Na podlagi drugega odstavka 43. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre in 62/10 – ZUPJS) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 95/08 – uradno prečiščeno besedilo, 55/09 in 57/10) je Občinski svet Občine Zreče na 10. redni seji dne 21. 12. 2011 sprejel

Ta odlok določa način in obliko izvajanja socialnovarstvene storitve Pomoč družini na domu, upravičence do socialne oskrbe, obseg in vrste storitev ter merila za določitev cene storitev ter oprostitve plačil.

Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo in mobilno pomoč.

(1) Pomoč na domu se zagotavlja v okviru javne službe, ki je organizirana kot redna dejavnost.
(2) Javna služba na območju Občine Zreče se lahko izvaja na dva načina:
– s sklenitvijo pogodbe o izvajanju javne službe z javnim zavodom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje socialno-varstvene storitve pomoč na domu,
– s podelitvijo koncesije.
(3) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa pravni oziroma fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje po zakonu o socialnem varstvu.
(4) Pogoji in postopki za podeljevanje in prenehanje koncesije za opravljanje službe pomoči na domu se podrobneje opredeli s posebnim aktom, ki ga sprejme lokalna skupnost.

(1) Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
(2) Storitev obsega:
– pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov,
– gospodinjsko pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora,
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
(3) Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil iz prejšnjega odstavka.

Strokovna priprava izvajanja storitve v obliki analize primera, priprava dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med predstavniki izvajalca in upravičencem, traja v povprečju 8 ur na upravičenca oziroma do 12 ur na par. Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca se lahko izvaja vse dni v tednu in sicer največ do 20 ur tedensko. V primeru, ko zaradi potreb upravičenca storitev izvajata dva izvajalca neposredne socialne oskrbe, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino.

(1) Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
(2) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so upravičenci:
– osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje,
– osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
– kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
– hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.

(1) Socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo strokovni delavec, strokovni sodelavec, neposredni izvajalec oskrbe, upravičenec ter ključni ali odgovorni družinski člani.
(2) Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela.
(3) Prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino.
(4) Drugi del storitve zajema vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev ter neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
(5) Spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, lahko predlagata izvajalec storitve, upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik.

(1) Cena storitve socialne oskrbe na domu se oblikuje na način, ki ga določa predpis o metodologiji za oblikovanje cen socialno-varstvenih storitev in jo predlaga izvajalec storitve. K ceni ali revalorizaciji cene storitve si mora izvajalec pridobiti soglasje občinskega sveta pred začetkom opravljanja storitve.
(2) Osnova za plačilo je cena storitve socialne oskrbe na domu. Storitve se zaračunava po dejansko opravljenih efektivnih urah.
(3) Predlog cene storitve pomoči na domu z obrazložitvijo, izvajalec predloži v obravnavo in potrditev občinskemu svetu.

(1) Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni sami plačevati stroške izvajanja storitve v višini veljavne cene storitve, zmanjšane za subvencijo občine, ki v skladu s predpisano metodologijo za oblikovanje cen socialno-varstvenih storitev znaša najmanj 50 % celotnih stroškov storitve. Občinski svet lahko s sklepom določi višji odstotek subvencije k ceni storitve.
(2) Zavezanci za plačilo so poleg upravičenca fizične osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost in druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.

(1) Upravičenci, ki niso plačilno sposobni, lahko vložijo pri pristojnem Centru za socialno delo zahtevo za delno ali celotno oprostitev plačila storitve.
(2) O delni ali celotni oprostitvi plačila storitve in o spremembah okoliščin, ki vplivajo na višino oprostitve plačila, odloči center v skladu s predpisi, ki določajo merila za določanje oprostitev pri plačilih socialno-varstvenih storitev.

(1) V celoti so oproščeni plačila storitve prejemniki trajne denarne socialne pomoči in prejemniki nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu odraslih duševno in telesno prizadetih oseb.
(2) Plačila storitve je v celoti oproščen tudi vsak upravičenec in zavezanec, ki:
– nima družinskih članov ali drugih zavezancev,
– nima dohodkov ali če njegov ugotovljeni dohodek ne dosega meje socialne varnosti in
– ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo ali drugih dodatkov, namenjenih zagotavljanju nege in pomoči druge osebe.

Če je upravičenec, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o oprostitvi plačila prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist občine, pod pogojem, da gre za nepremičnino, na kateri upravičenec nima prijavljenega stalnega prebivališča.

(1) Osnovna dokumentacija izvajalca obsega evidence o osebnih podatkih upravičenca, vzpostavljene in vodene v skladu z navodili zakonodaje, ki velja na področju socialnega varstva, evidence dogovorov o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve, dnevnik opravljenih storitev ter podatke o plačilih ali oprostitvah plačil za storitve. Izvajalec s splošnim aktom določi postopek evidentiranja prispelih prošenj, način upoštevanja vrstnega reda prispelih prošenj, postopek vključitve uporabnika v izvajanje storitve ter prenehanje izvajanja storitve, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja postopke pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva.
(2) Občina ima pravico vpogleda v vso dokumentacijo iz prejšnjega odstavka.
(3) Izvajalec je dolžan občini na njeno zahtevo posredovati vse podatke potrebne za spremljanje stanja izvajanja javne službe pomoči družini na domu in za načrtovanje njenega razvoja.

Nadzor nad izvajanjem storitve vrši občinska uprava.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.