Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. in 43/11 – ZKZ-C) ter 93. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 89/08) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 11. redni seji dne 24. 1. 2012 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta Industrijska cona Dolenja vas (v nadaljevanju besedila: SD OPPN), ki je bil sprejet z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Industrijska cona Dolenja vas (Uradni list RS, št. 1/08 in 21/08 – tehnični popravek; v nadaljevanju besedila tudi: osnovni OPPN). SD OPPN je izdelal Topos d.o.o., Novo mesto, pod št. 04/10-SD OPPN v novembru 2011.

SD OPPN se nanašajo na spremembe prostorskih ureditev, ki obsegajo:
– delno razširitev območja v južni, zahodni in severovzhodni smeri;
– upoštevanje realizirane gradnje po DPN za avtocesto na odseku Ponikve–Hrastje (Uradni list RS, št. 85/06; v nadaljnjem besedilu: Uredba o DLN za AC) glede priključne ceste za naselje Mirna Peč (deviacija 1-11) in prilagoditve uvozov ter infrastrukture na območju urejanja glede na izvedeno stanje;
– razširitve proti jugovzhodu na območje GC-OPPN-1a, proti zahodu na območje GC-OPPN-2 ter proti severovzhodu na območje izravnalnih površin med DLN za in osnovnim OPPN;
– spremembe tras notranje prometne mreže ter s tem tudi poteka ostale infrastrukture;
– spremembe ureditvenih enot;
– spremembe nekaterih pogojev za umeščanje in oblikovanje objektov ter dopustnih odstopanj;
– spremembe parcelacije;
– uskladitve s smernicami nosilcev urejanja prostora ter z novo zakonodajo.
SD OPPN sestavlja tekstualni in grafični del ter priloge:

A.   TEKSTUALNI DEL (ODLOK)
B.   GRAFIČNI DEL
     1   Izsek iz grafičnih prilog izvedbenega dela OPN
         Občine Mirna Peč s prikazom lege prostorske ureditve
         na širšem območju; M 1:5000
     2   Umestitev območja SD OPPN v širši prostor:
         2.1 Pregledna situacija (TTN); M 1:15000
         2.2 Pregledna situacija (DOF); M 1:10000
     3   Prikaz vplivov, varovanj in omejitev; M 1:2000
     4   Območje SD OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
         (DKN), M 1:2000
     5   Prikaz ureditev glede postavitve objektov znotraj
         ureditvenih območij:
         5.1 Ureditvene enote SD OPPN, M 1:1000
         5.2 Ureditvena situacija SD OPPN, M 1:1000
         5.3 Prikaz javnih površin, M 1:2000
     6   Prikaz ureditev glede poteka omrežij in
         priključevanja objektov na gospodarsko javno
         infrastrukturo ter grajeno javno dobro:
         6.1 Situacija prometne ureditve; M 1:1000
           6.1.1 Karakteristični prečni profili na stičnem
           območju z AC; M 1:100
         6.2 Energetska, komunalna in ostala infrastruktura;
         M 1:1000
     7   Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja,
         naravnih virov in ohranjanje narave; M 1:2000
     8   Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo
         pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno
         z varstvom pred požarom; M 1:2000
     9   Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za
         zakoličbo:
         9.1 Načrt parcelacije; M 1:2000
         9.2 Zakoličbena situacija; M 1:2000.

Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»C. PRILOGE
– Izvleček iz sprejetega prostorskega akta
– Prikaz stanja prostora
– Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
– Smernice nosilcev urejanja prostora
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Obrazložitev in utemeljitev SD OPPN
– Povzetek za javnost
– Odločba glede CPVO«.

Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Območje urejanja določa:
– ureditvene enote za posamezne dejavnosti;
– zemljiške parcele za gradnjo nestanovanjskih stavb;
– površine za postavitev stavb znotraj posameznih zemljiških parcel;
– zelene površine;
– prometne površine (ceste, parkirišča, manipulativne površine);
– površine komunalne in energetske infrastrukture.«

Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Območje industrijske cone se nahaja med naseljema Mirna Peč in Dolenja vas. Locirano je ob avtocesti Ljubljana–Obrežje, odsek Ponikve–Hrastje v neposredni bližini železnice. Območje je reliefno zelo razgibano in v manjšem delu še poraslo z gozdom. Na večjem delu območja se izvajajo zemeljska dela.
Meja območja urejanja poteka na severu po meji DLN za AC. Na vzhodu je definirana s projektom deviacije 1-11, na zahodu in jugu pa je omejena z gozdnimi površinami.
Območje SD OPPN je v velikosti cca 21,5 ha in vključuje naslednja zemljišča oziroma dele zemljišč s parc. št.: 959/136, 959/135, 959/134, 959/133, 959/124, 959/123, 959/121, 595/122, 959/117, 959/116, 959/115, 959/114, 959/113, 959/112, 959/102, 959/103, 959/104, 959/105, 959/106, 959/96, 959/97, 959/98, 959/99, 959/100, 959/101, 964/85, 964/86, 964/82, 964/83, 964/84, 964/79, 964/80, 964/81, 964/78, 964/77, 964/75, 964/76, 964/73, 964/74, 964/70, 964/71, 964/72, 959/144, 959/143, 964/16, 964/91, 964/90, 964/40, 964/37, 964/38, 964/36, 964/35, 964/39, 964/47, 964/48, 964/46, 964/45, 964/44, 1856/52, 959/132, 959/131, 959/130, 959/129, 964/15, 964/14, 959/128, 959/127, 959/126, 959/125, 959/120, 959/119, 959/118, 964/87, 964/88, 964/89, 1856/114, 1856/115, 1856/113, 1856/111, 1856/112, 1856/110, 1856/116, 1856/117, 1856/118, 1856/119, 959/111, 959/110, 959/35, 964/4, 964/29, 1856/79, 1856/78, 1856/77, 1856/80, 1856/81, 1856/82, 1856/83, 959/151, 959/152, 959/153, 959/154, 959/109, 959/108, 959/107, 959/160, 959/161, 959/159, 959/158, 959/157, 959/156, 959/165, 959/166, 959/164, 959/163, 1856/87, 1856/86, 1856/85, 1856/84, 959/95, 959/94, 959/93, 959/92, 959/91, 964/54, 964/51, 964/52, 964/53, 964/50, 964/49, 1856/95, 1856/96, 1856/97, 1856/98, 856/99, 1856/100, 1856/101, 1856/102, 1856/91, 1856/92, 1856/93, 1856/19, 1856/107, 1856/106, 1856/105, 1856/108, 1856/104, 1856/109, 1856/90, 1856/89, 1856/88, 959/142, 959/141, 959/139, 959/138, 959/137, 959/140, 959/172, 959/171, 959/168, 959/169, 959/170, 964/42, 964/41, 964/43, 1831/6, 1831/5, 1856/47, 1856/75, 1856/76 959/148, 959/149, 959/147, 959/146, 3467/13, 3467/14, 3467/15, 3467/16, 3467/17, 3467/18, 3467/19, 3467/20, 3467/21, 3467/22, 3467/23, 3467/24, 3467/25, 1856/35, 1856/38, 959/33, 964/3, 964/2, 959/71, 959/73, 959/174, 959/176, 959/178,,959/180, 964/22, 964/21, 962/5, 962/6, 962/7, 3467/12, 3468 in 1856/55, vse v k.o. Hmeljčič.«

Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Območje urejanja je razdeljeno na štiri ureditvene enote (UE1 do UE4), in sicer:
– UE 1 – območje za proizvodne, skladiščne, poslovne in storitvene dejavnosti,
– UE 2 – območje za centralne dejavnosti,
– UE 3 – območje zelenih površin,
– UE 4 – območje za gradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
Prehajanje vsebin UE: Na posebej označenih površinah (list št. 5.1 Ureditvene enote) je možno prehajanje dejavnosti posameznih ureditvenih enot, vendar le v primeru, kadar so sosednje dejavnosti kompatibilne oziroma ne poslabšujejo kvalitete okolja in pogojev za delo.«

Besedilo 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Industrijska cona je umeščena na stičišče pomembnih mednarodnih prometnih povezav. Njeno strateško lego, poleg avtocestnega križa in tretje razvojne osi, na katerih je predviden prioritetni razvoj dejavnosti, definira še bližina železnice. Bližina avtocestnega priključka, ki ima velik gospodarski pomen tako za občinsko središče kot tudi za samo cono, omogoča dobro dostopnost.
Vplivno območje bo v času gradnje zajemalo zemljišča znotraj območja urejanja ter zemljišča, namenjena za gradnjo primarne komunalne in energetske infrastrukture. Navezava primarne infrastrukture na obstoječe infrastrukturno omrežje Mirne Peči mora biti usklajeno s projektno dokumentacijo Infrastruktura ob deviaciji 1-11, od profila P124 do profila P85 ob IC Dolenja vas (Topos d.o.o., Novo mesto, december 2009 – dopolnjeno po reviziji).«

Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prostorske ureditve morajo slediti naravnim danostim v prostoru ter načrtovanim rešitvam okoliške infrastrukture.
Vplivi avtoceste oziroma avtocestnega priključka ter regionalne ceste definirajo lokacije dostopov v cono ter pogoje za umestitev javnih programov. Zaradi vidne izpostavljenosti je potrebno posebno pozornost posvetiti prav oblikovanju fasad stavb ob avtocesti in regionalni cesti.
Na vzhodu in jugu območje urejanja prehaja v gozd, ki se ohranja in predstavlja naravno bariero v odnosu do stanovanjskega območja »Nad postajo«.
Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zdravstvenega varstva ter ostalega varstva in zaščite okolja.«

Zadnji stavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi: »Dovoljene so tudi spremembe namembnosti dela ali celotnih objektov znotraj dopustnih dejavnosti, določenih s tem odlokom.«

Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V posameznih ureditvenih enotah so glede na podrobno namensko rabo dovoljene naslednje vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr. in 25/10):
UE 1:
1 / Stavbe:
12 / Nestanovanjske stavbe:
– 121 Gostinske stavbe;
– 122 Upravne in pisarniške stavbe;
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti;
– 124 Stavbe za promet;
– 125 Industrijske stavbe in skladišča;
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena;
– 127 Druge nestanovanjske stavbe:
– 1274 druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje.
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 Objekti transportne infrastrukture:
– 211 ceste;
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
23 Kompleksni industrijski objekti;
24 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 241 objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (razen 24121: Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami);
– 242 drugi gradbeni inženirski objekti:
– 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
UE 2:
1 / Stavbe:
12 / Nestanovanjske stavbe:
– 121 Gostinske stavbe;
– 122 Upravne in pisarniške stavbe;
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti;
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena;
– 127 Druge nestanovanjske stavbe:
– 1273 kulturni spomeniki,
– 1274 druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje.
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 Objekti transportne infrastrukture:
– 211 ceste;
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
24 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 241 objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (razen 24121: Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami);
– 242 drugi gradbeni inženirski objekti:
– 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
UE 3, UE 4:
2 / Gradbeni inženirski objekti
21 Objekti transportne infrastrukture:
– 211 Ceste;
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
23 Kompleksni industrijski objekti;
24 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 242 drugi gradbeni inženirski objekti.
– 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
Poleg stavb iz predhodnih alinej, kjer je dovolj razpoložljivega prostora, so v vseh UE dovoljene tudi gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08), in sicer:
– nezahtevni objekti:
– ograje;
– škarpe in podporni zidovi;
– pomožni infrastrukturni objekti;
– kiosk in objekt za oglaševanje kot začasna objekta.
– enostavni objekti:
– nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto (kot objekti za lastne potrebe);
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave;
– poljska pot oziroma gozdna cesta (kot pomožni kmetijsko-gozdarski objekt);
– začasni objekti;
– urbana oprema.«

Prvi stavek 10. člena (do dvopičja) se spremeni tako, da se glasi: »V območju urejanja so dovoljene naslednje ureditve:«

Besedilo 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Območje urejanja je namenjeno za dejavnosti industrijske cone. Osrednji del je predviden za proizvodne, poslovne dejavnosti, trgovino in storitev, območje ob regionalni cesti pa je namenjeno predvsem za centralne dejavnosti. V sklopu centralnih dejavnosti se v severovzhodni del območja (ob glavnem dostopu) umesti program tržnice, južno od ceste E se predvidi lokacija za bencinski servis. Dimenzioniranje površin tržnice se izvede v fazi projektiranja, na podlagi predhodne analize potreb lokalnega prebivalstva, ki jo zagotovi občina. Ob cesti E se predvidi tudi avtobusno postajališče, njegova umestitev naj bo usklajena z ureditvijo sosednjih parcel.
V območju urejanja so po posameznih UE v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) dovoljene naslednje dejavnosti:
UE 1 – območje za proizvodne, skladiščne, poslovne in storitvene dejavnosti
C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (razen: 19 Proizvodnja koksa)
D) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO
E) OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA (razen: 38.21 Ravnanje z nevarnimi odpadki)
F) GRADBENIŠTVO
G) TRGOVINA
H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
– 49 Kopenski promet; cevovodni transport:
– 49.3 Drugi kopenski potniški promet (razen: 49.392 Obratovanje žičnic),
– 49.4 Cestni tovorni promet in selitvena dejavnost,
– 49.5 Cevovodni transport,
– 52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti.
I) GOSTINSTVO
– 56 Dejavnost strežbe in pijač.
J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI
– 84.2 Posebne dejavnosti za celotno družbeno skupnost:
– 84.24 Dejavnosti za javni red in varnost,
– 84.25 Zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah,
– 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje.
P) IZOBRAŽEVANJE
– 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
– 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje.
S) DRUGE DEJAVNOSTI
T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
U) DEJAVNOST EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES.
UE 2 – območje za centralne dejavnosti
G) TRGOVINA
H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
– 49 Kopenski promet; cevovodni transport:
– 49.3 Drugi kopenski potniški promet (razen: 49.392 Obratovanje žičnic).
I) GOSTINSTVO
– 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti:
– 55.1 Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov,
– 56 Dejavnost strežbe in pijač.
J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI
– 84.2 Posebne dejavnosti za celotno družbeno skupnost:
– 84.24 Dejavnosti za javni red in varnost,
– 84.25 Zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah.
P) IZOBRAŽEVANJE
– 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
– 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje.
Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
– 86.2 Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost,
– 86.9 Druge dejavnosti za zdravje.
R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
S) DRUGE DEJAVNOSTI.«

Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Oblikovanje in umestitev stavb naj upošteva morfologijo terena ter prostorske omejitve (avtocesta, regionalna cesta, gozdni rob). Zaželena je delitev kubusa stavbe na več manjših enot oziroma njena razgibanost v horizontalnem in/ali vertikalnem gabaritu, ki razbije monolitnost objekta. Upravni (pisarniški) del je potrebno oblikovno ločiti (z volumnom, barvo, materialom …) od ostalega dela stavbe (prodajnega, servisnega, skladiščnega, proizvodnega ipd.).
Nestanovanjske stavbe v UE1 in UE2:
Tipologija:
– Definirana je kot večja ali manjša prostostoječa enota oziroma več manjših enot. Stavba je lahko poljubno razgibana z izzidki, dodajanjem prizidkov, tudi z zamikom dveh enakovrednih ali različnih enot. Oblikovanje stavbe naj bo sodobno, ob upoštevanju njene funkcije in tehnologije.
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabarit: Tlorisne dimenzije osnovnih enot so poljubne, v odvisnosti od funkcije stavbe in velikosti zemljiške parcele.
– Vertikalni gabarit: Stavbe ne smejo presegati višine 15 m, merjeno od kote urejenega platoja. Možna je izvedba ene ali več kletnih etaž.
Oblikovanje zunanje podobe:
– Konstrukcija: Dovoljene so vse vrste konstrukcij.
– Streha: Ravna ali poševna z nižjim naklonom strešin, do 20º. Možna je kombinacija streh. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, oddajnike, reklame, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice.
– Kritina: Kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. Dovoljeni so temnejši toni, zaželeni v sivi ali rjavi barvi. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih materialov.
– Fasada: Pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura. Barve naj bodo umirjenih tonov. Uporaba flouroscentnih barv ni dovoljena. Poseben poudarek se naj nameni oblikovanju fasad, ki mejijo na avtocesto in regionalno cesto ter fasad, ki so orientirane na notranje dostopne ceste in so določene z regulacijsko linijo glavne fasade stavbe.
Lega na zemljišču:
– Lega: Ena ali več stavb se glede na prostorske potrebe dejavnosti locira na površini za postavitev stavb, pri čemer je treba zagotoviti zadostne manipulativne in parkirne površine. Stavbe morajo biti umeščene tako, do so zagotovljeni ustrezni odmiki, ki zagotavljajo požarno varnost, ustrezne sanitarnohigienske pogoje (osončenje, prevetritev ipd.) ter ustrezno površino za normalno vzdrževanje posamezne stavbe.
– Dostopi na parcelo: Dostopi se uredijo z notranjih cest na nivo kleti oziroma na nivo pritličja glede na končno organizacijo stavbe na parceli ter njeno zasnovo.
– Kota pritličja / kleti: je max 0,60 m nad urejenim terenom, pri čemer je potrebno izhajati iz kot platojev, določenih v grafičnem delu (list 5.2 Ureditvena situacija). V primeru, da je kletna etaža hkrati tudi podporna konstrukcija pri premagovanju višinskih razlik med platoji, lahko le-ta poseže izven površine za postavitev stavb.
Zunanja ureditev:
– Parkirne in manipulativne površine ter zelenice se uredijo odvisno od potreb dejavnosti in razpoložljivega prostora na parceli. Število parkirnih mest je za posamezne dejavnosti določeno v 17. členu odloka.
– Na posamezni zemljiški parceli se zagotovi minimalno 10% zelenice. Le-te se zatravijo in/ali hortikulturno uredijo z avtohtonim zelenjem ter redno vzdržujejo.
– Pri premagovanju višinskih razlik je lahko kletna etaža hkrati tudi podporna konstrukcija med platoji.
Izraba zemljiške parcele:
– Faktor zazidanosti (FZ): do 0,60.
Ostalo:
– Stavbe morajo biti projektirane in izvedene v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.«

Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zemljiška parcela je zasnovana tako, da omogoča gradnjo ter nemoteno uporabo in vzdrževanje objekta(ov). Na zemljiški parceli se ob objektih s spremljajočimi zunanjimi ureditvami uredijo manipulativne površine, parkirišča in zelenice. Vsaka zemljiška parcela mora imeti omogočen dostop (ali več dostopov) z javne površine oziroma interne ceste. Velikosti posameznih zemljiških parcel so določene v grafičnem delu (list 9.1 Načrt parcel).
Površina za postavitev stavb predstavlja omejitveni prostor za postavitev nestanovanjskih stavb in je prikazana v grafičnem delu (list 5.2 Ureditvena situacija). Določena je z naslednjimi odmiki: od parcelne meje najmanj 5 m, cestnega sveta notranjih cest najmanj 5 m, na stičnem območju z deviacijo 1-11 10 m, od novega gozdnega roba najmanj 10 m. Za parcele z oznako: 7,8,9 oziroma manjše parcele (do cca 2500 m2) so ti odmiki sledeči: od parcelne meje najmanj 4 m, cestnega sveta notranjih cest najmanj 4 m, na stičnem območju z deviacijo 1-11 10 m, od novega gozdnega roba najmanj 10 m.
Na površini za postavitev stavb je poleg ene ali več nestanovanjskih stavb dovoljena tudi gradnja gradbenih inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov ter spremljajoče zunanje ureditve (manipulativne površine, parkirišča, zelenice, brežine ipd.).
Regulacijska linija glavne fasade stavbe je črta, ki določa glavno fasado in njeno poudarjeno oblikovanje ob regionalni cesti oziroma dostopnih cestah.«

Besedilo 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Nadstrešnice:
– Nadstrešnice (nadkrita skladišča, nadstreški za avtomobile ipd.), kot samostojni objekti ali kot del objekta, so lahko lesene, kovinske ali betonske konstrukcije z ravno ali enokapno streho (z naklonom do 15°).
– Dimenzije objekta in postavitev le-tega na parcelo ne sme ovirati dostopa in manipulacije na dvorišču. Vertikalni gabarit objekta mora biti nižji od ostalih objektov na parceli.
– Postavijo se lahko tudi izven površine za postavitev stavb z odmikom od parcelne meje, ki je lahko tudi manjši od 4,0 m, in sicer ob soglasju soseda ter pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno obratovanje in vzdrževanje posameznega objekta.
Podporni zidovi:
– Višinske razlike v terenu se premosti z izvedbo brežin v naklonu do 1:2, strmejše naklone brežin pa se ojača po sistemu armirane zemljine. Brežine se lahko urejajo tudi kaskadno z vmesnimi zazelenitvami. Kjer takšna izvedba ni možna, se zavarovanje brežine izvede samo z ozelenjenimi zidovi. Izvedba podpornih zidov se prilagodi statičnim razmeram na terenu. Podporni zidovi se lahko ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča postavljeni tik do oziroma na parcelno mejo, sicer pa tako, da se ob gradnji in njegovem vzdrževanju ne posega na sosednje zemljišče.«

Besedilo 15. člena, vključno s podnaslovom »(pogoji za enostavne objekte)« se spremeni tako, da se glasi:
»(pogoji za nezahtevne in enostavne objekte)
Za določitev velikosti in zmogljivosti ter oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov na območju urejanja se uporabljajo določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost in smiselno določila veljavnega občinskega prostorskega načrta o nezahtevnih in enostavnih objektih.«

Besedilo 16. člena, vključno s podnaslovom »(pogoji za zunanje ureditve)« se spremeni tako, da se glasi:
»(usmeritve za ureditev zelenih površin)
Zelene površine v območju urejanja sestavljajo območje zelenih površin (UE3), ki predstavljajo bariero v odnosu do zunanjega prostora ter brežine in zelenice v sklopu posameznih zemljiških parcel.
Zelenice, ki pripadajo ureditvam znotraj gradbenih parcel posameznih programskih sklopov, se zatravi in/ali hortikulturno uredi ter redno vzdržuje. Pri ozelenitvah se praviloma uporablja avtohtone vrste drevnine. Neavtohtone vrste se uporabijo, če je drevnina namenjena inženirsko biološki ozelenitvi brežin ali zaradi drugih tehničnih pogojev.
Zasaditev drevesne vegetacije ob javnih površinah poudarjajo glavne smeri v prostoru, hkrati pa imajo funkcijo zelene bariere med cono in okolico, kar omogoča mehkejšo integracijo cone v okoliški prostor. Avtohtono drevesno vegetacijo se izbira v skladu z želenim učinkom ter namenom zasaditve in pri tem upošteva vegetacijsko podobo v okolici.
Na robovih, kjer se po izgradnji cone ohranja gozd, se zasaditve urejajo v nepravilne gruče dreves v kombinaciji z nizkim grmičevjem. Namen takšne ureditve je ustvariti prehod med geometrijsko razporeditvijo znotraj cone in novim gozdnim robom.
Višinske razlike v terenu se premosti z izvedbo brežin v naklonu do 1:2, strmejše naklone brežin pa se ojača po sistemu armirane zemljine oziroma inženirsko biološke ozelenitve. Brežine se lahko urejajo tudi kaskadno z vmesnimi zazelenitvami. Kjer takšna izvedba ni možna, se zavarovanje brežine izvede z ozelenjenimi podpornimi zidovi.«

Za 16. členom se doda nov, 16.a člen, s podnaslovom »(ureditev javnih površin)« in besedilom, ki se glasi:
»Javne površine v območju urejanja so prikazane v grafičnem delu (list št. 5.3 Prikaz javnih površin). Kot javne površine so opredeljene: območje za prometno in ostalo infrastrukturo; območje zelenih površin (na severovzhodnem in južnem delu).
Ob regionalni cesti na lokaciji 2 je v okviru dovoljenih dejavnosti predviden tudi program tržnice, ki je namenjen širšemu krogu uporabnikov. Vrsta dejavnosti in oblikovni pogoji naj definirata objekt in lokacijo v UE2 kot dominanto v prostoru (npr. poslovna stavba …).
Komunalna in ostala infrastruktura poteka pretežno v koridorju prometnih površin. V sklopu prometnic se uredijo hodniki za pešce, namestijo luči za javno razsvetljavo, koši za smeti ipd.. Urbana oprema območja (svetilke, tlakovanje) mora biti sodobno oblikovana in poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table) in z arhitekturnim oblikovanjem območja. Pri oblikovanju drobne urbane opreme je treba zagotoviti poenotenje v materialih (les, kovina, steklo, beton) in barvah.«

Besedilo 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zunanje cestno omrežje – navezava na deviacijo 1-11:
Območje urejanja se navezuje na deviacijo 1-11 Mirna Peč, ki je izvedena v sklopu izgradnje avtoceste, odsek Ponikve–Hrastje. Za naveden odsek je bila sprejeta Uredba o DLN (Uradni list RS, št. 85/06) in izdelana projektna dokumentacija (Sprememba deviacije Mirna Peč, PA-NG Projektivni atelje nizke gradnje d.o.o., Ljubljana, št. projekta MP-D11/09-C (dopolnjeno po reviziji) v novembru 2009.
Prometne razmere na obstoječi cestni mreži se zaradi vpliva prometa iz industrijske cone ne smejo bistveno poslabšati. Kolikor bo na obstoječi cestni mreži in posledično na rampah avtocestnega priključka prihajalo do poslabšanja prometnih razmer, je Občina Mirna Peč na podlagi poziva upravljavca avtoceste dolžna zagotoviti prometno preveritev, ki bo prikazala vpliv cone na prometne razmere na obstoječih cestah v času prometnih konic na takratno stanje in na stanje v dolgoročnem obdobju (20-let). Kolikor bo iz rezultatov prometne preveritve izhajalo, da promet iz industrijske cone bistveno poslabšuje prometne razmere na deviaciji Mirna Peč in posledično na rampah avtocestnega priključka, je potrebno predvideti ustrezne ukrepe na obstoječi cestni mreži, ki bodo zagotavljali ustrezno prometno pretočnost. Predvideni ukrepi morajo biti skladni tudi s pogoji upravljavca posamezne ceste. K prometni preveritvi je potrebno pridobiti soglasje upravljavca avtoceste. Vsi stroški, povezani z izvedbo morebitno potrebnih ukrepov na obstoječi cestni mreži, ki bodo sledili iz povečanih prometnih obremenitev zaradi obratovanja industrijske cone, bremenijo investitorje gradenj (povzročitelje) oziroma lokalno skupnost.
Dostopi:
– Glavni dostop v industrijsko cono je na severovzhodu po predvideni lokalni cesti (v nadaljevanju LC1) z deviacije 1-11 preko načrtovanega krožnega križišča. LC1 ima funkcijo napajalne ceste do zemljiških parcel hkrati pa je tudi glavna dostopna cesta do gospodarske cone (GC-OPPN-2).
– Predvsem zaradi zagotavljanja interventnih dostopov ter eventualnih prometnih konic se na jugovzhodnem delu območja preko lokalne ceste LC za Gornjo Mirno Peč (v nadaljevanju LC2) z navezavo na deviacijo 1-11 v km 2,057 predvidi sekundarni dostop v cono. Po izvedbi celotnega cestnega omrežja cone se na južnem delu ceste A promet omeji izključno na osebna in lahka tovorna vozila, kar se izvede s prometno signalizacijo.
– Med glavnim in sekundarnim dostopom se preko ceste E z deviacije 1-11 predvidi dostop v cono, ki hkrati služi kot uvoz in izvoz za kompleks bencinskega servisa.
Notranje cestno omrežje:
Notranje cestno omrežje tvorijo dvosmerne ceste, ki napajajo območje z vzhoda proti zahodu. Kot dostopne ceste, ki se navezujejo na deviacijo 1-11, so opredeljene:
– cesta LC1 poteka po severnem robu in se v drugi fazi nadaljuje izven SD OPPN (izravnalne površine v sklopu DLN za AC) do gospodarske cone GC-OPPN-2. Zaradi njene funkcije se predvidi širši prečni profil ceste. Cesta se projektira z ustreznim odmikom od predvidenega koridorja širitve za tretji pas AC.
– cesta E z deviacije 1-11 napaja kompleks bencinskega servisa in se na severu priključi na cesto LC1;
– cesta A se odcepi od ceste LC1 in se na jugu preko ceste LC2 priključuje na deviacijo 1-11.
Ostale ceste se obravnavajo kot notranje dostopne ceste:
– cesta B in cesta C se odcepita od ceste A proti zahodu;
– cesta D se proti jugu od ceste A odcepi za stanovanjsko območje »Nad postajo«.
Projektirani prečni profil dostopnih cest znaša:
– cesta LC1, E: 11,90 m: to je širina vozišča 2x3,85 m (vozišče) + 2x1,60 m (hodnik za pešce) + 2x0,50 m (bankina),
– cesta A, C, D: 9,20 m: to je širina vozišča 2x3,30 m (vozišče) + 1x1,60 m (hodnik za pešce) +2x0,50 m (bankina),
– cesta B: 11,80 m: to je širina vozišča 2x3,30 m (vozišče) + 2x1,60 m (hodnik za pešce) +2x0,50 m (bankina).
Parkirne površine se zagotovijo znotraj posameznih zemljiških parcel, odvisno od potreb posameznih dejavnosti. Zagotovljena morajo biti tudi mesta za invalide. V primeru, da le-te ne zadoščajo potrebam konkretne dejavnosti, jih je potrebno zagotoviti v okviru načrtovane stavbe (v kletnih etažah). Parkirišča se izvedejo z betonskimi tlakovci in/ali se asfaltirajo, v okviru posameznih zemljiških parcel se lahko tudi nadkrijejo z nadstrešnicami.
Pri projektiranju stavb je, kolikor veljavni predpisi ne določajo drugače, potrebno za potrebe posameznih dejavnosti zagotoviti naslednje število parkirnih mest:
Pisarniški in upravni prostori:
– pisarniški in upravni prostori (splošno): 1PM/30-40 m2 neto površine.
Prodajni prostori:
– trgovine, trgovske hiše: 1PM/30-40 m2 koristne prodajne površine; min. 2 PM/objekt;
– trgovine, trgovske hiše z malim obiskom: 1PM/50 m2 koristne prodajne površine;
– prodajni sejmi: 1PM/10-20m2 koristne prodajne površine;
– bencinski servis: 1PM/30m2 prodajnih površin, ne manj kot 3PM.
Gostilne:
– gostinski lokal: 1PM/8-12 sedežev;
– hoteli, penzioni, objekti s prenočišči: 1PM/2-6 postelj + parkirna mesta, namenjena restavraciji: 1 PM/8-12 sedežev oziroma 1PM/4-8 sedežev.
Obrt:
– rokodelski in industrijski obrati: 1PM/50-70 m2 neto površine ali na 3 zaposlene;
– skladišča, odlagališča, razstavišča in prodajni prostori: 1PM/80-100 m2 neto površine ali na 3 zaposlene;
– delavnice za servis z motornimi vozili: 16 PM/popravljalno mesto;
– avtomatske avtopralnice: 5PM/pralno napravo;
– samopostrežne avtopralnice: 3PM/pralni prostor.
Kot požarne poti se opredelijo vse notranje ceste, ki so za ta namen označene v grafičnem delu (list 8: Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom).
Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi cest je potrebno upoštevati zakonodajo s področja cestogradnje.
Kakršnokoli postavljanje objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje dejavnosti, ki bi bilo predvideno in projektirano ali izvedeno v nasprotju s prometno zakonodajo, je ob državni cesti znotraj in zunaj naselja prepovedano v celotnem varovalnem pasu. Za postavitev tovrstnih objektov si je potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste.
Vzorec zasaditve površin ob cesti je treba prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena.
Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno urbano opremo, talno in vertikalno prometno signalizacijo (nesvetlobno, svetlobno) in opremo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00 in 110/06).
Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07 in 109/07). Pri ureditvi cestne razsvetljave in osvetlitve križišč je potrebno upoštevati Priporočila SDR-Cestna razsvetljava PR 5/2.«

Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Objekti morajo biti priključeni na komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede skladno s pogoji upravljavcev komunalnih in energetskih vodov in naprav. Vsi primarni vodi infrastrukturnega omrežja potekajo v koridorju javnih površin. Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in objektov v fazi projektiranja, če se s tem zagotovi ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba prostora. Gradnja vodov in naprav komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno z gradnjo objektov znotraj posamezne ureditvene enote.
Komunalna in energetska infrastruktura se priključuje na izvedeno infrastrukturno omrežje ob deviaciji 1-11.
Navezava primarne infrastrukture na obstoječe infrastrukturno omrežje Mirne Peči mora biti usklajeno s projektno dokumentacijo Infrastruktura ob deviaciji 1-11, od profila P124 do profila P85 ob IC Dolenja vas (Topos d.o.o., Novo mesto, december 2009 – dopolnjeno po reviziji).
Kolikor bo prišlo do odstopanja od tras, predvidenih na vplivnem območju regionalnih in lokalnih cest, mora biti pri tem upoštevan Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06).«

Besedilo 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Območje se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka ob deviaciji 1-11, od profila P124 do profila P85. Priključevanje se izvede na območju križišča cest LC1 in deviacije 1-11, za kompleks bencinskega servisa pa se predvidi poseben priključek.
Znotraj območja cone se izvede vodovodno omrežje, ki se zgradi v javnih površinah (hodniki za pešce, ceste …) s cevmi iz nodularne litine ustreznih dimenzij. Pri dimenzioniranju cevovoda se predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode, Qp=12 l/s. Profili se definirajo po znanem končnem odvzemu. Minimalni profil je DN 110. Priključke objektov se izvede preko kontrolnega vodomernega jaška. Minimalna globina polaganja je 1,20 m zaradi zagotovitve minimalnih vertikal­nih odmikov pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami. Za predvidene objekte se v sklopu zemljiške parcele izvede vodomerni jašek, ki se locira na mestu, ki omogoča stalen dostop.
Za kompleks se upošteva en požar istočasno. Pri projektiranju se upošteva Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno vodo 12 l/s. Hidranti se razporedijo vzdolž trase vodovoda na razdalji do 80 m. Hidranti so nadzemne izvedbe, le na mestih, kjer to ni mogoče (npr. povozne površine), se lahko namestijo podzemni hidranti. Pri dimenzioniranju hidrantnega omrežja se upošteva potrebna količina min. 10 l/s požarne vode. Pri projektiranju se upošteva veljavne predpise o tehničnih normativih za hidrantno omrežje. V primeru potreb po večji količini požarne ali tehnološke vode je dovoljeno na vsaki posamezni parceli urediti vodno zajetje (posebni zbiralniki meteorne vode), kakor tudi preko vrtin črpati vodo iz podtalja ob soglasju pristojne službe za upravljanje z vodami.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda je potrebno upoštevati:
– Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 73/03),
– Tehnični pravilnik o javnem vodovodu v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 73/03).«

Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Na celotnem območju urejanja je predvidena kanalizacija v ločenem sistemu. Za predvidene tehnološke procese, ki so vezani na dodatno odpadno tehnološko vodo, razen v avtopralnicah, je treba predvideti dodatno predčiščenje.
Fekalno kanalizacijo se preko sekundarnih kanalov in primarnega kanala priključuje na CČN Mirna Peč. Pred priključitvijo objektov je treba obnoviti oziroma povečati obstoječe kanalizacijsko omrežje med Gor. Mirno Pečjo in Mirno Pečjo.
Navezava na javno kanalizacijo Mirne Peči je predvideno med cesto LC2 in deviacijo 1-11 v vmesnem prostoru mimo nadkritega vkopa in podvoza pod železnico, pri čemer se upošteva projekt Infrastruktura ob deviaciji 1-11, od profila P124 do profila P85, ob IC Dolenja vas (PZI, Topos d.o.o., Novo mesto, december 2009). Glavni vod kanalizacije vodimo v cestne telesu ceste A od križišča s cesto B do deviacije 1-11. Na glavni vod fekalne kanalizacije se priključujejo sekundarni kanali, ki potekajo v cestah LC1, B, C, E.
Z območja bencinskega servisa ter skrajno severovzhodnega vogala območja urejanja se predvidi navezava na glavni vod preko črpališča in tlačnega voda, ki je locirano poleg križišča ceste E z deviacijo 1-11.
Padavinske vode se odvaja po posebni kanalizaciji in sicer se v največji meri izkoristi sistem ponikovalnic pod utrjenimi površinami, za ostali del pa je predvideno ponikanje v naravnih depresijah – vrtačah izven območja urejanja na zemljiščih s parc. št. 1856/49, 983/8 in 983/9, vse k.o. Hmeljčič. Meteorno vodo s cestnega telesa cest A in E se vodi v meteorno kanalizacijo deviacije 1-11 in nato v požiralnike potoka Igmanca skladno s projektom Infrastruktura ob deviaciji 1-11, od profila P124 do profila P85 ob IC Dolenja vas (Topos d.o.o., Novo mesto, december 2009 – dopolnjeno po reviziji).
Izpust meteornih voda s parkirišč se izvede v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob. Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na način, da bo v čim večji meri možno preprečiti hidravlične udare pri izpustih v ponikovalnice. Za zmanjšanje hipnega odtoka padavinskih voda z utrjenih (urbanih) površin je treba zagotoviti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike z ukrepi, kot so zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki oziroma zbiralni bazeni za nadaljnjo uporabo te vode za sanitarne namene ali vzdrževanje javnih površin. Meteorna in druga voda s parcel in objektov ne sme pritekati na cesto ali na njej zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa. S predvideno pozidavo se ne sme poslabšati odvodnjavanje državne ceste.
Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi je treba upoštevati tudi:
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 33/06),
– Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 35/06),
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09).«

Besedilo 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Predvidena izgradnja industrijsko poslovne cone Dolenja vas ne bo tangirala obstoječih energetskih naprav. Predvidena poraba energije skupaj s širitvijo je ocenjena na cca 2 MW, končni odjem bo znan po pridobitvi vseh programov posamezne parcele. Zaradi izgradnje cone se namesto kabelske izvedbe 20 kV daljnovoda ob deviaciji 1-11 predvidi elektrokabelska kanalizacija v hodniku za pešce z odcepi v cono v križišču s cesto LC1, cesto E in A.
Dolgoročna oskrba na srednjenapetostnem nivoju se predvidi z vzankanjem novega kablovoda, ki je predviden ob AC na RTP Trebnje. Trasa se odcepi od AC na območju krožnega križišča in nato poteka ob deviaciji 1-11 vse do lokalne ceste Gor. Mirna Peč. Za gradnjo le-tega se izdela posebna dokumentacija in ni predmet teh sprememb in dopolnitev OPPN.
Za priklop predvidenih objektov bo potrebno zgraditi trafo postaje s SN blokom v SF6 izvedbi. Predvidene trafo postaje so locirane glede na centralnost odjema. Vse TP je potrebno zazankati v 20 kV omrežje, s čimer bo zagotovljeno zanesljivo in kvalitetno napajanje objektov znotraj območja urejanja. Kolikor je za posamezni objekt ali zemljiško parcelo potrebno zagotoviti samostojno trafo postajo, se lokacija le te določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, nanj pa je potrebno pridobiti soglasja distributerja.
Nizkonapetostni razvodi iz TP se izvedejo po novi kabelski kanalizaciji z jaški standardnih dimenzij. Kabelska kanalizacija poteka v bankini internih cest in sicer od priključevanja na TP do posameznih odjemnih mest. Za vsak objekt posebej se predvidijo odvzemna mesta in samostojno merilno mesto v prostostoječi omarici na stalno dostopnem mestu. Predvidena vrsta priključnega voda je XHE Al 3x150 mm2.
Na območju urejanja se izvede klasična javna razsvetljava. Medsebojna od­daljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable, PP 41 A 5x10 + 2,5 mm2, vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so tipizirane. Razsvetljava mora biti izvedena s svetilkami, ki ne povzročajo t.i. svetlobnega onesnaževanja in sicer v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07 in 62/10), priporočljive so LED svetila.
Javna razsvetljava se predvidi na delu deviacije 1-11, med križiščema s cesto LC1 in priključitvijo LC2 (lokalna cesta za Gor. Mirno Peč).
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.
Vsa križanja elektrovodov z načrtovanimi prometnicami se na novo uredi oziroma višinsko korigira. Pri izvedbi vseh križanj električnih vodov, tako na srednjenapetostnem kot na nizkonapetostnem delu se upošteva Pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 68/88).
Za priklop novih objektov je potrebno upoštevati sledeče:
– Tehnični parametri odjemnih mest naj bodo podani v soglasju za priključitev za posamezno odjemno mesto;
– Pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobitvijo soglasja na projektne rešitve mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
– Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu naročiti zakoličbo elektro vodov in naprav ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav.«

V prvem odstavku 22. člena se:
– na koncu drugega stavka doda besedilo, ki se glasi: »ter izvedene TK kanalizacije na stičnem območju med cono in deviacijo 1-11.«
– tretji stavek v celoti črta.

Besedilo drugega odstavka 23. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ogrevanje stavb je predvideno iz lastnih kotlarn. Za gorivo se uporablja zemeljski plin, kurilno olje ali obnovljive vire (biomasa). Stavbe se lahko ogrevajo tudi z izkoriščanjem drugih virov energije – npr. alternativnih virov ogrevanja in tudi hlajenja (pasivni objekt), s solarno energijo (obnovljivi viri energije), toplotno črpalko ipd.«

V 24. členu se:
– za zadnjim stavkom drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi: »Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi na področju ravnanja z odpadki je treba upoštevati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 37/07).«
– tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Nevarni odpadki niso predmet odvoza izvajalca javne gospodarske službe za ravnanje s komunalnimi odpadki. Do določitve končne dispozicije se nevarni odpadki shranjujejo pod posebnim režimom v za to predvidenem skladišču ob objektu v sklopu zemljiške parcele.
Zajem in odvoz odpadkov se mora izvajati v skladu z obstoječo zakonodajo, in sicer:
– Pravilnikom o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost (Uradni list RS, št. 42/04),
– Pravilnikom o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 42/04),
– Pravilnikom o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 37/04),
– Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08),
– Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01),
– Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08),
– Uredbo o odstranjevanju odpadnih olj (Uradni list RS, št. 25/08),
– Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08),
– Uredbo o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 107/06),
– Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06 in 106/06),
– Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06 in 98/07) ter
– Uredbo o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (Uradni list RS, št. 101/04 in 39/07).«
– za tretjim odstavkom doda besedilo, ki se glasi:
»V času izvajanja gradbenih del mora investitor z gradbenimi odpadki ravnati na način, ki je predpisan z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08).«

V 25. členu se:
– prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Obravnavano območje glede na namensko rabo sodi v območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10).«
– za zadnjim odstavkom doda besedilo, ki se glasi:
»V primeru prekoračitve mejnih vrednosti hrupa v okolju v času obratovanja cone je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito na stavbah zmanjšati vpliv hrupa na dovoljeno raven. Za zmanjšanje hrupa, ki ga povzroča promet z avtoceste in regionalne ceste, je potrebno izvesti protihrupne ukrepe z gosto zasaditvijo drevesne in grmovne vegetacije. Izvedba protihrupnih ukrepov gre v breme investitorjev cone.«

Besedilo drugega odstavka 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Predvidena obremenitev zraka z izgradnjo industrijske cone ne bo presegala dovoljenih koncentracij po Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08 in 61/09). Dejavnosti, ki bi na obravnavanem območju lahko povzročale večje onesnaženje zraka od predpisanega z uredbo, niso dovoljene.
Pri ureditvi ogrevanja objektov je treba upoštevati Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07). Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da zagotavljajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami.«

V 27. členu se:
– prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09), Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09 in 98/10) ter Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08).«
– zadnji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Padavinske vode iz obravnavanega območja (s streh, parkirišč, cest …) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati ali speljati po terenu, pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin ter ne smejo poslabšati obstoječega odtočnega režima zalednih padavinskih in izvirnih vod s sosednjih zemljišč. Onesnažene padavinske vode s parkirišč in utrjenih povoznih površin je potrebno predhodno očistiti na ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj. Uporabljeni morajo biti standardizirani lovilci olj (SIST EN 858-2).«
– za zadnjim odstavkom se doda nov odstavek z besedilom, ki se glasi:
»Odpadna komunalna voda se mora preko kanalizacije speljati na centralno čistilno napravo Mirna Peč.«

V 30. členu se:
– zadnji stavek prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94) in Uredbo o varstvu pred požari v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06).«
– drugi stavek tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Ob zaključkih predvidenih cest (B in C) se zagotovita dva rampna prostora.«

V 31. členu se:
– prvi del stavka drugega odstavka (do vejice) spremeni tako, da se glasi: »Za zagotovitev ustrezne požarne varnost na območju urejanja se morajo upoštevati tudi požarna tveganja …«
– za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki glasi:
»V skladu s Pravilnikom o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – odl. US in 132/06) je treba v sklopu projektne dokumentacije (PGD) za objekte izdelati študijo požarne varnosti, če je ta potrebna, sicer pa mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne varnosti. V primeru študije požarne varnosti je investitor pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja k projektnim rešitvam dolžan pridobiti požarno soglasje pri Upravi RS za zaščito in reševanje. V primeru izdelave zasnove požarne varnosti projektni pogoji in soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje niso potrebni.«

Za 31. členom se doda nov, 31.a člen, s podnaslovom »(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)« in besedilom, ki se glasi:
»Območje SD OPPN leži izven območja poplavnosti in visoke podtalnice, erozivnosti ali plazovitosti terena, zato dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega varstva s tega področja pri gradnji objektov in ostalih ureditev niso potrebni.«

Besedilo 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju (projektni pospešek tal je 0,175 g). V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.«

Besedilo 34. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Načrt parcelacije je razviden iz grafičnega dela (list št. 9.1 Načrt parcelacije) in prikazuje površine za gradnjo javne infrastrukture in zemljiških parcel. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu in so razvidne iz istega načrta.
Zemljiške parcele v območju posamezne ureditvene enote se lahko združujejo, glede na potrebe posameznih programov pa tudi delijo, pri čemer pa je v fazi projektiranja potrebno zagotoviti velikost parcele, ki bo omogočila gradnjo stavb in pripadajočih ureditev za nemoteno funkcioniranje programa, rabo in vzdrževanje objektov.«

Besedilo drugega odstavka 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Območje industrijske cone se lahko izvaja po posameznih funkcionalno zaključenih celotah. Dovoljeno je tudi vmesno odstopanje od podanih rešitev, pri čemer pa morajo le-te v končni fazi omogočiti izvedbo, načrtovano s tem prostorskim načrtom.«

Besedilo tretjega odstavka 37. člena se v celoti črta.

V 38. členu se prvi del besedila četrte alineje »DARS, d.d. oziroma upravljavec ceste ne bo zagotavljal« nadomesti z naslednjim besedilom »upravljavci državnih cest ne bodo zagotavljali«

Besedilo 39. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Izven površine za postavitev stavbe se lahko posega s streho ter s funkcionalnimi elementi objekta (nadstreški, požarnimi stopnicami, vetrolovi, rampami ipd.) do največ 2 m.
Podane so maksimalne višine stavb, vendar so dovoljeni tudi nižji gabariti. Zaradi tehnoloških zahtev posamezne dejavnosti so za manjše dele stavb oziroma samostojne tehnološke objekte (dimnik, stolp, dvigalo ipd.) dopustne tudi višje višine.
Zemljiške parcele je možno združevati in deliti oziroma jih oblikovati na novo pod pogojem, da je omogočen dostop s prometnih površin in da so upoštevane izhodiščne kote platojev oziroma zagotovljena premostitev višinskih razlik v terenu po pogojih tega odloka. Z združevanjem zemljiških parcel se lahko združuje tudi površina za postavitev stavb in dostopi (uvozi), pri delitvi pa se površina za postavitev stavb opredeli z odmiki od parcelnih mej, ki so določeni v 13. členu odloka.
Faktor zazidanosti je lahko tudi večji od 0,60, vendar le v primeru, da gre za takšno zasnovo stavbe, ki v sklopu zemljiške parcele zagotavlja zadostne manipulativne površine ter površine za normalno obratovanje in vzdrževanje stavbe in površin.
Pri gradnji ali prenovi prometnih ureditev, komunalne in energetske infrastrukture, sistemu zvez so dovoljena odstopanja od predvidenih tras in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše tehnološke ali bolj ekonomične rešitve, če te rešitve na poslabšajo obstoječega oziroma predvidenega stanja. Kolikor so spremembe pri urejanju komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostora v postopku sprejemanja teh SD OPPN, je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih upravljavcev.
Pri izvedbi notranjih cest je dovoljeno tudi odstopanje od načrtovanih pozicij elementov cestnega sveta, pri čemer se širine cestnega sveta iz 17. člena ne sme zmanjšati.
Dovozne ceste do zemljiških parcel se lahko izvedejo brez hodnikov za pešce ali z enostranskim oziroma dvostranskim hodnikom za pešce. Dovoljeno je odstopanje minimalne širine hodnika za pešce, vendar mora biti v skladu s predpisi.«

V 40. členu se:
– v celotnem besedilu spremeni poimenovanje »OPPN« v »območje urejanja«.
– na koncu besedila doda nova alineja, ki glasi:
»– Vplive, ki bodo nastali zaradi izvajanja posamezne dejavnosti, je potrebno omejiti na konkretno zemljiško parcelo.«

Po prenehanju veljavnosti teh SD OPPN, ko so vsi predvideni objekti zgrajeni in v uporabi, se območje ureja s Prostorskim načrtom Občine Mirna Peč.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem SD OPPN opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

SD OPPN so stalno na vpogled na Občini Mirna Peč.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.