Na podlagi prvega odstavka 69. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 46/06 – odl. US, 126/07, 86/09 in 78/11) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa pogoje in postopek podeljevanja koncesije za opravljanje javne službe svetovanja potrošnikom (v nadaljnjem besedilu: koncesija), koncesijska razmerja, financiranje izvajanja koncesije ter nadzor nad izvajanjem koncesije.

(1) Koncedent je Vlada Republike Slovenije, njegove pravice in obveznosti pa v imenu in za račun Republike Slovenije izpolnjuje Ministrstvo za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Koncesionar je nevladna potrošniška organizacija, vpisana v register potrošniških organizacij pri ministrstvu, ali druga nevladna organizacija, ki je ustanovljena za varstvo pravic potrošnikov in izvaja posamezne strokovne in raziskovalne naloge na področju varstva potrošnikov in ki izkaže nepridobitnost, nevtralnost in neodvisnost organizacije od interesov ponudnikov blaga ali storitev.

Za opravljanje javne službe se podeli ena koncesija za izvajanje javne službe svetovanja potrošnikom za celotno območje Republike Slovenije.

(1) Koncesija se podeli za štiri leta.
(2) Koncesija je neprenosljiva.

(1) Predmet koncesije je splošna svetovalna dejavnost na področju varstva pravic in ekonomskih interesov potrošnikov na področjih:
– obligacijskih razmerij;
– varstva potrošnikov po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov;
– potrošniških kreditov po zakonu, ki ureja potrošniške kredite;
– stanovanjskega področja;
– izvajanja javnih gospodarskih služb (komunalne storitve, pogrebne storitve, energetika);
– elektronskih komunikacij in pošte;
– pravic potnikov v letalskem, železniškem, avtobusnem in vodnem prometu.
(2) Svetovalna dejavnost iz prejšnjega odstavka vključuje predvsem:
– pojasnjevanje predpisov in postopkov za uveljavljanje pravic potrošnika,
– svetovanje pri reševanju konkretnih primerov,
– odstopanje zadev v reševanje pristojnim organom.

(1) Koncesionar sprejema vprašanja in dopise potrošnikov ter v ta namen vodi centralni informacijski sistem.
(2) Centralni informacijski sistem iz prejšnjega odstavka vključuje predvsem:
– sprejem telefonskih klicev na posebno telefonsko številko,
– sprejem elektronske pošte na poseben elektronski naslov,
– knjiženje vhodne in izhodne pošte,
– vnašanje podatkov v enotno spletno informacijsko platformo za klasifikacijo pritožb potrošnikov.

(1) Koncesionar mora vsak delovni dan med uradnimi urami v svojih poslovnih prostorih brezplačno pisno in telefonsko svetovati potrošnikom. V javnem razpisu se opredelijo uradne ure in roki za odgovarjanje potrošnikom.
(2) Koncesionar, ki poleg javne službe opravlja še druge dejavnosti, mora zagotoviti ločenost finančnega poslovanja na podlagi podeljene koncesije od drugih svojih dejavnosti.
(3) Koncesionar mora zagotavljati tudi:
– strokovno, učinkovito in racionalno opravljanje nalog javne službe,
– učinkovit notranji nadzor,
– klasificirane podatke o potrošniških pritožbah iz enotne spletne informacijske platforme.

(1) Koncesijo lahko pridobi organizacija, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je nevladna potrošniška organizacija, vpisana v register potrošniških organizacij pri ministrstvu ali druga nevladna organizacija, ki je ustanovljena za varstvo pravic potrošnikov in izvaja posamezne strokovne in raziskovalne naloge na področju varstva potrošnikov in ki izkaže nepridobitnost, nevtralnost in neodvisnost organizacije od interesov ponudnikov blaga ali storitev,
2. proti njej ni uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek ali ni prenehala poslovati na podlagi sodne ali druge odločbe,
3. v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa in v teku javnega razpisa ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem, oziroma ji ni bila izdana sodna ali upravna odločba, s katero ji je prepovedano opravljati dejavnost, ki je povezana z izvajanjem koncesije, in je ta postala izvršljiva,
4. ima poravnane vse davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti v skladu s predpisi,
5. v obdobju zadnjih treh let ni kršila sprejetih obveznosti iz naslova prejetih sredstev za izvajanje dejavnosti na področju varstva potrošnikov,
6. ima ustrezne strokovne reference, ki jih dokazuje z referencami o delu na področju varstva potrošnikov za preteklo triletno obdobje,
7. je kadrovsko usposobljena za izvajanje svetovalne dejavnosti z zagotovljenimi svetovalci z najmanj univerzitetno izobrazbo (prejšnja) pravne smeri in najmanj enim letom delovnih izkušenj ali visokošolsko izobrazbo (prva bolonjska stopnja) pravne smeri in najmanj dvema letoma delovnih izkušenj,
8. razpolaga s primerno opremljenimi poslovnimi prostori za izvajanje javne službe svetovanje potrošnikom, v katerih se ne opravlja pridobitna dejavnost, in ki niso namenjeni bivanju,
9. razpolaga z ustrezno informacijsko tehnologijo za podporo pri izvajanju javne službe z dostopom do svetovnega spletnega sistema,
10. je organizacijsko usposobljena in ima vzpostavljen delujoč sistem organizacije dela.
(2) V javnem razpisu za pridobitev koncesije po tej uredbi se podrobneje opredelijo pogoji iz prejšnjega odstavka.

(1) Razpisno dokumentacijo pripravi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.
(2) Pri izbiri koncesionarjev se upoštevajo naslednja merila:
– strokovna usposobljenost prijavitelja za opravljanje splošnega svetovanja,
– izkušnje prijavitelja na drugih področjih varstva potrošnikov,
– znanje in izkušnje svetovalcev,
– cena storitve.
(3) V javnem razpisu za pridobitev koncesije po tej uredbi se podrobneje opredelijo merila iz prejšnjega odstavka.

(1) Koncesija se podeli z odločbo Vlade Republike Slovenije na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede ministrstvo.
(2) Javni razpis mora vsebovati:
– predmet koncesije,
– pogoje za pridobitev koncesije iz te uredbe,
– merila za izbiro koncesionarja,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– rok, do katerega se sprejemajo prijave na javni razpis,
– rok, do katerega bodo prijavljene organizacije obveščene o izbiri, in
– druge podatke, pomembne za izvajanje koncesije.
(3) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletnih straneh ministrstva in traja najmanj 15 dni od objave.
(4) Javni razpis je uspešen, če je do poteka razpisnega roka predložena vsaj ena veljavna prijava. Prijava je veljavna, če je pravočasna in izpolnjuje vse zahteve javnega razpisa.

(1) Prijave na javni razpis oceni tričlanska strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje minister, pristojen za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: komisija).
(2) Komisija pregleda prispele prijave z vidika izpolnjevanja razpisnih pogojev in meril. O delu komisije se sestavi zapisnik, ki mora vsebovati:
– kraj, datum in uro pregleda ter ocenitev prijav,
– imena članov komisije,
– seznam vlagateljev prispelih prijav,
– seznam vlagateljev nepopolnih prijav,
– analizo prispelih prijav in njihovo ocenitev glede na razpisna merila,
– predlog za izbiro koncesionarja in
– pripombe članov komisije.
(3) Komisija pripravi poročilo o izvedbi javnega razpisa in obrazložen predlog izbire koncesionarja ter ju predloži ministru, pristojnemu za gospodarstvo.
(4) Člani komisije, ki jih imenuje minister, pristojen za gospodarstvo, so dolžni ministra opozoriti na morebitno nasprotje interesov, če se med prijavljenimi na razpis pojavi subjekt, s katerim so kakorkoli povezani oni sami ali njihovi družinski člani, ali če obstajajo druge okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na objektivnost in nepristranskost njihovega dela v komisiji.

Koncedent z odločbo Vlade Republike Slovenije izbere koncesionarja na podlagi poročila in obrazloženega predloga, ki ju pripravi komisija.

(1) Medsebojna razmerja koncedent in koncesionar podrobneje uredita s koncesijsko pogodbo.
(2) Ob neskladju med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe te uredbe.
(3) Koncesionar mora opravljati javno službo, za katero mu je na podlagi te uredbe podeljena koncesija, v skladu s to uredbo in koncesijsko pogodbo.

S koncesijsko pogodbo se določijo:
– obseg opravljanja javne službe,
– začetek opravljanja javne službe,
– pogoji, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo,
– obveznosti koncesionarja do uporabnikov,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– rok za odpoved koncesije in način odpovedi,
– sredstva, ki jih za opravljanje javne službe zagotavlja koncedent, in način financiranja,
– obveznost vsebinskega in finančnega poročanja koncesionarja koncedentu,
– dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na opravljanje koncesionirane dejavnosti, in
– druge določbe, pomembne za določitev in izvajanje koncesionirane dejavnosti.

(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem veljavnosti koncesijske pogodbe ali prenehanjem koncesionarja, če ta nima pravnih naslednikov ali z odvzemom koncesije.
(2) Ob prenehanju koncesijskega razmerja prevzame javno službo do podelitve nove koncesije koncedent.

(1) Koncesijska pogodba preneha veljati:
– po poteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z odpovedjo koncesije,
– s sporazumnim razdrtjem.
(2) Razlogi in pogoji za razdrtje in odpoved, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če ta nima pravnih naslednikov.
(2) Če ima koncesionar pravnega naslednika, lahko ta na predlog ministrstva in ob soglasju Vlade Republike Slovenije stopi v koncesijsko razmerje ter v celoti prevzame vse pravice in obveznosti koncesionarja, če izpolnjuje pogoje za opravljanje javne službe in pogoje za podelitev koncesije, določene s to uredbo in koncesijsko pogodbo.

Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo, če:
– ne izpolnjuje več pogojev za koncesionarja,
– ne začne izvajati javne službe, za katero mu je bila podeljena koncesija, v roku, določenem v koncesijski pogodbi,
– krši določbe te uredbe ali koncesijske pogodbe,
– preneha opravljati javno službo, za katero mu je bila podeljena koncesija, pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba,
– ne opravlja javne službe strokovno in učinkovito ter skladno z navodili koncedenta,
– organ, pristojen za nadzor nad porabo proračunskih sredstev, ugotovi, da koncesionar uporablja sredstva nenamensko ali jih uporablja v nasprotju s koncesijsko pogodbo,
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.

Sredstva za izvajanje koncesije se zagotovijo v skladu s sprejetim državnim proračunom.

Koncesionarju se priznajo upravičeni stroški za izvajanje koncesije, katerih vrsta in obseg se opredelita z javnim razpisom in koncesijsko pogodbo, če opravlja javno službo v skladu s to uredbo in koncesijsko pogodbo, vendar največ v obsegu, predvidenem v državnem proračunu.

Način in dinamika plačil koncesionarju se opredelita s koncesijsko pogodbo.

Če se pri nadzoru nad višino izplačanih sredstev in njihovo porabo glede na namen ugotovijo nepravilnosti ali če koncesionar ne spoštuje navodil koncedenta, lahko ta delno ali v celoti začasno zadrži izplačilo sredstev, dokler se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti in dokler se ne začnejo izpolnjevati pogodbene obveznosti.

Če koncesionar krši koncesijsko pogodbo ali če se pri nadzoru nad porabo proračunskih sredstev, dodeljenih za opravljanje javne službe, izkaže, da je koncesionar prejel sredstva neupravičeno, lahko koncedent zahteva vračilo že izplačanih proračunskih sredstev skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila.

(1) Izvajanje koncesije nadzira ministrstvo.
(2) Ministrstvo lahko kadar koli med trajanjem pogodbenega razmerja zahteva vpogled v del poslovanja koncesionarja, ki se nanaša na opravljanje javne službe in izvajanje koncesijske pogodbe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.