Na podlagi osmega odstavka 27. člena, štirinajstega odstavka 28. člena in 31. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Uredbi o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06, 70/07, 99/08, 17/09 in 20/11 – ZSSR-2) se 8. člen spremeni tako, da se glasi:

(1) Sredstva regionalnih državnih pomoči se dodeljujejo v obliki subvencij, subvencij obresti, davčnih olajšav, garancij, odpisa dolga ter ugodnih posojil, v kolikor so le-ta zavarovana z običajnim zavarovanjem in če ne vključujejo neobičajnih tveganj.
(2) Sredstva regionalnih državnih pomoči se lahko dodeljujejo z instrumenti iz prejšnjega odstavka, če so izpolnjeni pogoji preglednosti iz 5. člena Uredbe 800/2008/ES.
(3) Po pravilu de minimis se sredstva regionalnih državnih pomoči lahko dodeljujejo z instrumenti iz prvega odstavka tega člena, če so izpolnjeni pogoji preglednosti iz 2. člena Uredbe Komisije (ES) 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1998/2006/ES).«.

Za 8. členom se dodata nova 8.a in 8.b člen, ki se glasita:

(1) Pomoč v obliki ugodnega posojila se lahko dodeli, če je bruto ekvivalent dotacije izračunan na podlagi referenčne obrestne mere, ki velja ob dodelitvi pomoči in jo določi Evropska komisija.
(2) Državna pomoč v obliki garancije se lahko dodeli malim in srednje velikim podjetjem. Višina pomoči se izračuna na podlagi premij varnega pristana, opredeljenih v tabeli v 3.3. točki Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (UL C št. 155/2008 z dne 20. 6. 2008, str. 10). Za majhna in srednje velika podjetja, ki nimajo zgodovine kreditne sposobnosti ali bonitetne ocene, se premijo varnega pristana določi v višini 3,8 odstotka. Višino državne pomoči predstavlja razlika med premijo varnega pristana in dejansko premijo, ki jo plača podjetje.

Državna pomoč po pravilu de minimis v obliki garancije se lahko dodeli, če garancija ne presega 80 odstotkov posojila, zajamčeni del posojila pa ne sme presegati 1.500.000 eurov na podjetje ali 750.000 eurov na podjetje, ki deluje v cestnoprometnem sektorju. Višina državne pomoči je v primeru dosežene vrednosti zgornje meje posojila po tem odstavku enaka zgornji meji de minimis pomoči, določeni v Uredbi 1998/2006/ES. Če znaša zajamčeni del posojila, kateremu je garancija namenjena, le določen delež zgornje meje posojila po tem členu, se šteje, da bruto ekvivalent dotacije garancije ustreza enakemu deležu zgornje meje de minimis pomoči, določenem v Uredbi 1998/2006/ES.«.

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Regionalna državna pomoč za tekoče poslovanje podjetij se lahko dodeli po pravilu de minimis skladno z Uredbo 1998/2006/ES za kritje stroškov tekočega poslovanja podjetja.
(2) Državno pomoč iz prejšnjega odstavka se lahko dodeli podjetju, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 30. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11; v nadaljnjem besedilu: zakon). Pri tem se za izjemno negativno delovanje trga šteje, če:
– je prizadeto širše geografsko območje, kjer opravlja dejavnost prejemnik spodbude tako, da se na tem območju zmanjša bruto domači proizvod dve četrtletji zapored in se učinki tega kažejo v zmanjšanju proizvodnje, zaposlenosti, višine prihodkov in trgovske aktivnosti podjetja, ali
– je prizadeta panoga, v kateri opravlja dejavnost prejemnik spodbude in se učinki tega kažejo v zmanjšanju proizvodnje, zaposlenosti, višin prihodkov in trgovske aktivnosti podjetja.
(3) Državno pomoč iz prvega odstavka tega člena se dodeli na podlagi vloge. Vlogo obravnava komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: komisija). Vsaj en član komisije mora biti predstavnik ministrstva, pristojnega za področje, v katero sodi glavna dejavnost, za katero je registriran prosilec za državno pomoč, vsaj en član komisije pa predstavnik Ministrstva za finance. Sklep o dodelitvi regionalne državne pomoči za tekoče poslovanje podjetij sprejme Vlada Republike Slovenije. Dajalec pomoči sklene s prejemnikom pomoči pogodbo o dodelitvi sredstev, ki opredeljuje terminski plan porabe sredstev in obveznosti prejemnika pomoči, vključno s poročili in dokazili o namenski porabi sredstev.
(4) Dajalec pomoči mora od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobiti pisno:
– izjavo o že prejetih de minimis pomočeh, vključno z navedbo, pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku je v zadnjem triletnem obdobju kandidiral za de minimis pomoč,
– izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,
– zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter dovoljene intenzivnosti pomoči.«.

Za 16.a členom se dodajo novi 16.b do 16.g člen, ki se glasijo:

(1) Pri dodeljevanju spodbud za zaposlovanje in davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo iz 25. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: problemsko območje) se upoštevajo merila in kriteriji Uredbe 800/2008/ES.
(2) »Zavezanec« po tej uredbi je davčni zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 56/08, 76/08, 92/08, 5/09, 96/09, 43/10 in 59/11) ali po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo) in izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 27. člena zakona.
(3) Izraza »oprema« in »neopredmetena sredstva«, uporabljena v tej uredbi, imata pomen kot ga določata Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakon o dohodnini.
(4) Zavezanec ne more biti upravičen do ugodnosti iz 27. in 28. člena zakona, če je po stanju na zadnji dan obdobja, za katerega se sestavlja davčni obračun, naslovnik neporavnanega dolga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Komisije Evropske unije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom.

(1) Spodbude za zaposlovanje na problemskem območju se izvajajo v obliki povračila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, ki jih je v višinah, določenih s predpisi, ki urejajo to področje, plačal delodajalec za zaposlitev delavca, za katerega se skladno s to uredbo lahko uveljavlja spodbude za zaposlovanje.
(2) Davčna olajšava za zaposlovanje iz drugega odstavka 28. člena zakona, ki se uveljavlja v obliki zmanjšanja davčne osnove za 70 odstotkov stroškov brezposelne osebe, se nanaša na obračunane stroške bruto plače, povečane za obvezne prispevke delodajalca za brezposelno osebo.
(3) Za brezposelno osebo po tej uredbi se šteje vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 27. člena zakona. Zaposlitev brezposelne osebe pri zavezancu mora predstavljati neto povečanje števila zaposlenih v primerjavi s povprečjem v zadnjih 12 mesecih. Upravičene izjeme predstavljajo primeri nadomestitve izpraznjenih delovnih mest zaradi prostovoljnega odhoda delavca, nezmožnosti opravljanja dela, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa, starostne upokojitve ali zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja iz krivdnih razlogov na strani delavca, razen če je razlog negativna ocena poskusnega dela. Število zaposlenih pri upravičencu se preverja na osnovi izmenjave podatkov v uradnih evidencah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za ugotovitev neto povečanja števila zaposlenih se primerjata podatka o številu zaposlenih zadnji dan pred dnem zaposlitve prikrajšanega delavca pri zavezancu in o številu zaposlenih 12 mesecev pred tem datumom.
(4) Pod pogoji iz zakona in te uredbe se davčne olajšave za zaposlovanje lahko uveljavlja največ za prvih 12 mesecev po zaposlitvi.
(5) V primeru, da pred potekom 12 mesečnega obdobja delavec odpove delovno razmerje, lahko zavezanec uveljavlja spodbudo le za čas dejanskega dela delavca pri zavezancu. V primeru, da zavezanec odpove delavcu delovno razmerje pred potekom 12 mesečnega obdobja, ni upravičen do uveljavljanja davčne olajšave za zaposlovanje. Pri ugotavljanju upravičenosti do pomoči zavezancu v primerih prekinitve delovnih razmerij se uporablja četrti odstavek 40. člena Uredbe 800/2008/ES.
(6) Najvišji dovoljen znesek državnih pomoči, dodeljenih v skladu s 27. členom zakona, znaša 50 odstotkov stroškov plače posameznega delavca, obračunanih za posamezno leto. Strošek plače posameznega delavca je osnova za izračun intenzivnosti dodeljene državne pomoči in zajema neto plačo, obvezne prispevke iz plače, akontacijo dohodnine in obvezne prispevke na plačo, kot je to določeno v 15. točki 2. člena Uredbe 800/2008/ES.
(7) Spodbude in davčne olajšave za zaposlovanje po tem členu lahko zavezanec za istega delavca uveljavlja samo enkrat.

(1) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v skladu s petim odstavkom 28. člena zakona v višini 70 odstotkov investiranega zneska.
(2) Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se lahko sešteva z drugimi pomočmi, namenjenimi spodbudam za investiranje, vključno s pomočmi de minimis, vendar le do najvišje dovoljene intenzivnosti državnih pomoči, določene v 4. členu te uredbe.

(1) Zavezanec uveljavlja davčne olajšave iz prejšnjih dveh členov v davčnem obračunu.
(2) Zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo za zaposlovanje, predloži kot prilogo k obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, ali obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje, ki je skupaj z metodologijo za izpolnjevanje obrazca določen v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo za investiranje, predloži kot prilogo k obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, ali obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za investiranje, ki je skupaj z metodologijo za izpolnjevanje obrazca določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Delodajalec uveljavlja povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije v skladu s prvim odstavkom 27. člena zakona z vlogo, ki jo vloži pri pristojni območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) v 30 dneh po preteku enega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z brezposelno osebo.
(2) Pri zaposlitvi brezposelne osebe, ki se šteje kot invalid v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov, uveljavlja delodajalec povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije v skladu s prvim odstavkom 27. člena zakona z vlogo, ki jo vloži pri pristojni območni službi zavoda v 30 dneh po preteku vsakega leta zaposlitve za preteklo leto. Prvo leto zaposlitve začne teči z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
(3) Obrazec vloge z navodili za izpolnitev objavi zavod na svoji spletni strani.
(4) O vlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča zavod z odločbo, izdano v upravnem postopku.

(1) Zavezanec mora za znesek izkoriščene davčne ugodnosti povečati davčno obveznost:
– če je bila davčna olajšava uveljavljena na podlagi neresničnih podatkov,
– če je ugotovljena neupravičenost do državne pomoči ali
– če je zavezanec že prejel pomoč za isti namen.
(2) Znesek iz prejšnjega odstavka, za katerega mora zavezanec zaradi neupravičenega uveljavljanja davčne olajšave povečati davčno obveznost, je enak zmanjšanju davčne obveznosti pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti zaradi uveljavljanja olajšave v vseh letih uveljavljanja, vključno z obrestmi, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(3) Za postopke iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.
(4) Zavezanec nakaže znesek iz drugega odstavka tega člena na ustrezen vplačilni račun v skladu s Pravilnikom o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 103/10, 48/11 in 51/11 – popr.).

(1) Nadzor nad uveljavljanjem davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje na problemskem območju, ki jih zavezanec uveljavlja v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, opravlja Davčna uprava Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, Zakonom o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01 in 62/10) in zakonom, ki ureja davčno službo.
(2) Nadzor nad uveljavljanjem spodbud za zaposlovanje na problemskem območju opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu z Zakonom o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97 in 36/00) in Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo).
(3) Podatki o dodeljenih državnih pomočeh v obliki spodbud za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje na problemskem območju se evidentirajo v centralni bazi podatkov o dodeljenih državnih pomočeh v skladu s priglašenimi shemami državnih pomoči.
(4) Organi iz prvega odstavka tega člena enkrat letno poročajo o dodeljenih državni pomočeh upravičencem organu, pristojnemu za regionalni razvoj, in upravljavcu sheme za potrebe priprave poročila o dodeljenih državnih pomočeh, v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04).«.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.