Številka: P-19/11-9

Datum: 12. 1. 2012

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Agencije za trg vrednostnih papirjev, na seji 12. januarja 2012

Za odločanje o zahtevkih oseb, ki lahko po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, vložijo tožbo iz prvega odstavka 64. člena Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06, 1/08, 68/08 in 35/11), s katerimi se ugotovi, ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag, in/ali prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice, ciljni družbi pa uresničitev teh pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija, določena v 63. členu Zakona o prevzemih, je pristojna Agencija za trg vrednostnih papirjev.

1. Agencija za trg vrednostih papirjev (v nadaljevanju Agencija) je 9. 9. 2011 prejela zahtevo dveh gospodarskih družb za izdajo odločbe po tretjem odstavku 64. člena Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1), s katero naj bi ugotovila usklajeno ravnanje in preseganje prevzemnega praga ter prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic družbama Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana, in Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju družbi KAD in SOD), v ciljni družbi Casino Portorož, d. d., Portorož. Vlagateljici sta predlagali tudi izdajo začasne odločbe po 221. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10 – ZUP), ki jo je Agencija z odločbo št. 06003-4/2011-7 z dne 11. 10. 2011 zavrnila.
2. Pred Okrožnim sodiščem v Kopru je v teku gospodarski spor št. Pg 624/2011, v katerem tožeči stranki s tožbo zahtevata: (1) ugotovitev, da sta druga in tretja tožena stranka (družbi KAD in SOD) kot lastnici poslovnih deležev v prvi toženi stranki (družba Casino Portorož) in kot povezani osebi presegli prevzemni prag iz ZPre-1; (2) prepoved prvi toženi stranki dopustiti in/ali omogočiti drugi in tretji toženi stranki izvrševanje glasovalnih pravic iz vseh delnic in (3) prepoved drugi in tretji toženi stranki izvrševati glasovalno pravico iz vseh delnic prve tožene stranke. Tožeči stranki sta ob vložitvi tožbe predlagali izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, o kateri je Okrožno sodišče v Kopru odločilo 26. 10. 2011 in s sklepom št. Pg 624/2011 predlogu ugodilo.
3. Agencija navaja, da je za postopek pred Okrožnim sodiščem v Kopru izvedela iz medijev, in je sodišče zaprosila za posredovanje izdanih sodnih odločb. Po mnenju Agencije tečeta dva postopka o vsebinsko enakih zahtevkih zoper iste stranke. Agencija meni, da je izključno pristojna za odločanje o kršitvah prevzemne zakonodaje v primeru neizstavitve prevzemne ponudbe ob doseganju prevzemnega praga, kadar se o teh zahtevkih odloča samostojno. Agencija pritrjuje, da mora sodišče v primeru izpodbojne tožbe po prvem odstavku 64. člena ZPre-1 o vprašanju, ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag, odločiti, vendar le kot o predhodnem vprašanju. V obravnavanem primeru pa sodišče odloča o samostojnem ugotovitvenem in prepovednem zahtevku, za kar naj bi bila pristojna Agencija. Zato bi moralo sodišče tožbo po prvem in drugem odstavku 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v nadaljevanju ZPP) zavreči.
4. Okrožno sodišče v Kopru na navedbe v zahtevi ni odgovorilo. Višje sodišče v Kopru pa je Ustavnemu sodišču sporočilo, da so njegova stališča razvidna iz sklepa št. Cpg 157/2011 z dne 16. 11. 2011.

5. Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po prvem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) je spor glede pristojnosti (t. i. pozitivni kompetenčni spor) podan takrat, kadar si več organov lasti pristojnost v posamezni zadevi. V takem primeru zahteva rešitev spora glede pristojnosti tisti organ, ki meni, da je drug organ posegel v njegovo pristojnost ali jo prevzel.
6. V prvem odstavku 64. člena ZPre-1 je urejeno sodno varstvo za primere, ko ciljna družba omogoči prevzemniku uresničevanje glasovalnih pravic v nasprotju s 63. členom ZPre-1 in je bil zato sprejet sklep skupščine te družbe, ki ne bi bil sprejet, če oddani glasovi prevzemnika ne bi bili upoštevani. V takšnem primeru lahko osebe, ki so legitimirane za vložitev izpodbojne tožbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in Agencija vložijo tožbo za razveljavitev sklepa skupščine (izpodbojna tožba) in morebitni predlog za zavarovanje ali prisilno izvršitev tožbenih zahtevkov proti ciljni družbi in proti prevzemniku. Po tretjem odstavku 64. člena ZPre-1 pa Agencija po uradni dolžnosti ali na zahtevek oseb, ki lahko po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, vložijo tožbo iz prvega odstavka istega člena, z odločbo ugotovi, ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag (ugotovitveni zahtevek), oziroma prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice in prepove ciljni družbi uresničitev teh pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija, določena v 63. členu ZPre-1 (prepovedni zahtevek).
7. Očitno je, da je zakonodajalec v 64. členu ZPre-1 uredil dve obliki pravnega varstva zoper ravnanja t. i. nezakonitega prevzemnika, tj. prevzemnika, ki je dosegel ali presegel prevzemni prag 25-odstotnega deleža glasovalnih pravic (drugi odstavek 7. člena ZPre-1), ki se upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, pa ni dal prevzemne ponudbe v skladu z ZPre-1. Kadar tak prevzemnik deluje na skupščini delničarjev, imajo delničarji (in Agencija) možnost vložiti izpodbojno tožbo, ob upoštevanju pogojev iz prvega odstavka 64. člena ZPre-1 in splošnih pogojev za izpodbijanje skupščinskih sklepov(1) po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11 in 91/11 – v nadaljevanju ZGD-1). Zunaj skupščine delničarjev pa je pravno varstvo proti nezakonitemu prevzemniku zagotovljeno v tretjem odstavku 64. člena ZPre-1, po katerem lahko upravičene osebe od Agencije zahtevajo odločitev o ugotovitvenem in prepovednem zahtevku. Poleg tega ta določba omogoča Agenciji, da izda odločbo iz tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 pri opravljanju nadzora nad izvajanjem ZPre-1, za kar je Agencija pristojna po prvem odstavku 70. člena ZPre-1. V primerih postopka nadzora izda Agencija odločbo iz tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 po uradni dolžnosti (ex offo). Vprašanje, ki se v obravnavani zadevi zastavlja, je, ali lahko o ugotovitvenem in prepovednem zahtevku, ki se po vsebini ujemata s 1. in 2. točko tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, odloča tudi sodišče v pravdnem postopku.
8. Kadar sodišče odloča o izpodbojni tožbi iz prvega odstavka 64. člena ZPre-1, je odločitev o njeni utemeljenosti odvisna od ugotovitve, ali gre za nezakonitega prevzemnika ali ne. V takšnem primeru mora sodišče ugotoviti, ali je prevzemnik dosegel (ali presegel) prevzemni prag iz vseh delnic z glasovalno pravico ciljne družbe, ki se po 6. členu ZPre-1 upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic. Gre za predhodno vprašanje o obstoju pravnega razmerja, od katerega rešitve je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari.(2) V primerih, ko je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, lahko tožeča stranka praviloma na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP uveljavlja tudi vmesni ugotovitveni zahtevek. Kot procesno predpostavko dopustnosti vmesnega ugotovitvenega zahtevka pa tretji odstavek 181. člena ZPP določa, da mora biti sodišče za odločanje o tem zahtevku pristojno.(3) Predvsem mora biti podana sodna pristojnost; z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom ni mogoče zahtevati ugotovitve (ne)obstoja pravnega razmerja, če odločanje o tem razmerju oziroma iz njega izhajajočih pravicah in obveznostih spada v pristojnost upravnih organov.(4) Tako stranka s pomočjo vmesnega ugotovitvenega zahtevka ne more doseči, da bi sodišče z učinkom pravnomočnosti odločilo o vprašanjih, ki so pridržana odločanju upravnega organa. V skladu z 18. členom ZPP mora sodišče tak zahtevek zaradi pomanjkanja sodne pristojnosti kot ene izmed splošnih procesnih predpostavk zavreči.
9. Pristojnost Agencije za odločanje o ugotovitvenem in prepovednem zahtevku iz tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, ko to zahtevajo osebe, ki lahko vložijo tožbo iz prvega odstavka istega člena ZPre-1, ni sporna. Zakonska določba je jasna in nedvoumna. Iz zakonodajnega gradiva(5) izhaja, da je bil namen zakonodajalca dati Agenciji pristojnost za odločanje o ugotovitvenem in prepovednem zahtevku v primeru, ko ne gre za ravnanje nezakonitega prevzemnika na skupščini delničarjev ciljne družbe. Zakonodajalec je namreč želel Agenciji določiti aktivnejšo vlogo v zvezi s kršitvami prevzemne zakonodaje.(6) Iz celotnega 64. člena ZPre-1 izhaja, da je zakonodajalec strogo ločil pristojnost sodišč in pristojnost Agencije, ki je pravna oseba javnega prava. Tako v primerih, ko odloča sodišče, uporablja pojem tožbe,(7) v primerih, ko odloča Agencija, pa zakon govori o zahtevku ali zahtevi.
10. Zakonodajalec je s tem, ko je določil, da je Agencija pristojna za izdajo odločbe o zahtevkih iz tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, izključil splošno civilnopravno varstvo delničarjev zoper ravnanje nezakonitega prevzemnika, ki bi se zagotavljalo v pravdnem postopku, in ga ni dopolnil. Pravkar razloženo v kontekstu 1. člena ZPP namreč pomeni, da je tretji odstavek 64. člena ZPre-1 določba "posebnega zakona", ki je pristojnost odločanja o teh zahtevkih podelila Agenciji in jo s tem izvzela iz pristojnosti rednih sodišč, četudi gre za spor iz civilnopravnega razmerja fizičnih in pravnih oseb (prim. 1. člen ZPP). Obenem je s podelitvijo pristojnosti Agenciji opredeljena vrsta postopka, v katerem odloča Agencija (drugi odstavek 496. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov, Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo in 78/11). Tako v primeru, ko sodišče v pravdnem postopku odloča o izpodbojni tožbi iz prvega odstavka 64. člena ZPre-1, lahko o vprašanju, ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag, odloča le kot o predhodnem vprašanju. Sodišče pa ni pristojno, da v pravdnem postopku odloča o tožbi z ugotovitvenim, vmesnim ugotovitvenim in/ali prepovednim zahtevkom, ki bi se po vsebini ujemal s 1. in 2. točko tretjega odstavka 64. člena ZPre-1.
11. Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, da je o ugotovitvenem zahtevku, ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag, in o prepovednem zahtevku, s katerim se prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice, ciljni družbi pa uresničitev teh pravic, do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija, določena v 63. členu ZPre-1, pristojna Agencija.

12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodnika dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1) Sklep skupščine lahko izpodbija vsak delničar, ne glede na to, imetnik kolikšnega deleža je, če je na skupščini napovedal izpodbijanje (prva alineja sedmega odstavka 395. člena v zvezi s prvim odstavkom 397. člena ZGD-1). Aktivno legitimacijo pa imata tudi poslovodstvo in vsak član organa vodenja ali nadzora, če bi člani z izvršitvijo sklepa skupščine storili kaznivo dejanje oziroma ravnali v nasprotju z zakonom (druga in tretja alineja sedmega odstavka 395. člena ZGD-1).
(2) V. Rijavec v: L. Ude in A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 121.
(3) A. Galič v: L. Ude in A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, Ljubljana 2006, str. 163.
(4) Prav tam.
(5) Ureditev 64. člena ZPre-1 je bila v zakonodajnem postopku spremenjena z amandmajem. Vprašanje zahtevkov je sedaj urejeno bistveno drugače, kot je to določal prvotni predlog zakona. Primerjaj Predlog Zakona o prevzemih (ZPre-1), Poročevalec DZ, št. 50/06 (EPA 846-IV).
(6) Obrazložitev amandmaja k 64. členu ZPre-1 z dne 16. 6. 2006 (EPA 846-IV).
(7) Razen pri zahtevi za sodno varstvo na Vrhovno sodišče, ko Agencija ne odloči v 30 dneh o zahtevi iz tretjega odstavka 64. člena ZPre-1. Primerjaj četrti odstavek 64. člena ZPre-1.