Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC, 127/06 – ZJZP), 26., 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07, 56/08, 4/10, 20/11), 81. in 101. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 123/08, 8/11), 16. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01, 79/01) je Občinski svet Občine Tržič na 10. redni seji dne 22. 12. 2011 sprejel

S tem odlokom Občina Tržič ureja delovanje javnega zavoda Tržiški muzej (v nadaljnjem besedilu: javni zavod), ureja njegov status, razmerje med občino ustanoviteljico in javnim zavodom ter ureja temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja javnega zavoda.
Ustanoviteljica javnega zavoda je Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič (v nadaljevanju: občina ustanoviteljica). Ustanoviteljske pravice in dolžnosti do javnega zavoda ter imenovanje direktorja, razen sprejemanja akta o ustanovitvi, njegovih sprememb, imenovanja članov sveta javnega zavoda, ki jih izvršuje občinski svet občine ustanoviteljice, izvršuje župan občine ustanoviteljice.
Javni zavod opravlja javno službo v okviru svoje dejavnosti za območje Občine Tržič.
Javno službo na posameznem segmentu muzejske dejavnosti lahko opravlja drug muzej ob soglasju ustanoviteljice.
Javni zavod lahko opravlja svojo dejavnost tudi za območje drugih občin, če se občina ustanoviteljica in javni zavod tako dogovorita in skleneta z zainteresiranimi občinami oziroma z drugimi osebami javnega prava ustrezne pogodbe.

Zavod je pravni naslednik Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič, s sedežem na Muzejski 11, katerega ustanoviteljica je Občina Tržič.
Historiat zavoda:
Leta 1952 je bilo ustanovljeno Društvo prijateljev Tržiškega muzeja, leta 1964 pa Tržiški muzej.
9. 4. 1974 je skupščina Občine Tržič izdala odločbo št. 022.01/74 –2, s katero je združila Delavsko univerzo, Tržiški muzej in Občinsko ljudsko knjižnico v Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič. Občinski svet Občine Tržič je dne 3. februarja 1999 sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Tržiški muzej (Uradni list RS, št. 15/99), ter na 13. seji dne 22. 12. 2004 sprejel nov Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Tržiški muzej.

Ime javnega zavoda: Tržiški muzej.
Sedež javnega zavoda: Muzejska 11, Tržič.
Muzej je pravna oseba s polno odgovornostjo, pravicami in obveznostmi v pravnem prometu, kot to določata Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in ta odlok.
Javni zavod je pravna oseba.
Javni zavod Tržiški muzej je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Kranju, pod registrsko številko 1/06129/00.
Pečat javnega zavoda je elipsne oblike s premerom 44 mm. Na sredini je izpisano ime zavoda Tržiški muzej, ob levem spodnjem robu pa naslov zavoda: Muzejska 11, Tržič.
Število pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničenja ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi direktor z notranjim aktom javnega zavoda.

Javni zavod skrbi za prepoznavanje, ohranjanje in predstavljanje premične kulturne, žive, tehniške in naravne dediščine.
Skrbi za zbirke z naslednjih področij:
– tehniška dediščina s poudarkom na usnjarstvu, čevljarstvu, barvarstvu, kovaštvu in podobno;
– taborišča Mauthausen, kot edino koncentracijsko taborišče v Republiki Sloveniji in delo taboriščnikov (odnos prebivalcev do taboriščnikov, pomoč taboriščnikom, življenje in delo taboriščnikom, povezave med taboriščniki in njihovimi družinami),
– etnološka dediščina: življenje in delo obrtnikov, družbenega življenja, izobraževanja, zdravstva, športa,
– lokalna zgodovina po posameznih obdobjih,
– stalna galerijska zbirka,
– specialna muzejska knjižnica,
– geološka zgodovina,
– kulturna in umetnostna zgodovina,
– premična kulturna dediščina,
– etnološka dediščina,
– osebni in družinski fondi.

Glede na namen, zaradi katerega je javni zavod ustanovljen, opravlja znotraj javne službe naslednje naloge:
– varuje premično in živo kulturno dediščino, varuje in ohranja tehniško dediščino, ohranja materialne in vsebinske lastnosti predmetov, skupin predmetov oziroma objektov ali območij, ki so opredeljeni kot kulturna dediščina, skrbi za njihovo celovitost in neokrnjenost,
– zagotavlja javno dostopnost kulturne dediščine ter omogoča njeno proučevanje in raziskovanje,
– skrbi za uveljavljanje in razvoj kulturne dediščine,
– evidentira, zbira, hrani, dokumentira, raziskuje, inventarizira, predstavlja in popularizira premično kulturno dediščino, po uveljavljenih mednarodnih standardih,
– varuje, konzervira, restavrira in hrani gradivo ter dopolnjuje zbirke javnega zavoda,
– sistematično zbira gradivo na terenu in oblikuje ter dopolnjuje zbirke iz tega gradiva,
– aktivno sodeluje na področju strokovnega in kulturnega sodelovanja z drugimi muzeji ter raziskovalnimi ustanovami,
– posreduje podatke o muzejskem gradivu in ga tudi posoja za razstavno dejavnost in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,
– upravlja strokovno in raziskovalno delo s področja muzeja,
– predstavlja mestno in krajevno kulturno zgodovino Tržiča in okolice ter skrbi za njuno zbiranje in raziskovanje,
– redno in načrtno sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami ter pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe,
– dokumentira in digitalizira premično in nematerialno dediščino,
– omogoča dostopnost do zbirk telesno oviranim osebam,
– pripravlja tudi študijske razstave iz svojih zbirk, pri čemer sodeluje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, drugimi muzeji in galerijami,
– povezuje se s slovenskimi ustanovami v zamejstvu in po svetu, skrbi za načrtno varovanje in hranjenje kulturne dediščine,
– povezuje se z drugimi muzeji na področju restavratorsko-konservatorske dejavnosti, s krajevnimi skupnostmi pri oblikovanju spominskih in etnoloških zbirk,
– vodi interno strokovno knjižnico,
– izvaja arhivsko dejavnost nad gradivom, ki ga hrani, ter zagotavlja javno službo uporabnikom arhivskega in fotografskega gradiva,
– izvaja galerijsko in razstavno dejavnost, organizira domače in tuje razstave in omogoča razstave iz lastne zbirke v drugih galerijah,
– izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja, ter druge oblike promocijskega materiala s področja dejavnosti javnega zavoda,
– upravlja z nepremičninami, ki tvorijo javno infrastrukturo na področju kulture, v skladu s pogodbo, ki jo sklene z ustanoviteljico oziroma pristojnim ministrstvom,
– vodi inventarno knjigo premične kulturne, žive in druge dediščine in sodeluje z nacionalnimi muzeji.

Poleg nalog iz prejšnjega člena opravlja zavod tudi naslednje naloge:
– organizira in izvaja tudi družabne in druge prireditve,
– organizira in izvaja razne oblike izobraževanja (tečaji, seminarji, umetniške delavnice ipd.) s področja dejavnosti oziroma kulture in umetnosti,
– pripravlja predavanja in srečanja s področja svoje dejavnosti in skrbi za njihovo popularizacijo,
– oddaja prostore in tehnično opremo za izvedbo vseh vrst prireditev, skladno s področno zakonodajo,
– prodaja publikacije, likovnih del, replike eksponatov, izdelke domače in umetne obrti, informativno-oglaševalsko gradivo, knjige, nosilce zvoka in DVD, spominke ipd., zlasti s tematiko s področja naravne in kulturne dediščine,
– izvaja gostinske storitve za obiskovalce razstav in drugih kulturnih prireditev,
– opravlja storitve za pravne in fizične osebe s področja svoje dejavnosti,
– opravlja založniško dejavnost,
– opravlja druge naloge v soglasju z občino ustanoviteljico in v skladu z zakonom.

Dejavnost zavoda je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti naslednja:
91.020 Dejavnost muzejev
91.030 Varstvo kulturne dediščine
91.011 Dejavnost knjižnic
91.012 Dejavnost arhivov
18.130 Priprava za tisk in objavo
47.782 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki
47.789 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom
47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu
47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic
72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij
74.200 Fotografska dejavnost
82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti
82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje
85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti.
Javni zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki so določene s tem odlokom.
Javni zavod lahko opravlja tudi drugo gospodarsko dejavnost, če je le-ta oziroma njen prihodek namenjen opravljanju muzejske dejavnosti kot javne službe.
Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost le s spremembo oziroma dopolnitvijo tega akta.

Organa javnega zavoda sta:
1. Direktor
2. Svet zavoda.

Direktor opravlja naloge programskega in poslovnega direktorja, zastopa, predstavlja in vodi javni zavod ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela javnega zavoda.
Direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa občina ustanoviteljica po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda za dobo petih let z možnostjo ponovnih imenovanj. Razpis opravi ustanoviteljica. Poleg javnega razpisa lahko ustanoviteljica javnega zavoda povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Če svet zavoda ne poda mnenja iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, se šteje, da je mnenje pozitivno. Mnenje ni obvezujoče za ustanoviteljico.
Na podlagi akta o imenovanju sklene pogodbo o zaposlitvi z direktorjem predsednik sveta zavoda. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.

Naloge direktorja so določene s področnim zakonom. Poleg zakonsko določenih nalog ima direktor še naslednje naloge:
– sprejme finančni načrt ob soglasju ustanoviteljice,
– sprejme letni program in poročilo o izvajanju programa in ga posreduje ustanoviteljici,
– pripravi akt o sistemizaciji delovnih mest,
– izvršuje sklepe in odločitve sveta javnega zavoda in drugih organov,
– oblikuje predloge dodatnih programov in dodatnih storitev,
– skrbi za trženje storitev in določa cene javnih kulturnih dobrin in storitev,
– skrbi za promocijo javnega zavoda,
– skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,
– zagotavlja javnost dela,
– določa podatke, ki se štejejo za poslovno tajnost,
– izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,
– zagotavlja obveščanje zaposlenih v skladu s predpisi,
– odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti zaposlenih v skladu z veljavnimi predpisi,
– imenuje delovne skupine ali druga telesa za izvedbo določenih nalog ali preučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti,
– opravlja druga dela in naloge, ki jih določajo drugi predpisi, ta sklep in splošni akti javnega zavoda.

Direktor zastopa in predstavlja javni zavod pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ter v pravnih poslih z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami neomejeno.
Izjemo predstavljajo pravni posli pridobitve stvarnega premoženja za potrebe javnega zavoda in pravni posli razpolaganja s stvarnim premoženjem, s katerim javni zavod upravlja.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je državljan Republike Slovenije,
– ima univerzitetno izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri oziroma ustrezno izobrazbo po bolonjskem načinu izobraževanja,
– ima strokovni izpit iz muzejske stroke oziroma ga opravi v enem letu po prevzemu direktorske funkcije,
– ima najmanj 5 let delovnih izkušenj in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, da ima sposobnost za organiziranje in vodenje,
– da aktivno obvlada slovenski jezik in vsaj en svetovni jezik ter pasivno en svetovni jezik,
– ima sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolektivu,
– poznavanje programske in poslovne dejavnosti muzeja.
Ob prijavi na razpis za delovno mesto direktorja je dolžan kandidat predložiti program poslovnega in programskega razvoja za mandatno obdobje.
Pogodbo o zaposlitvi sklene z direktorjem svet javnega zavoda za določen čas, čas trajanja mandata. Mandat direktorja traja pet let, po preteku mandata je lahko ponovno imenovan.

V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja zaposlen v javnem zavodu, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa obseg, vsebino in trajanje pooblastila.

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata:
– iz razlogov, določenih v predpisih o javnih zavodih (med drugim: če direktor sam zahteva razrešitev; če nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu),
– če neutemeljeno ne uresničuje sklepov sveta javnega zavoda,
– če ne uresničuje programa dela,
– če ne ravna po veljavnih predpisih in notranjih aktih javnega zavoda,
– če ne pripravi notranjih aktov, ki jih določajo zakoni in ta odlok,
– če z nepravilnim ali nevestnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge tako, da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti javnega zavoda.

Če direktorju predčasno preneha mandat in se ne izpelje redni postopek imenovanja ali če je bil izpeljan javni razpis za imenovanje direktorja, pa se ni nihče prijavil oziroma nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran, imenuje ustanovitelj vršilca dolžnosti izmed strokovnih zaposlenih v muzeju oziroma izmed kandidatov, ki so se prijavili na razpis, vendar največ za eno leto.

Poleg zakonsko določenih nalog ima svet še naslednje naloge:
– opravlja zakonsko določene naloge strokovnega sveta,
– daje ustanoviteljici pobudo za razrešitev direktorja,
– daje predhodno mnenje k razrešitvi direktorja, razen, če je sam dal pobudo za njegovo razrešitev,
– izvaja pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do direktorja,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– predlaga ustanoviteljici spremembo ali razširitev dejavnosti,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
– daje soglasje k poslovnemu poročilu,
– izvaja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi, tem odlokom in drugimi akti javnega zavoda.

Svet javnega zavoda sestavlja 5 članov:
– dva predstavnika ustanovitelja, ki ju imenuje ustanovitelj v skladu s svojimi pravili,
– dva predstavnika uporabnikov, oziroma zainteresirane javnosti,
– en predstavnik zaposlenih, ki ga izvolijo delavci muzeja na internih volitvah.
Mandat članov sveta javnega zavoda traja 5 let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani. Svetu javnega zavoda prične teči mandat z dnem konstituiranja.
Direktor je dolžan o prenehanju mandata obvestiti občino ustanoviteljico 90 dni pred potekom mandata članom sveta javnega zavoda.

Predstavnike občine ustanoviteljice v svet javnega zavoda imenuje Občinski svet Občine Tržič.

Predstavnika zaposlenih v javnem zavodu izvolijo zaposleni v javnem zavodu na neposrednih in tajnih volitvah izmed sebe.
Volitve vodi tričlanska volilna komisija, ki jo imenuje direktor za dobo 5 let. Volilna komisija najkasneje 60 dni pred iztekom mandata določi rokovnik za izvedbo volitev.
Kandidata predlagajo najmanj trije zaposleni. Kandidata lahko predlagajo tudi reprezentativni sindikati javnega zavoda. Volitve so veljavne, če se jih udeleži večina vseh zaposlenih v javnem zavodu.
Izvoljen je kandidat, ki dobi največ opredeljenih glasov zaposlenih v javnem zavodu, ki so se udeležili volitev.
Svet zavoda sprejme sklep o izvolitvi predstavnika zaposlenih v zavodu na podlagi poročila volilne komisije.

Predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje na podlagi javnega poziva, v soglasju s Kulturniško zbornico Slovenije, župan Občine Tržič na predlog društev občine ustanoviteljice in druge zainteresirane javnosti iz Občine Tržič.
Svet zavoda 6 mesecev pred potekom svojega mandata obvesti župana, da prične postopek za imenovanje novih članov sveta zavoda predstavnikov uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti.

Članu sveta javnega zavoda preneha mandat oziroma je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se neopravičeno ne udeleži dveh sej zaporedoma oziroma treh sej od štirih sklicanih,
– pri svojem delu v svetu zavoda vedoma krši predpise,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno,
– če ga odpokliče organ, ki ga je imenoval v svet zavoda, po enakem postopku, kot velja za imenovanje,
– če članu sveta zavoda – predstavniku zaposlenih – preneha delovno razmerje v javnem zavodu.
Član sveta javnega zavoda se razreši po enakem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen.

V primeru predčasne razrešitve člana sveta javnega zavoda se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po enakem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
Nadomestno imenovanje oziroma izvolitev novega člana sveta javnega zavoda ni potrebno, če je prenehal mandat enemu članu in se bo mandat sveta javnega zavoda iztekel v roku 6 mesecev od dne prenehanja funkcije po 20. členu tega odloka.

Svet javnega zavoda sprejema odločitve iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje sklicuje predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednik sveta mora sklicati sejo tudi, če to zahtevajo direktor, občina ustanoviteljica ali večina članov sveta javnega zavoda. Če predsednik sveta ne skliče seje, skliče sejo direktor javnega zavoda.
Prvo konstitutivno sejo sveta skliče direktor zavoda v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi članov v svet zavoda. Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.

Svet javnega zavoda lahko veljavno sklepa, če je na seji prisotna večina članov sveta javnega zavoda.
Svet javnega zavoda odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta. Člani sveta glasujejo javno z dvigovanjem rok, razen, če se odločijo, da o posameznem predlogu odločitve glasujejo tajno.
Podrobnejše delovanje uredi svet javnega zavoda s poslovnikom.

Javni zavod je samostojna pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun, ne more pa sklepati pravnih poslov pridobitve oziroma razpolaganja z nepremičninami.

Sredstva za izvajanje javne službe na področju muzejske dejavnosti pridobiva javni zavod:
– iz proračunskih sredstev ustanovitelja in iz drugih javnih sredstev,
– iz sredstev pridobljenih na mednarodnih razpisih,
– plačil uporabnikov za storitve javne službe,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– iz sredstev občin, ki s pogodbo poverijo opravljanje muzejske dejavnosti javnemu zavodu,
– lahko pa tudi iz drugih virov (donacije, dotacije, sponzorstvo, kandidatura na javnih natečajih za sredstva iz nejavnih virov).
Javni zavod pridobiva sredstva tudi s prihodki od prodaje blaga in storitev, in sicer:
– vstopnine,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– prodaja publikacij vezanih na dejavnost,
– prodaja muzejskih spominkov (replike, promocijski material) vezanih na dejavnost,
– uporaba muzejskega in arhivskega gradiva,
– oddaja prostorov in opreme kulturnih izvajalcem,
– delavnic, vodstev,
– pedagoške in izobraževalne dejavnosti v okviru javne službe,
– razstavna gostovanja doma in v tujini.

Finančne obveznosti za izvajanje javne službe pokriva občina ustanoviteljica, kot to določa zakon, ter v skladu s sklenjeno pogodbo. Javna sredstva se javnemu zavodu zagotavljajo v skladu z veljavno zakonodajo.

Javni zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, s katerimi razpolaga.
Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarja občina ustanoviteljica do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna občine ustanoviteljice za delovanje javnega zavoda. Občina ustanoviteljica ne odgovarja za druge obveznosti javnega zavoda.
Občine, ki s pogodbo na podlagi 32. člena tega odloka poverijo opravljanje dejavnosti javnemu zavodu za njihovo območje, odgovarjajo za obveznosti zavoda do višine sredstev, ki so v občinskem proračunu posamezne občine namenjene za delo zavoda. Za druge obveznosti javnega zavoda odgovarjajo samo, če tako določa zakon ali posebna pogodba.

Presežek prihodkov nad odhodki javni zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti. O načinu razpolaganja s presežkom odloča svet javnega zavoda na predlog direktorja in v soglasju z občino ustanoviteljico.
Izjemoma, če tako določa zakon, je mogoče presežek prihodkov nad odhodki uporabiti tudi v druge namene.

Javni zavod je dolžan obveščati občino ustanoviteljico o izvrševanju letnega programa dela, o rezultatih poslovanja, ter ji omogočiti vpogled v poslovne knjige. Javni zavod mora omogočiti vpogled v poslovne knjige tudi nadzornemu odboru Občine Tržič in Skupni službi notranje revizije Kranj.

Občina ustanoviteljica ima v razmerju do javnega zavoda pravice in obveznosti v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom, drugimi predpisi in sklenjenimi pogodbami. Občina ustanoviteljica je dolžna zagotavljati prostorske, strokovne in tehnične zahteve delovanja lokalne javne službe. Javni zavod sodeluje pri pripravi predlogov za razglasitev premične in žive dediščine za spomenike lokalnega pomena.

Občine, ki s pogodbo poverijo opravljanje muzejske dejavnosti (ali njenega dela) javnemu zavodu tudi za svoje območje ter tako del dejavnosti zavoda tudi financirajo, imajo v razmerju do javnega zavoda pravice, kot jih določa veljavna zakonodaja in pravice, ki si jih zagotovijo s posebno pogodbo.
Stranke, ki sklepajo pogodbo, opredeljeno v prvem odstavku tega člena, so: občina ustanoviteljica, javni zavod in občina, ki dejavnost zavoda sofinancira.

Premoženje, s katerim javni zavod upravlja, je last občine ustanoviteljice.
Z nepremičnim premoženjem javni zavod upravlja s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.
Z nepremičnim premoženjem javni zavod ne razpolaga. Vsi pravni posli, katerih predmet je nepremično premoženje, so v izključni pristojnosti občine ustanoviteljice. O pridobivanju in razpolaganju z nepremičnim premoženjem za potrebe javnega zavoda odloča občina ustanoviteljica.
S premičnim premoženjem upravlja javni zavod samostojno, v skladu z veljavnimi predpisi.

Ustanovitelj ima do javnega zavoda Tržiški muzej naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavlja skladnost programov dela zavoda s plani oziroma programi ustanovitelja,
– daje soglasje k statusnim spremembam ter k aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest zavoda,
– spremlja skladnost porabe sredstev z letnimi programi in finančnimi načrti,
– opravlja druge zadeve, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
Za obveznost javnega zavoda Tržiški muzej subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz njegovega proračuna.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti javnega zavoda Tržiški muzej iz naslova drugih dejavnosti, ki jih javni zavod opravlja za druge naročnike.

Javni zavod upravlja z:
– Kurnikovo hišo, Kurnikova pot 2, Tržič,
– Galerijo Ferda Mayerja, ki se nahaja v Paviljonu NOB, Predilniška 10, Tržič in je v lasti KS Tržič,
– Partizansko tehniko Kokrškega odreda, Dolina nad Tržičem, parc. št. 892/6 k.o. Lom pod Storžičem,
– Germovko, Ob Paradižu 11, Tržič, parc. št. 252 k.o. Tržič, stavba št. 620, posamezni del št. 900 in št. 902,
– Muzejsko stavbo, Muzejska 11.
Javni zavod upravlja tudi z vso opremo in muzejskimi predmeti, ki se nahajajo v zgoraj navedenih prostorih in pripadajočih depojih.
Po pogodbi lahko javni zavod upravlja tudi z nepremičninami, opremo in muzejskimi predmeti, ki se nahajajo na območju drugih občin.

Akt o sistemizaciji delovnih mest v javnem zavodu sprejme direktor javnega zavoda. K aktu o sistemizaciji delovnih mest poda svoje soglasje svet javnega zavoda ter občina ustanoviteljica.
Zavod ima tudi druge splošne akte, s katerimi se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje javnega zavoda.

Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljujeta z delom dosedanji direktor in svet zavoda do izteka mandata, za katerega sta bila imenovana.

Akt o sistemizaciji delovnih mest in Kadrovski načrt morata biti usklajena z zakonodajo in tem odlokom najkasneje v 6 mesecih po začetku veljavnosti tega odloka.

Direktor na podlagi tega odloka poskrbi za vpis v sodni register.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Tržiški muzej (Uradni list RS, št. 142/04).

Besedilo Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Tržiški muzej začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.