležanim hlevskim gnojem v nasprotju z drugim odstavkom 14.a člena te uredbe;
7. uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s tretjim odstavkom 14.a člena te uredbe;
8. ravna v nasprotju s četrtim in petim odstavkom 14.a člena te uredbe;
9. gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s 14.b. členom te uredbe;
10. uporablja FFS v nasprotju s prvim odstavkom 15. člena te uredbe;
11. izvaja zatiranje škodljivih organizmov s FFS v nasprotju s 15.a in 15.b členom te uredbe;
12. dopusti rabo sam ali sam uporablja zemljišča za vrtičke v nasprotju s prepovedmi iz prvega odstavka 16. člena te uredbe;
13. gnoji, namaka, shranjuje oziroma uporablja kompost ali pregnito blato ali blata iz čistilnih naprav ali mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, ali FFS v nasprotju s prvim odstavkom 16.a člena te uredbe;
14. ravna z gozdom v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 16.a člena te uredbe;
15. za obstoječo stanovanjsko ali nestanovanjsko stavbo ne zagotovi odvajanja oziroma zbiranja in čiščenja tehnološke odpadne vode ali se ne priključi na novozgrajeno javno kanalizacijo v rokih in na način iz prvega odstavka 20. člena te uredbe;
16. za obstoječe parkirišče ne zagotovi odvajanja padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo v roku in na način iz drugega in tretjega odstavka 20. člena te uredbe;
17. za stanovanjsko in nestanovanjsko stavbo ne zagotovi odvajanja oziroma zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode ali se ne priključi na novozgrajeno javno kanalizacijo v rokih in na način iz 21. člena te uredbe;
18. ne dopusti dostopa in vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev, gradnje novih objektov oziroma ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 23. člena te uredbe.
(2) Z globo od 125 eurov do 625 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
(3) Z globo od 200 eurov do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi posameznik.«.

Naslov »IX. Prilagoditev ravnanja na kmetijskih zemljiščih« se spremeni tako, da se glasi:
»IX. Druge zahteve in omejitve«.

23. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih vodovarstvenih območjih morajo upravljavcem vodovoda ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode.
(2) Ukinitev oziroma odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo upravljavec vodovoda ali nosilec državnega monitoringa stanja voda, izvede pa z njune strani pooblaščeni izvajalec.«.

Tretji odstavek 25. člena se črta. Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.

Priloga 3 se nadomesti z novo prilogo 3, ki je kot priloga sestavni del te uredbe.

V prilogi 4 se doda nova 9. točka, ki se glasi:
»9 – P+R OB ŠMARTINSKI CESTI
KO Moste: 1294/1-del, 1205/3, 80/1, 80/3, 81/1, 81/3, 96/7, 96/9-del, 96/10, 116/1, 116/3, 116/4, 118/1, 118/3, 118/4, 119/1, 119/2«.

(1) Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.
(2) Že uvedeni inšpekcijski postopki z vzorčenjem tal na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih v rastni sezoni 2011 se končajo po določbah te uredbe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.