Na podlagi drugega odstavka 9. člena in drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo 28. oktobra 2011 sprejel

objavljenih v Uradnem listu RS, št. 118/05, 10/06, 57/06, 112/06, 3/07, 12/08, 119/08 in 90/10, ter nov SRS 40 ­ Računovodske rešitve v socialnih podjetjih (2012), kot sledi:

V tretjem odstavku 2. točke Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2006) se črta besedilo:
"SRS 31 ­ Računovodske rešitve v bankah (preneha veljati 1. januarja 2006),
SRS 32 ­ Računovodske rešitve v zavarovalnicah (preneha veljati 1. januarja 2007),
SRS 40 ­ Računovodske rešitve v invalidskih organizacijah (preneha veljati 1. januarja 2006)."

V SRS 1.46 se za točko p) dodajo nove točke, ki se glasijo:
"r) Biološko sredstvo je živa žival ali rastlina.
s) Kmetijski pridelek je pospravljen proizvod biološkega sredstva podjetja.
š) Pospravitev pridelka je ločitev pridelka od biološkega sredstva ali prenehanje življenja biološkega sredstva.
t) Kmetijska dejavnost je uravnavanje biološkega preobražanja živih živali ali rastlin (bioloških sredstev) v podjetju v sredstva za prodajo, v kmetijske pridelke ali v dodatna biološka sredstva. Na primer pospravljanje pridelka iz neuravnavanih virov (kot je ribarjenje v oceanu ali krčenje gozdov) ni kmetijska dejavnost.
Kmetijska dejavnost obsega različne vrste dejavnosti, na primer živinorejo, gozdarstvo, pospravljanje letnih ali večletnih pridelkov, gojitev sadovnjakov in nasadov, cvetličarstvo in vodogojstvo (tudi ribogojstvo). Zemljišča, povezana s kmetijsko dejavnostjo, se obravnavajo enako kot druga zemljišča."
Točka i) SRS 1.46 se spremeni tako, da se glasi:
"i) Stroški odtujitve so stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno odtujitvi sredstva ali denar ustvarjajoče enote, brez stroškov financiranja in davka iz dobička. To so na primer stroški prodaje, ki obsegajo predvsem morebitne pravne stroške, dajatve, stroške odstranitve sredstva in neposredne dodatne stroške, povezane s pripravljanjem sredstva za prodajo. Stroški prodaje izključujejo prevoz­ne in druge stroške, ki so potrebni, da pride sredstvo na trg."
SRS 1.56 se spremeni tako, da se glasi:
"1.56. Ne glede na določbe SRS 1.24 se biološko sredstvo, ki je opredmeteno osnovno sredstvo in se v skladu s SRS 1.1 uporablja v kmetijski dejavnosti, meri po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, kadar je na dan začetnega pripoznanja pošteno vrednost takega biološkega sredstva mogoče zanesljivo izmeriti.
Biološko sredstvo, ki se fizično drži zemljišča (na primer drevo v gozdnem nasadu), se meri po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, ločeno od zemljišča.
Če obstaja za biološko sredstvo v njegovi sedanji namestitvi in stanju delujoči trg, je borzna cena na takšnem trgu ustrezna podlaga za določitev poštene vrednosti takšnega sredstva. Če ima podjetje dostop na različne delujoče trge, uporabi ceno na trgu, ki jo bo po pričakovanju uporabljalo.
Če delujoči trg ne obstaja, uporabi podjetje za določitev poštene vrednosti
a) zadnjo obstoječo ceno posla na trgu, če se med datumom tega posla in koncem poročevalskega obdobja gospodarske okoliščine niso pomembno spremenile, in/ali
b) tržne cene podobnih sredstev s prilagoditvami, ki odsevajo razlike, če je (so) na razpolago.
Pogodbene cene za prodajo na kak prihodnji datum niso ustrezne za določanje poštene vrednosti, kajti poštena vrednost mora odsevati sprotni trg, na katerem vstopata v posel voljna kupec in prodajalec.
Dobiček ali izguba iz spremembe poštene vrednosti biološkega sredstva se pripozna v poslovnem izidu prek poslovnih prihodkov in odhodkov.
Kadar poštene vrednosti biološkega sredstva na dan začetnega pripoznanja zaradi nerazpoložljivosti tržnih cen ni mogoče zanesljivo izmeriti, je treba biološko sredstvo izmeriti po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube zaradi oslabitve. Če se kasneje poštena vrednost lahko zanesljivo izmeri, se mora biološko sredstvo meriti po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje."
Za SRS 1.62 se dodasta nova SRS 1.63 in SRS 1.64, ki se glasita:
"1.63. Biološka sredstva, ki se uporabljajo v kmetijski dejavnosti in se izkazujejo med opredmetenimi osnovnimi sredstvi ob izpolnjevanju pogojev iz SRS 1.1, so predvsem večletni nasadi (brez vrednosti zemljišč, povezanih z njimi), živali, ki so namenjene za delo (na primer konji, voli, mule, osli in druge živali), živali za priplod ali za pleme ter živali, ki so namenjene za pridobivanje kmetijskih pridelkov (na primer mleka, volne, medu in jajc).
1.64. Izguba se ob začetnem pripoznanju biološkega sredstva, ovrednotenega po pošteni vrednosti, lahko pojavi, ker se od poštene vrednosti biološkega sredstva odštejejo stroški prodaje. Ob začetnem pripoznanju biološkega sredstva pa se lahko pojavi tudi dobiček, na primer, ko je tele rojeno."
Sedanji SRS 1.63 postane SRS 1.65.

SRS 4.4 se spremeni tako, da se glasi:
"4.4. Zaloga, namenjena prodaji, zajema dokončane proizvode in trgovsko blago v skladišču ter količine na poti do kupca, dokler jih ne prevzame, trgovsko blago pa tudi količine na poti od dobavitelja, če jih je kupec že prevzel."
SRS 4.11 se spremeni tako, da se glasi:
"4.11. Pripoznanje stvari v zalogi kot sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, ko je porabljena, prodana ali kako drugače preneha obstajati, kar potrjujejo ustrezne listine. Podjetje mora posebej voditi evidence zalog, ki so bile predmet lastne porabe."
V SRS 4.13 se dodasta nova odstavka, ki se glasita:
"Količinska enota pospravljenega kmetijskega pridelka iz bioloških sredstev se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje v trenutku pospravitve. Ta vrednost je izvirna vrednost ob začetnem pripoznanju zalog proizvodov. Dobiček ali izguba, ki se pojavi ob začetnem pripoznanju pospravljenega kmetijskega pridelka po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se pripozna v poslovnem izidu prek poslovnih prihodkov in odhodkov.
Le v izjemnih primerih, ko poštene vrednosti pospravljenih kmetijskih pridelkov iz bioloških sredstev podjetja ni mogoče zanesljivo izmeriti, se pospravljeni kmetijski pridelek ovrednoti v skladu s prvim odstavkom SRS 4.13."
V SRS 4.20 se doda nov odstavek, ki se glasi:
"Biološka sredstva, ki so zaloge (na primer pitana živina za zakol, perutnina za zakol), je treba tako ob začetnem pripoznanju in ob vsakem koncu poročevalskega obdobja ovrednotiti po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, razen v izjemnih primerih, ko poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti. "
V SRS 4.35 se za točko p) dodajo nove točke, ki se glasijo:
"r) Biološko sredstvo je živa žival ali rastlina.
s) Kmetijski pridelek je pospravljen proizvod bioloških sredstev podjetja.
š) Pospravitev pridelka je ločitev pridelka od biološkega sredstva ali prenehanje življenja biološkega sredstva.
t) Stroški odtujitve so stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno odtujitvi sredstva ali denar ustvarjajoče enote, brez stroškov financiranja in davka iz dobička. To so na primer stroški prodaje, ki obsegajo predvsem morebitne pravne stroške, dajatve, stroške odstranitve sredstva in neposredne dodatne stroške, povezane s pripravljanjem sredstva za prodajo. Stroški prodaje izključujejo prevoz­ne in druge stroške, ki so potrebni, da pride sredstvo na trg."
Za SRS 4.42 se doda nov SRS 4.43, ki se glasi:
"SRS 4.43. V primeru lastne porabe bioloških sredstev, ki so zaloge, ter pospravljenih kmetijskih pridelkov iz bioloških sredstev mora podjetje v skladu z SRS 4.11 posebej voditi evidence lastne porabe takšnih zalog."
Sedanji SRS 4.43 postane SRS 4.44.

V SRS 10.2 se doda nov odstavek, ki se glasi:
"Brezpogojne državne podpore, ki se nanašajo na biološko sredstvo, ovrednoteno po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se prenesejo med poslovne prihodke, ko postanejo izterljive. Pogojne državne podpore, ki se nanašajo na biološko sredstvo, izmerjeno po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se prenašajo med poslovne prihodke, ko so pogoji v zvezi z njimi izpolnjeni."
V SRS 10.45 se doda nov odstavek, ki se glasi:
"Pogojne državne podpore, ki se nanašajo na biološko sredstvo, ovrednoteno po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se, odvisno od vrste pogojev, pod katerimi so dane, prenašajo med poslovne prihodke
a) v poslovnih letih, v katerih se izpolnjujejo ti pogoji, in dokler se izpolnjujejo, ali
b) po preteku celotnega obdobja, za katero so bile prejeta, če so izpolnjeni ti pogoji."

SRS 18.5 se spremeni tako, da se glasi:
"18.5. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje določenih stroškov, ostajajo začasno med dolgoročno odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma z nastajanjem stroškov, za katerih pokrivanje so namenjene. Pogojne državne podpore, ki se nanašajo na biološko sredstvo, ovrednoteno po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se prenašajo med poslovne prihodke tistega obdobja, v katerem so izpolnjeni pogoji, pod katerimi so dane. Brezpogojne državne podpore, ki se nanašajo na biološko sredstvo, ovrednoteno po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se prenesejo med poslovne prihodke v obdobju, ko postanejo izterljive."

Točka d) v SRS 38.18 se črta in nadomesti z besedilom:
"d) Skupno ovrednotenje je ovrednotenje naložbe vzajemnega sklada na podlagi modela vrednotenja, ki ga soglasno sprejmeta upravitelj vzajemnega sklada in pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Model vrednotenja je sprejet, ko da k njemu soglasje Agencija za trg vrednostnih papirjev. Sprejeti model vrednotenja se razkrije skupaj s pravili zagotavljanja vložkov vanj.
Po sprejetem modelu vrednotenja upravitelj vzajemnega sklada z uporabo v modelu predpisanih vložkov vanj vrednoti naložbo vzajemnega sklada na podlagi vsakokratnega predhodnega soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev."

V SRS 39.6 se v točki 4 doda nov odstavek, ki se glasi:
"Brezpogojne državne podpore, ki se nanašajo na biološko sredstvo, ovrednoteno po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se prenesejo med poslovne prihodke, ko postanejo izterljive. Pogojne državne podpore, ki se nanašajo na biološko sredstvo, ovrednoteno po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se prenašajo med poslovne prihodke, ko so pogoji, pod katerimi so dane, izpolnjeni."
Spremembe teh standardov je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji 28. oktobra 2011. K njim sta dala soglasje minister za finance in minister za gospodarstvo. Podjetja, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, jih začnejo uporabljati s 1. januarjem 2012, preostala podjetja pa s prvim poslovnim letom, ki se začne po tem datumu.

Ta standard obravnava posebnosti računovodenja v organizacijah, ki so na podlagi zakona o socialnem podjetništvu pridobile status socialnega podjetja (odslej socialno podjetje).
Ta standard je povezan s splošnimi računovodskimi standardi, opira pa se tudi na mednarodni računovodski standard (MRS) 20 – Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči.
Ta standard obravnava posebnosti računovodenja v socialnih podjetjih, ne glede na njihovo pravnoorganizacijsko obliko, in sicer
a) posebnosti vrst sredstev in načinov njihovega izkazovanja,
b) posebnosti vrst obveznosti do virov sredstev in načinov njihovega izkazovanja,
c) posebnosti obračunavanja amortizacije,
č) posebnosti razčlenjevanja in merjenja prihodkov,
d) posebnosti vrst stroškov in odhodkov ter načinov njihovega izkazovanja,
e) posebnosti ugotavljanja in obravnavanja raznih vrst poslovnega izida,
f) posebnosti prevrednotovanja,
g) obliko bilance stanja,
h) obliko izkaza poslovnega izida in izkaza denarnih tokov,
i) letno poročilo ter vrste in vsebine posebnih razkritij in pojasnil k računovodskim izkazom.
Dopolnitve računovodskih rešitev za socialna podjetja v tem standardu so namenjene posebnostim računovodskega po­ročanja teh podjetij za poslovne potrebe. Oblike poročanja socialnih podjetij za davčne in statistične potrebe urejajo posebni predpisi.
Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) in Uvodom v slovenske računovodske standarde (2006).

40.1. Socialno podjetje uporablja za opredeljevanje in izkazovanje sredstev tiste slovenske računovodske standarde, ki veljajo za pravnoorganizacijske oblike organizacij, med katere sodi socialno podjetje, in posebnosti, določene v tem standardu.
40.2. Socialno podjetje izkazuje posebej sredstva, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva, in posebej sredstva, ki se uporabljajo za opravljanje drugih dejavnosti.
40.3. Na podlagi uporabe sredstev iz prejšnjega člena določi socialno podjetje sodila, ki jih uporablja pri razporejanju stroškov in odhodkov, ki so povezani s posameznimi vrstami sredstev.
40.4. Če socialno podjetje uporablja ista neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva in drugih dejavnosti, mora v notranjih aktih opredeliti ter v pojasnilih k računovodskim izkazom razkriti sodila, po katerih ta sredstva razporeja na posamezno vrsto dejavnosti. Ta sodila uporablja tudi pri razporejanju amortizacije, učinkov prevrednotenja in drugih učinkov, ki so povezani z neopredmetenimi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki jih uporablja za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva in drugih dejavnosti.
40.5. Če socialno podjetje opravlja dejavnosti, katerih posledica je izkazovanje zalog, izkazuje zaloge, ki so povezane z dejavnostjo socialnega podjetništva, posebej.
40.6. Socialno podjetje izkazuje posebej brezplačno pridobljena neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva pa tudi denarna sredstva za pridobitev le-teh. Za vrednost teh sredstev izkazuje dolgoročne pasivne časovne razmejitve. Tako izkazane dolgoročne pasivne časovne razmejitve zmanjšuje v dobro prihodkov v obdobju, ko se pojavijo stroški amortizacije ali drugi odhodki, ki izvirajo iz sofinanciranega dela nabavne vrednosti teh sredstev.

40.7. Socialno podjetje uporablja za opredeljevanje in izkazovanje obveznosti do virov sredstev tiste slovenske računovodske standarde, ki veljajo za pravnoorganizacijske oblike organizacij, med katere sodi socialno podjetje, in posebnosti, določene v tem standardu.
40.8. Socialno podjetje izkazuje posebej obveznosti do virov sredstev, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva, in posebej obveznosti do virov sredstev, ki se uporabljajo za opravljanje drugih dejavnosti.
40.9. Socialno podjetje olajšave in/ali spodbude iz javnih sredstev po zakonu, ki ureja socialno podjetništvo, in/ali druge oblike državnih podpor, ki jih prejme zaradi opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva, začetno pripoznava in izkazuje posebej med pasivnimi časovnimi razmejitvami. Tako izkazane pasivne časovne razmejitve prenaša med prihodke v obdobju, ko se pojavijo stroški ali odhodki, za kritje katerih so bile olajšave in/ali spodbude iz javnih sredstev in/ali druge državne podpore prejete. Olajšave in/ali spodbude iz javnih sredstev in/ali druge oblike državnih podpor, ki jih prejme socialno podjetje in niso namenjene opravljanju dejavnosti socialnega podjetništva, ter njihova poraba se izkazujejo ločeno.
40.10. Socialno podjetje olajšave in/ali spodbude iz javnih sredstev in/ali druge oblike državnih podpor za vlaganje v neopredmetena sredstva ali opredmetena osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva pripoznava med dolgoročnimi časovnimi razmejitvami. Prenaša jih med prihodke sorazmerno z amortizacijo, obračunano od sofinanciranega dela nabavne vrednosti takih sredstev.

40.11. Socialno podjetje uporablja za obračunavanje in izkazovanje amortizacije tiste slovenske računovodske standarde, ki veljajo za pravnoorganizacijske oblike, med katere sodi socialno podjetje, in posebnosti, določene v tem standardu.
40.12. Socialno podjetje izkazuje posebej amortizacijo, ki se obračunava od sredstev, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva, in posebej amortizacijo, ki se obračunava od sredstev, ki se uporabljajo za opravljanje drugih dejavnosti. Amortizacija od sredstev, ki se uporabljajo pri opravljanju dejavnosti socialnega podjetništva in pri opravljanju drugih dejavnosti, se razporeja na posamezne dejavnosti na podlagi sodil, ki jih določi po SRS 40.3 in SRS 40.4.
40.13. Socialno podjetje obračunava amortizacijo za vsa sredstva, za katera jo je po SRS 13 treba obračunavati, ne glede na to, da so bila nekatera v celoti ali delno financirana z olajšavami in/ali spodbudami iz javnih sredstev in/ali drugimi oblikami državnih podpor.
40.14. Socialno podjetje ločeno izkazuje obračunano amortizacijo in njeno uporabo za
– neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ter
– neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za opravljanje drugih dejavnosti.

40.15. Socialno podjetje uporablja za razčlenjevanje in merjenje prihodkov slovenske računovodske standarde, ki veljajo za pravnoorganizacijske oblike, med katere sodi socialno podjetje, in posebnosti, določene v tem standardu.
40.16. Poslovni prihodki socialnega podjetja so prihodki iz prodaje proizvodov, trgovskega blaga in storitev ne glede na to, kdo je plačnik. Poslovni prihodki so tudi vsi prihodki iz olajšav, spodbud in drugih oblik državnih podpor.
40.17. Socialno podjetje ločeno računovodi in izkazuje prihodke iz
– opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva in
– opravljanja drugih dejavnosti.
40.18. Če socialno podjetje doseže prihodke od opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva in drugih dejavnosti hkrati ter jih neposredno ni mogoče pripisati posamezni dejavnosti, te prihodke razporedi na podlagi sodil za njihovo razporeditev na dejavnosti socialnega podjetništva in druge dejavnosti, določenih v notranjem aktu socialnega podjetja.
40.19. Olajšave in/ali spodbude iz javnih sredstev in/ali druge državne podpore se pripoznajo med prihodki socialnega podjetja v obdobju, v katerem nastanejo stroški in odhodki, za kritje katerih so pridobljene.
Ne glede na prejšnji odstavek socialno podjetje olajšave in/ali spodbude iz javnih sredstev in/ali druge državne podpore za dejavnosti socialnega podjetništva, ki so del cene za prodane proizvode ali opravljene storitve, pripozna kot prihodke za obdobje poročanja pod pogoji iz SRS 18.11 in 18.12.
40.20. Socialno podjetje razdeli poslovne, finančne in druge prihodke, ki jih neposredno ni možno razdeliti na tiste, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva, in na tiste, ki izvirajo iz opravljanja drugih dejavnosti, na podlagi sodil, opredeljenih v notranjem aktu.

40.21. Socialno podjetje uporablja za razčlenjevanje in merjenje stroškov in odhodkov tiste slovenske računovodske standarde, ki veljajo za pravnoorganizacijske oblike, med katere sodi socialno podjetje, in posebnosti, določene v tem standardu.
40.22. Socialno podjetje ločeno računovodi in izkazuje
– stroške in odhodke iz dejavnosti socialnega podjetništva ter
– stroške in odhodke iz drugih dejavnosti.
40.23. Socialno podjetje oblikuje za vsako posamezno dejavnost iz prejšnjega člena poslovnoizidno mesto. Za vsako poslovnoizidno mesto ugotavlja prihodke, na njem nastale in njemu prisojene stroške ter poslovni izid.
40.24. Socialno podjetje razporeja posredne stroške in odhodke na ustrezna poslovnoizidna mesta skladno s sodili, opredeljenimi v notranjem aktu.
40.25. Če socialno podjetje izkazuje poslovne, finančne ali druge stroške ali odhodke, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva in drugih dejavnosti, le-te razporeja na poslovnoizidna mesta na podlagi sodil, opredeljenih v notranjem aktu.

40.26. Socialno podjetje uporablja za računovodsko obravnavanje poslovnega izida, vključno z njuno uporabo, slovenske računovodske standarde, ki veljajo za pravnoorganizacijske oblike, med katere sodi socialno podjetje, in posebnosti, določene v tem standardu.
40.27. Socialno podjetje ugotavlja poslovni izid ločeno za
– dejavnosti socialnega podjetništva in
– druge dejavnosti.
40.28. Socialno podjetje poslovni izid obračunskega obdobja iz dejavnosti socialnega podjetništva praviloma razporedi in uporabi za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene skladno z 11. in 22. členom zakona o socialnem podjetništvu.
40.29. Socialno podjetje razporeditev in uporabo poslovnega izida iz dejavnosti socialnega podjetništva izkazuje na posebnih kontih znotraj lastnih virov sredstev.
40.30. Socialno podjetje ločeno izkazuje tisti del poslovnega izida iz dejavnosti socialnega podjetništva, ki ga nameni za pokrivanje določenih stroškov ali odhodkov v naslednjih obračunskih obdobjih, v postavki preneseni poslovni izid, presežek prihodkov ali društveni sklad.
40.31. Če socialno podjetje ločeno izkazuje preneseni poslovni izid, presežek prihodkov ali društveni sklad za pokrivanje stroškov in odhodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva, ga ne sme uporabiti neposredno za pokrivanje stroškov, odhodkov oziroma izdatkov iz teh naslovov, temveč ga mora uporabiti za pokrivanje negativnega poslovnega izida iz teh dejavnosti v letu, v katerem nastane izguba ali presežek odhodkov.
40.32. Uporaba dela dobička za udeležbo zaposlenih v dobičku se računovodsko obravnava skladno s SRS 15.

40.33. Socialno podjetje uporablja za računovodsko obravnavanje prevrednotenja tiste slovenske računovodske standarde, ki veljajo za pravnoorganizacijske oblike, med katere sodi socialno podjetje, in posebnosti, določene v tem standardu.
40.34. Socialno podjetje izkazuje učinke prevrednotenja sredstev za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva in drugih dejavnosti ločeno.

40.35. Socialno podjetje ne uporablja posebne oblike bilance stanja, temveč uporabi obliko bilance stanja, ki jo predpisujejo slovenski računovodski standardi, ki veljajo za pravnoorganizacijsko obliko organizacij, med katere sodi socialno podjetje.
Socialno podjetje v posebni razpredelnici, ki ima obliko bilance stanja in je sestavni del letnega poročila, izkaže ločeno podatke za
– dejavnost socialnega podjetništva in
– druge dejavnosti.

40.36. Socialno podjetje ne uporablja posebne oblike izkaza poslovnega izida, temveč uporabi obliko izkaza poslovnega izida, ki ju določa slovenski računovodski standard, ki velja za pravnoorganizacijske oblike, med katere sodi socialno podjetje.
40.37. Socialno podjetje v posebni razpredelnici, ki ima obliko izkaza poslovnega izida in je sestavni del letnega poročila, izkaže ločeno podatke za
– dejavnost socialnega podjetništva in
– druge dejavnosti.
40.38. V primerih, ko mora socialno podjetje glede na pravnoorganizacijsko obliko sestaviti izkaz denarnih tokov, v posebni razpredelnici, ki ima obliko izkaza denarnih tokov in je sestavni del letnega poročila, izkaže ločeno podatke za
– dejavnost socialnega podjetništva in
– druge dejavnosti.

40.39. Letno poročilo socialnega podjetja vsebuje poleg vsebine in razkritij, predpisanih z zakonom, ki ureja pravno organiziranost posamezne pravnoorganizacijske oblike socialnega podjetja, še
a) preglednico gibanja in stanja prejetih olajšav in/ali spodbud iz javnih sredstev po zakonu o socialnem podjetništvu in/ali drugih državnih podpor za dejavnost socialnega podjetništva po njihovih vrstah, in sicer
– začetno stanje ali neporabljen del iz preteklih let,
– povečanja v obračunskem obdobju,
– porabo v obračunskem obdobju po namenih in
– končno stanje v obračunskem obdobju;
b) vsebinsko in strokovno utemeljena sodila, v skladu s katerimi so na posamezne dejavnosti razporejena sredstva in obveznosti do njihovih virov;
c) vsebinsko in strokovno utemeljena sodila, ki jih uporablja za razporejanje posrednih stroškov in odhodkov na posamezne dejavnosti oziroma poslovnoizidna mesta;
d) vsebinsko in strokovno utemeljena sodila za razporeditev prihodkov na tiste iz dejavnosti socialnega podjetništva in na tiste iz drugih dejavnosti;
e) prikaz razporeditve dobička ali presežka prihodkov nad odhodki po posameznih namenih, kot jih določa zakon o socialnem podjetništvu;
f) prikaz pokrivanja izgube ali presežka odhodkov nad prihodki;
g) povprečno število zaposlenih v socialnem podjetju v primerjalnem obračunskem obdobju;
h) povprečno število zaposlenih v obračunskem obdobju ter zmanjšanje ali povečanje števila zaposlenih v tekočem letu v dejavnosti socialnega podjetništva;
i) povprečno število zaposlenih v obračunskem obdobju ter zmanjšanje ali povečanje števila zaposlenih v tekočem letu v dejavnostih pod posebnimi pogoji zaposlovanja;
j) izjavo, da je socialno podjetje v aktu o ustanovitvi ali notranjem aktu uredilo podrobnejša pravila vodenja poslovnih knjig ter vsebinsko in strokovno utemeljena sodila iz točk b), c) in d) tega člena z navedbo datuma sprejetja teh sodil;
k) izjavo, da socialno podjetje izpolnjuje pogoje glede predpisanega obsega prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva oziroma pogoje glede števila in sestave zaposlenih v preteklem poslovnem letu.
40.40. Letno poročilo socialnega podjetja vsebuje tudi poslovno poročilo, ki ga socialno podjetje pripravi v skladu z zakonom o socialnem podjetništvu. V poslovnem poročilu socialno podjetje pojasni tudi doseganje ciljev socialnega podjetništva.

40.41. Nekatere izraze v tem standardu je treba razložiti in tako opredeliti ključne pojme.
a) Socialno podjetje je tista organizacija, ki je po zakonu pridobila ta status.
b) Olajšave in/ali spodbude iz javnih sredstev so podpore vseh oblik, ki jih socialno podjetje prejema na podlagi zakona o socialnem podjetništvu ali drugih predpisov za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti.

40. 42. Socialno podjetje vodi poslovne knjige po svojem kontnem načrtu, sestavljenem na podlagi kontnega okvira, ki velja za pravnoorganizacijsko obliko organizacij, med katere sodi socialno podjetje.
40.43. Lastna vira sredstev sta
– kapital ali ustanovitveni vložek in
– čisti poslovni izid.
40.44. Poslovni izid socialnega podjetja je
– dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki ali
– izguba ali presežek odhodkov nad prihodki.
40.45. Čisti poslovni izid socialnega podjetja je
– čisti dobiček ali čisti presežek prihodkov nad odhodki ali
– čista izguba ali čisti presežek odhodkov nad prihodki.
Čisti dobiček ali čisti presežek prihodkov nad odhodki je presežek prihodkov nad odhodki, zmanjšan za obračunani davek od dohodkov pravnih oseb.
Čista izguba ali čisti presežek odhodkov nad prihodki je presežek odhodkov nad prihodki, povečan za obračunani davek od dohodkov pravnih oseb.
Čisti dobiček ali čisti presežek prihodkov nad odhodki je namenjen za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva in pokrivanje presežka odhodkov nad prihodki ter za druge namene v skladu s predpisi in ustanovitvenim aktom.
40.46. Socialno podjetje opravi letni popis sredstev in obveznosti vsako leto na dan 31. decembra.
40.47. Socialno podjetje določi pravila vodenja poslovnih knjig in sestavitve računovodskih izkazov socialnega podjetja, pravila za sestavo letnega poročila ter vsebinsko in strokovno utemeljena sodila za razporejanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, prihodkov, odhodkov, stroškov in izdatkov na dejavnosti socialnega podjetništva in druge dejavnosti v notranjem aktu.

40.48. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji dne 28. oktobra 2011. K njemu sta dala soglasje minister za finance in minister za gospodarstvo. Standard se začne uporabljati s 1. januarjem 2012.