Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11) ter 25. in tretjega odstavka 31. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10 in 40/11) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

Ta pravilnik določa način ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter razloge, zaradi katerih se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku.

Upravičenec je ob uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pristojnemu centru za socialno delo dolžan sporočiti vse podatke o obstoju in vrednosti premoženja, ki ni razvidno iz uradnih evidenc in o tem priložiti dokaze, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi.

(1) Premoženje po tem pravilniku predstavlja vse nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s pravim odstavkom 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS), hranilne vloge in druga denarna sredstva (v nadaljnjem besedilu: prihranki) ter drugo premično premoženje, s katerim upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve premoženja po vložitvi vloge do izdaje odločbe pa na dan pridobitve.
(2) V premoženje iz prejšnjega odstavka se ne šteje:
– premoženje, ki se po 18. členu ZUPJS ne šteje v premoženje,
– sredstva, ki jih je upravičencu podarila ali na drugačen način prepustila tretja oseba izključno za namen, ki je različen od preživljanja in ga je določila tretja oseba, kar center za socialno delo ugotovi iz ustrezne listine ali izjave stranke oziroma tretje osebe,
– drugo premično premoženje v vrednosti manjši od 10 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

(1) Premoženje in njegova vrednost se ugotavlja iz:
– zadnje odločbe o odmeri davka od premoženja,
– odločbe o odmeri davka od prometa nepremičnin,
– odločbe o odmeri davka na dediščino,
– odločbe o odmeri davka na darila.
– uradnih evidenc subjektov, ki upravljajo s premoženjem.
(2) Če premoženje ni obdavčljivo ali odločba o odmeri davka še ni bila izdana ali ni dokončna, se premoženje in njegova vrednost ugotavlja iz:
– kupoprodajne pogodbe,
– sklepa o dedovanju,
– darilne pogodbe,
– drugega pravnega naslova, na podlagi katerega je upravičenec premoženje pridobil.

(1) Kot vrednost osebnega avtomobila ali enoslednega vozila (v nadaljnjem besedilu: vozilo) se upošteva vrednost, ugotovljena iz baze podatkov »Eurotax osnovne baze z vrednostmi rabljenih vozil« (v nadaljnjem besedilu: baza podatkov).
(2) Pri ugotavljanju vrednosti vozila se upoštevajo osnovni podatki vozila, pridobljeni iz uradne evidence registriranih vozil.
(3) Pri ugotavljanju vrednosti vozila se upošteva leto prve registracije vozila. Kot vrednost vozila se upošteva prodajna kotacija, ki je v koloni pod letom prve registracije navedena kot druga vrednost po vrsti (v sredini).
(4) Če vrednosti iz prejšnjega odstavka v bazi podatkov ni, se upošteva vrednost po izjavi stranke.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se kot vrednost novejših vozil, če v letu prve registracije prodajne kotacije v bazi podatkov še ni, upošteva zadnja veljavna maloprodajna cena v letu prve registracije (tretja vrednost po vrsti oziroma spodnja vrednost), če pa tudi te v bazi podatkov ni, se upošteva maloprodajna cena, razvidna iz kolone »MPC«.

Ne glede na določbo prejšnjega člena se šteje, da je vrednost osebnega avtomobila, ki je bilo prvič registrirano najmanj 10 let pred letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, in vrednost osebnega avtomobila s prostornino motorja do 1500 ccm, ki je bilo prvič registrirano najmanj 6 let pred letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, manjša od 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Njegova vrednost se zato ne ugotavlja.

(1) Obstoj vrednostnih papirjev se ugotavlja iz izpisa stanja na računu vrednostnih papirjev iz centralnega registra vrednostnih papirjev o vrsti in številu vrednostnih papirjev. Kot njihova vrednost se upošteva vrednost na borzni tečajnici, nazadnje objavljeni v sredstvih javnega obveščanja, razen za vrednostne papirje, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in njihova tržna vrednost ni znana in se upošteva njihova knjigovodska vrednost, izračunana iz podatkov iz bilance stanja delniške družbe.
(2) Vrednost lastniških deležev gospodarskih družb ali zadrug se ugotavlja iz potrdila pristojnega davčnega organa o kapitalskih naložbah ali iz izpisa iz sodnega registra.
(3) Pri ugotavljanju vrednosti vodnega plovila se upoštevajo osnovni podatki vodnega plovila, pridobljeni iz uradne evidence vodnih plovil. Kot vrednost vodnega plovila se upošteva tržna vrednost, ki bi jo bilo mogoče pridobiti pri prodaji primerljivega istovrstnega vodnega plovila na trgu.
(4) Kadar ima upravičenec prihranke v tuji valuti, se kot njihova vrednost upošteva vrednost v eurih, izračunana po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vložitve vloge.
(5) Vrednost drugega premoženja se ugotavlja iz potrdila drugega pristojnega organa ali organizacije, ki o posamezni vrsti premoženja ali pravici ali drugem dejstvu, vezanem na premoženje, vodi uradno evidenco, ali iz druge javne listine.

Če premoženja oziroma njegove vrednosti ni mogoče ugotoviti na način iz 4., 5., 6. ali 7. člena tega pravilnika, se ugotovi z izjavo stranke ali z drugimi dokazi, v skladu s splošnim upravnim postopkom.

Kot vrednost premoženja se upošteva njegova vrednost na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve premoženja po vložitvi vloge do izdaje odločbe, pa na dan pridobitve, oziroma vrednost, ki je razvidna iz listin iz 4. člena tega pravilnika.

Denarna socialna pomoč se ne zmanjša, kadar ima posameznik ali družina (v nadaljnjem besedilu: oseba) v lasti eno stanovanje ali stanovanjsko hišo (v nadaljnjem besedilu: stanovanje), v katerem oseba živi, in katerega vrednost je višja od vrednosti primernega stanovanja, a ne presega ali dosega višine 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

(1) Center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku osebi, za katero se ugotovi, da ji je dohodek v višini minimalnega dohodka v celoti ali delno zagotovljen, ker živi z osebami oziroma mu pri preživljanju pomagajo osebe, ki niso osebe po ZUPJS, ali je njeno preživetje zagotovljeno na drug način.
(2) Šteje se, da je preživetje upravičencu zagotovljeno na drug način, kadar je upravičencu v celoti zagotovljeno preživljanje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali na podlagi drugega pravnega naslova.

(1) Mesečna vrednost osnovne oskrbe se upošteva v razmerju do minimalnega dohodka, ki bi upravičencu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov.
(2) Kadar je upravičencu preživetje zagotovljeno v celoti, se šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti 100 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov.
(3) Kadar je upravičencu zagotovljeno bivanje, se šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti 15 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov.
(4) Kadar je upravičencu zagotovljena prehrana, se šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti 40 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov.
(5) Kadar zavezanec po predpisih o dohodnini za upravičenca, ki ni oseba po ZUPJS, v skladu s predpisi o dohodnini uveljavlja olajšave za vzdrževanega otroka oziroma vzdrževanega družinskega člana, se šteje, da je upravičencu zagotovljeno bivanje in prehrana v mesečni vrednosti 55 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov.
(6) Kadar se upravičenec nahaja v bolnišnici, na zdravljenju ali rehabilitaciji, se šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v višini 40 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov.

Ne glede na določbe prejšnjega člena se šteje, da je upravičencu zagotovljena osnovna oskrba v nižji mesečni vrednosti, kot je določena v prejšnjem členu, če tako ugotovi pristojni center za socialno delo.

Ne glede na določbo 10. člena tega pravilnika se v letu 2012 denarna socialna pomoč ne zmanjša, če ima oseba v lasti eno stanovanje v katerem živi, in katerega vrednost je višja od vrednosti primernega stanovanja, a ne presega ali dosega višine 13.780,00 eurov.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.