Na podlagi petega odstavka 197. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11) in po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca z dne 5. 1. 2012 izdaja minister za pravosodje

Ta pravilnik ureja organizacijo, obveščanje in delo Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SDT).

Če s tem pravilnikom ni drugače določeno, se za organizacijo, obveščanje in delo SDT uporabljajo določbe Državnotožilskega reda (v nadaljnjem besedilu: DTR).

(1) SDT ima potrebno število državnih tožilcev, ki je določeno z Odredbo o številu mest državnih tožilcev.
(2) SDT ima potrebno število državnotožilskega osebja, ki je določeno z aktom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(3) Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (v nadaljnjem besedilu: Posebni oddelek), ki v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo, deluje pri SDT, ima potrebno število delovnih mest policistov, določeno z Odredbo o številu delovnih mest policistov.

Sedež SDT je v Ljubljani.

(1) V SDT se delo organizira tako, da so zagotovljeni specializacija, boljša učinkovitost in usklajeno delovanje zlasti v zadevah kaznivih dejanj s področja gospodarstva in korupcije ter v zadevah organiziranega kriminala.
(2) Državnim tožilcem, imenovanim ali dodeljenim na SDT (v nadaljnjem besedilu: državni tožilci SDT), se določi ena ali več specializacij po posameznih vrstah zadev in se lahko razporedijo v enega ali več oddelkov.

Vodja SDT lahko v skladu z določbami DTR prenese na vodjo Posebnega oddelka izvrševanje svojih pooblastil in odgovornosti, zlasti glede ustanavljanja specializiranih preiskovalnih skupin iz prejšnjega člena in izvrševanja drugih nalog, s katerimi se zagotavlja operativna učinkovitost delovanja Posebnega oddelka.

(1) Določbe tega pravilnika in DTR se smiselno uporabljajo tudi za policiste, začasno premeščene v Posebni oddelek (v nadaljnjem besedilu: policisti).
(2) V razmerju do policistov naloge predstojnika po zakonu, ki ureja javne uslužbence, izvršuje vodja Posebnega oddelka.
(3) Delo policistov v posameznih zadevah neposredno usmerja pristojni državni tožilec SDT s pisnimi odredbami, če so odredbe ustne, pa mora državni tožilec SDT takoj izdelati uradni zaznamek.

Zaradi boljše učinkovitosti in usklajenega delovanja lahko vodja Posebnega oddelka z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest določi posebne notranje organizacijske enote, v katere razporedi policiste.

Izobraževanje in usposabljanje policistov na predlog vodje Posebnega oddelka organizira Strokovno informacijski center pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije v okviru programa izobraževanja v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, ter Policijsko akademijo Generalne policijske uprave.

(1) Obvestilo, s katerim vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva oziroma vodja pristojne uprave oziroma enote Policije obvesti vodjo SDT o zadevah, glede katerih je podana pristojnost SDT po določbah zakona, ki ureja državno tožilstvo, mora vsebovati vse podatke o zadevi, ki so bili zbrani in pridobljeni do posredovanja obvestila.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora v okviru razpoložljivih podatkov obsegati zlasti:
1. opis kaznivega dejanja, pravno opredelitev in navedbo osumljencev oziroma obdolžencev ter oškodovancev;
2. razloge oziroma navedbo dokazov za sum storitve kaznivega dejanja;
3. podatke in okoliščine, iz katerih izhaja, da je za uspešno odkrivanje in pregon potrebna posebna organiziranost in usposobljenost, kot so primeroma zlasti:
– stopnja organiziranosti ali nevarnosti kriminala, stopnja ogroženosti zavarovanih dobrin, premoženjska škoda, korist ali vrednost ogrožena ali pridobljena s kaznivim dejanjem,
– obseg hudodelske združbe, razširjenost njenega delovanja in morebitna povezanost s tujino,
– poseben pomen dejanja, poseben položaj ali ogroženost oškodovancev in prič,
– strokovna zapletenost preiskovanja zaradi potrebe po specializiranem znanju s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, finančnega poslovanja, računovodenja in drugih področij,
– preiskovanje in pregon zlorab položaja nosilcev najvišjih javnih funkcij ali pooblastil v javnem sektorju,
– vsebinska povezanost z dejanji, ki jih SDT že obravnava, ali bi bilo smotrno, da se zaradi učinkovitosti pregona obravnavajo v istem postopku,
– vložitev predloga za začasno zavarovanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora ter vlaganje in zastopanje ustreznih aktov pred sodišči, skladno z zakonom.
(3) Kadar gre za zadeve iz pristojnosti Posebnega oddelka, se obvestilo iz prvega odstavka tega člena pošlje vodji Posebnega oddelka. Obvestilo o podatkih iz 3. točke prejšnjega odstavka obsega podatke in okoliščine, iz katerih izhaja, da:
– je kaznivo dejanje storila uradna oseba s posebnimi pooblastili, oziroma
– je zadeva vsebinsko povezana z dejanji, ki jih Posebni oddelek že obravnava, oziroma
– bi bilo smotrno, da se zaradi učinkovitosti pregona zadeve obravnavajo v istem postopku.

Vodja SDT ali od njega pooblaščeni državni tožilec SDT lahko po prejemu obvestila iz prejšnjega člena:
– pisno zahteva dodatne podatke, pojasnila ali poročila v dopolnitev obvestila iz prejšnjega člena ter določi rok za njihovo posredovanje,
– se posvetuje z osebo, ki je posredovala obvestilo, ter osebami, ki so neposredno pristojne za obravnavanje zadeve, in o tem izdela uradni zaznamek.

(1) Obvestila iz 10. in 11. člena tega pravilnika se pošljejo pisno ali z uporabo varnih sredstev elektronskih komunikacij ali informacijske tehnologije, tako da se pri pošiljatelju in naslovniku shrani zapis celotnega obvestila.
(2) V nujnih primerih je obvestilo zaradi zagotovitve pripravljenosti SDT lahko predhodno ustno napovedano, vendar mora biti nato čimprej poslano na način iz prejšnjega odstavka.
(3) Če zadevo obravnava krajevno pristojno državno tožilstvo, mora do dodelitve zadeve SDT nadaljevati z obravnavo v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili.
(4) Če zadevo obravnava SDT, pa niso več izpolnjeni pogoji za dodelitev zadeve SDT, mora SDT do dodelitve zadeve krajevno pristojnemu državnemu tožilstvu nadaljevati z obravnavo v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili.

Če v zadevi iz tretjega ali četrtega odstavka prejšnjega člena že teče kazenski postopek, vodja SDT o dodelitvi obvesti pristojno sodišče. Po potrebi obvesti o dodelitvi zadeve tudi druge pristojne organe.

(1) Vodja SDT in imenovani državni tožilci opravljajo svojo funkcijo praviloma na sedežu SDT. Dodeljeni državni tožilci opravljajo delo iz pristojnosti SDT na sedežu SDT ali na sedežu okrožnega državnega tožilstva, pri katerem so imenovani.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko vodja SDT glede na obseg in posebne zahteve za obravnavanje posamezne zadeve ali skupine zadev ali če to narekujejo organizacijski razlogi, odloči, da državni tožilec SDT v posamezni zadevi opravlja delo na okrožnem državnem tožilstvu, ki bi bilo krajevno pristojno za obravnavanje zadeve.

(1) Vodja okrožnega državnega tožilstva, kjer državni tožilec SDT opravlja delo v posamezni zadevi, po dogovoru z vodjo SDT sodeluje s SDT pri opravljanju njegovih nalog, zagotavlja potrebno administrativno in tehnično pomoč ter druge pogoje za delo.
(2) Pomoč pri opravljanju nalog SDT na podlagi dogovora med državnim tožilcem SDT in vodjo okrožnega državnega tožilstva iz prejšnjega odstavka zagotavljajo državni tožilci oziroma državnotožilsko osebje po odredbi vodje tega okrožnega državnega tožilstva.

Na sedežu SDT se vložišče in vpisniki organizirajo s sistemom pravic, ki za potrebe SDT in Posebnega oddelka omogočajo ločeno vodenje podatkov v informacijskem sistemu.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Navodilo o delu skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala (Uradni list RS, št. 53/06, 70/08 in 58/11 – ZDT-1).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.