Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

(1) Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo, izpolnjevati nepremični rezervoarji (v nadaljnjem besedilu: rezervoarji), način označevanja, postopek ugotavljanja skladnosti in overitve ter rok redne overitve.
(2) Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 6. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 217 z dne 5. 8. 1998, str. 18).
(3) V postopkih iz tega pravilnika se lahko delno ali v celoti sprejmejo in priznajo tudi certifikati in preskusna poročila, ki jih je izdal organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran za ustrezno področje ugotavljanja skladnosti v zvezi z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30).

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– »rezervoar« je rezervoar, namenjen hranjenju tekočin pod atmosferskim ali povečanim tlakom, ki se uporablja za merjenje prostornine vsebovane tekočine na področjih iz 3. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo);
– »merjenje prostornine vsebovane tekočine« je niz operacij, pri katerih se uporabljajo tudi merila, za katere ni potrebno, da so pritrjena neposredno na rezervoar;
– »umerjanje (kalibracija) rezervoarja« (v nadaljnjem besedilu: kalibracija) je niz operacij s pomočjo katerih se pri določenih pogojih ugotavlja odnos med nivojem tekočine in prostornino tekočine v rezervoarju;
– »nazivna prostornina« je zaokrožena vrednost največje prostornine tekočine, ki jo rezervoar lahko shrani pri normalnih pogojih uporabe;
– »merilna odprtina« je odprtina na zgornjem delu rezervoarja, ki omogoča meritev nivoja tekočine;
– »merilna os« je os, ki poteka skozi središče merilne odprtine in je namenjena za izvajanje ročnih ali avtomatičnih meritev nivoja tekočine. Merilna os je praviloma navpična. Če merilna os ni navpična, je treba upoštevati nagnjenost rezervoarja;
– »spodnja referenčna točka« je presečišče merilne osi z zgornjo površino spodnje referenčne plošče ali z dnom rezervoarja, če spodnja referenčna plošča ne obstaja. Spodnja referenčna točka je izhodiščna točka za merjenje nivoja tekočine (višina 0);
– »spodnja referenčna plošča« je vodoravna plošča pod merilno osjo na kateri se nahaja spodnja referenčna točka;
– »zgornja referenčna točka« je referenčna točka, ki se nahaja na merilni osi in je namenjena izračunavanju višine praznega prostora;
– »prazni prostor« je razdalja med gladino tekočine in zgornjo referenčno točko, izmerjena na merilni osi;
– »referenčna višina« je razdalja med spodnjo in zgornjo referenčno točko, izmerjena na navpični osi;
– »najvišja višina polnjenja« je najvišja višina, do katere se rezervoar lahko napolni;
– »mrtvi prostori« so kakršnikoli priključki ali predmeti, ki s svojo obliko in lego vplivajo na prostornino rezervoarja. Pozitivni mrtvi prostor (npr. dotočne cevi) poveča prostornino rezervoarja, negativni mrtvi prostor (npr. grelni elementi) zmanjša prostornino rezervoarja;
– »kalibracijska tabela, prostorninska tabela (v nadaljnjem besedilu: prostorninska tabela)« je izraz v obliki tabele ali matematične funkcije V(h), ki predstavlja zvezo med višino nivoja tekočine h (neodvisna spremenljivka) in prostornino V (odvisna spremenljivka) na merilnem območju;
– »referenčna gostota« je gostota tekočine v rezervoarju za katero je izračunana prostorninska tabela;
– »referenčna temperatura« je temperatura, ki je upoštevana pri izračunu prostorninske tabele;
– »merilno območje« pri rezervoarjih s prostorninsko tabelo se nahaja od prostornine pri višini 0 (višina 0) do njegove nazivne prostornine (najvišja višina polnjenja);
– »spodnja meja točnosti prostornine« je prostornina pod katero je presežena največja dopustna merilna negotovost, ob upoštevanju oblike rezervoarja in kalibracijske metode;
– »prostornina pri višini 0« je prostornina tekočine, shranjene med dnom rezervoarja in spodnjo referenčno točko;
– » imetnik« je lastnik ali najemnik rezervoarja.

(1) Šteje se, da rezervoar, ki izpolnjuje vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R 71:2008 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 71), izpolnjuje tudi zahteve tega pravilnika.
(2) OIML R 71 v angleškem jeziku je dosegljiv na spletni strani Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje http://www.oiml.org/publications/.

Rezervoarji se delijo glede na:
– obliko:
1. navpični valjasti rezervoarji (imenovani tudi pokončni valjasti rezervoarji),
2. vodoravni valjasti rezervoarji (imenovani tudi ležeči valjasti rezervoarji),
3. sferni rezervoarji (imenovani tudi kroglasti rezervoarji) in
4. rezervoarji z vzporednimi stenami.
– lego:
1. podzemni rezervoarji,
2. delno vkopani rezervoarji in
3. nadzemni rezervoarji.
– funkcionalnost:
1. odprti (atmosferski) rezervoarji,
2. zaprti rezervoarji,
3. rezervoarji z vgrajeno kontaktno membrano,
4. nadtlačni rezervoarji in
5. rezervoarji s plavajočim pokrovom (samo pri navpičnih valjastih rezervoarjih).
– zagotavljanje temperaturne stabilnosti tekočine:
1. rezervoarji brez ogrevanja,
2. rezervoarji z ogrevanjem brez toplotne izolacije ali z njo in
3. rezervoarji s hlajenjem brez toplotne izolacije ali z njo.
– izvedbo meril prostornine:
1. rezervoarji z eno oznako nazivne prostornine,
2. rezervoarji z merilno letvico ali s kombinacijo merilne letvice in merilne cevi,
3. rezervoarji z ročnim odčitavanjem (merilna palica ali potopni tračni meter) in
4. rezervoarji z avtomatskim merjenjem nivoja tekočine.

Največja dopustna razširjena merilna negotovost za prostorninsko tabelo rezervoarja je:
– ±0,2 % prostornine za navpične valjaste rezervoarje, kalibrirane z geometrijsko metodo,
– ±0,3 % prostornine za vodoravne ali nagnjene valjaste rezervoarje, kalibrirane z geometrijsko metodo,
– ±0,3 % prostornine za rezervoarje, kalibrirane z volumetrijsko metodo in
– ±0,5 % prostornine za sferne rezervoarje, kalibrirane z geometrijsko metodo.

(1) Največja dopustna razširjena merilna negotovost se nanaša na prostornine prikazane v prostorninski tabeli v območju med spodnjo mejo točnosti prostornine in nazivno prostornino.
(2) Največja dopustna razširjena merilna negotovost ne vključuje negotovosti prostornine pri višini 0.

Merilna negotovost mora biti izračunana skladno z Vodilom za izražanje merilne negotovosti (JCGM 100:2008, Evaluation of measurement data – Guide to the expression of uncertainty in measurement) s faktorjem pokritja k=2, ki je dosegljivo v angleškem jeziku na spletni strani Mednarodnega urada za uteži in mere (Bureau International des Poids et Mesures) http://www.bipm.org/en/publications/guides/gum.html.

(1) Rezervoar mora biti zgrajen tako, da oblika in konstrukcija rezervoarja in vseh njegovih delov ter material, iz katerega je zgrajen, zagotavljajo ustrezno odpornost proti vplivom okolja in shranjene tekočine ter da pri njegovi uporabi ne pride do trajnih deformacij, ki bi spremenile njegovo prostornino.
(2) Spodnja in zgornja referenčna točka morata biti skonstruirani tako, da se njuni legi ne spremenita glede na prostornino shranjene tekočine ali pri različnih vplivih okolja.
(3) Rezervoar mora imeti vsaj eno merilno odprtino.
(4) Rezervoar mora biti opremljen z napravami ali imeti konstrukcijsko rešitev, ki preprečujejo izgubo shranjene tekočine.
(5) Rezervoar mora biti stabilno postavljen na podlago.
(6) Oblika rezervoarja ne sme dopuščati ustvarjanja zračnih žepov pri polnjenju ali zaostajanja tekočine pri praznjenju rezervoarja.
(7) Dostopi do spodnje referenčne plošče in morebitnih mrtvih prostorov v ali ob rezervoarju morajo biti zaščiteni.

Nadtlačni rezervoar mora biti preskušen pri nadtlaku. Drugi rezervoarji morajo biti preskušeni proti iztekanju tekočine.

Napisi in oznake na rezervoarju morajo biti podani tako, da je zagotovljena ustrezna informiranost vseh uporabnikov nepremičnega rezervoarja.

(1) Rezervoar mora imeti napisno ploščico, ki je dobro vidna, čitljiva in pritrjena na rezervoar na primernem mestu.
(2) Napisna ploščica mora biti iz materiala, odpornega proti pogojem, v katerih se uporablja rezervoar.
(3) Napisna ploščica mora vsebovati naslednje podatke:
– proizvajalca,
– letnico izdelave ali rekonstrukcije rezervoarja,
– najvišjo višino polnjenja,
– referenčno višino,
– identifikacijsko oznako rezervoarja in
– nazivno prostornino rezervoarja.

Namestitev napisne ploščice na rezervoar je potrebno zaščititi z zaščitno oznako, razen, če napisne ploščice ni mogoče odstraniti, ne da bi se poškodovala.

Uporabljene merske enote na napisih in oznakah na rezervoarju morajo biti v skladu s predpisom o merskih enotah. Te so za:
– prostornino: m3, dm3, l ali L in
– dolžino: m, mm.

Za rezervoarje je obvezna neposredna overitev posamičnega merila.

Vlogi za neposredno overitev posamičnega rezervoarja je treba priložiti:
– načrt, ki obsega tehnično risbo celotnega rezervoarja z opisom vseh sestavnih delov in njihovimi merami,
– opis in položaj merilnih odprtin ter spodnjih in zgornjih referenčnih točk, če obstajajo,
– opis in položaj mrtvih prostorov,
– opis in položaj izboklin ali vboklin na stenah rezervoarja, če obstajajo,
– podrobnosti o plavajočih pokrovih, če obstajajo, vključno z njihovo maso,
– podrobnosti o namestitvi opreme za merjenje nivoja tekočine na rezervoar,
– predlog mest za namestitev zaščitnih oznak,
– predlog izvedbe in vsebine napisne ploščice,
– navedba mesta namestitve napisne ploščice na rezervoarju,
– rezultate preskusov nadtlačnih rezervoarjev pri nadtlaku in preskusov drugih rezervoarjev proti iztekanju tekočine.

Postopek neposredne overitve posamičnega rezervoarja obsega:
– pregled izpolnjevanja meroslovnih zahtev iz II. poglavja tega pravilnika,
– pregled popolnosti tehnične dokumentacije o rezervoarju,
– pregled izpolnjevanja tehničnih zahtev iz III. poglavja tega pravilnika,
– pregled zahtev glede napisov in oznak iz IV. poglavja tega pravilnika,
– kalibracijo rezervoarja,
– namestitev zaščitnih oznak,
– pripravo zapisnika o preskusu rezervoarja in
– izdajo potrdila o skladnosti.

(1) Kalibracija rezervoarja se izvede z eno od naslednjih metod:
– geometrijsko metodo,
– volumetrijsko metodo in
– kombinacijo geometrijske in volumetrijske metode.
(2) Standardne metode za izvedbo kalibracije rezervoarjev so navedene v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Če so na stenah rezervoarja deformacije in izbokline, ki ne omogočajo uporabo geometrijskih metod za kalibracijo celotnega rezervoarja, je za kalibracijo treba uporabiti kombinacijo volumetrijske in geometrijske metode ali samo volumetrijsko metodo.
(4) Prostorninska tabela velja za tekočino z referenčno gostoto.
(5) Za tekočino z drugačno gostoto se prostorninska tabela uporablja na način opisan v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

V zapisniku o preskusu rezervoarja morajo biti poleg podatkov iz predpisa o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti navedeni najmanj naslednji podatki o preskušanju z rezultati preskusa:
– masa plavajočega pokrova ali kontaktne membrane, če obstajata,
– višina območja negotovih meritev pri dvigu plavajočega pokrova ali kontaktne membrane,
– referenčna višina pri pokončnih rezervoarjih,
– podatek o položaju merilne osi,
– oddaljenost spodnje referenčne točke od dna,
– nazivna prostornina,
– prostornina pri višini 0,
– kot nagnjenosti rezervoarja,
– prostorninska tabela za znane korake Δh ali funkcija V(h) z informacijo ali je upoštevan vpliv plavajočega pokrova,
– referenčna temperatura,
– referenčna gostota tekočine,
– merilna negotovost prostorninske tabele,
– navedba uporabljene kalibracijske metode in- grafične sheme rezervoarja z označenim položajem merilnih odprtin ter spodnjih in zgornjih referenčnih točk, če obstajajo,
– grafične sheme rezervoarja z označenim položajem merilnih odprtin ter spodnjih in zgornjih referenčnih točk, za navpične valjaste rezervoarje.

(1) Za rezervoarje je obvezna redna in izredna overitev.
(2) Vlogi za redno in izredno overitev je potrebno priložiti grafične sheme rezervoarja z označenim položajem merilnih odprtin ter spodnjih in zgornjih referenčnih točk, za navpične rezervoarje, ter ostalo dokumentacijo iz 15. člena tega pravilnika, ki zadeva spremembe glede na zadnjo overitev rezervoarja. Ob izvedbi kalibracije rezervoarja mora imeti vložnik zahteve za overitev na razpolago tudi ostalo dokumentacijo iz 15. člena tega pravilnika.
(3) Postopek redne in izredne overitve je enak postopku iz 16. člena tega pravilnika, s tem da se pregled popolnosti tehnične dokumentacije o rezervoarju in pregled izpolnjevanja tehničnih zahtev iz III. poglavja tega pravilnika, nanaša le na spremembe glede na zadnjo overitev rezervoarja.

Rezervoar mora biti pred začetkom kalibracije očiščen in razplinjen, kar zagotovi vložnik zahteve za overitev.

(1) Rok redne overitve rezervoarjev z nazivno prostornino večjo od 10.000 m3 je 10 let.
(2) Rok redne overitve rezervoarjev z nazivno prostornino manjšo ali enako 10.000 m3 je 10 let, z možnostjo podaljšanja za 5 let pod pogoji iz VII. poglavja tega pravilnika.

Imetnik rezervoarja z nazivno prostornino manjšo ali enako 10.000 m3 lahko zahteva še v času, ko ima rezervoar veljavno overitev vendar ne prej kot eno leto pred njenim iztekom, pregled in preskus rezervoarja z namenom podaljšanja veljavnosti overitve (v nadaljnjem besedilu: pregled in preskus rezervoarja).

Vlogo za pregled in preskus rezervoarja se lahko vloži na Urad Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: Urad).

(1) Pregled in preskus rezervoarja izvede Urad v skladu s predpisom, ki določa postopek overitve meril.
(2) K vlogi za pregled in preskus rezervoarja mora vložnik priložiti veljavni zapisnik o preskusu rezervoarja.
(3) Vložnik zahteve za pregled in preskus rezervoarja je dolžan izvajalcu po potrebi zagotoviti tudi:
– pomožno opremo, dodatne merilnike z ustreznim kalibracijskim poročilom,
– osebje za dostop do vseh meroslovno relevantnih merilnih mest na rezervoarju,
– ustrezen električni priključek,
– zadostno količino medija za izvedbo preskusa, ustrezno črpalko s pripadajočimi povezovalnimi cevmi.

Pregled in preskus rezervoarja je uspešen, če je veljavnost neenačbe

(1) Na osnovi uspešnega pregleda in preskusa rezervoarja izda Urad potrdilo o skladnosti, s katerim podaljša veljavnost overitve za nadaljnjih 5 let šteto od dneva izdaje potrdila o skladnosti.
(2) Če rezervoar ne prestane pregleda in preskusa rezervoarja, Urad razveljavi veljavno overitev in odstrani zaščitne oznake ter prepove njegovo nadaljnjo uporabo.
(3) Če Urad ugotovi, da se pregled in preskus rezervoarja iz objektivnih razlogov ne da izvesti ali če izvedba pregleda in preskusa ni racionalna, je potrebno izvesti overitev rezervoarja v skladu s tem pravilnikom.

(1) Stroški pregleda in preskusa rezervoarja se obračunajo v skladu s predpisom, ki določa stroške na področju meroslovja kot stroški redne overitve nepremičnih rezervoarjev.
(2) Stroške pregleda in preskusa rezervoarja nosi vložnik.

Rezervoarji, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno neposredno overitev posamičnega merila ali redno oziroma izredno overitev na podlagi Pravilnika o meroslovnih zahtevah za nepremične rezervoarje (Uradni list RS, št. 26/02) ali Pravilnika o meroslovnih zahtevah za nepremične rezervoarje (Uradni list RS, št. 119/05 in 68/07) ali prvo, redno ali izredno overitev na podlagi Pravilnika o metroloških pogojih za vodoravne cilindrične rezervoarje (Uradni list SFRJ, št. 26/81) ali Pravilnika o metroloških pogojih za pokončne valjaste rezervoarje (Uradni list SFRJ, št. 3/85), so lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika dani v redno oziroma izredno overitev ali pregled in preskus rezervoarja po tem pravilniku pod pogojem, da izpolnjujejo njegove zahteve.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika, preneha veljati Pravilnik o meroslovnih zahtevah za nepremične rezervoarje (Uradni list RS, št. 119/05 in 68/07).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.