Na podlagi tretjega odstavka 93. člena Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 31/06 in 45/08) izdaja minister za zdravje, v soglasju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

Ta pravilnik določa vsebino, način in roke izvajanja analiznega preskušanja z namenom uradne kontrole kakovosti zdravila za humano in veterinarsko uporabo (v nadaljnjem besedilu: zdravilo) ob upoštevanju specifikacijskih mej in meril za oceno kakovosti zdravila, v skladu z Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L št. 311 z dne 28. 11. 2001, str. 67), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2011/62/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o spremembi Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, glede preprečevanja vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo (UL L št. 174 z dne 1. 7. 2011, str. 74), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/83/ES), in z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L št. 311 z dne 28. 11. 2001, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/82/ES).

Poleg definicij in izrazov, ki so opredeljeni v zakonu, ki ureja zdravila (v nadaljnjem besedilu: zakon), se v tem pravilniku uporabljajo še izrazi in definicije, ki imajo naslednji pomen:
– analizno preskušanje zdravila pomeni farmacevtsko, kemično in biološko ter mikrobiološko preskušanje kakovosti zdravila v skladu z načeli in smernicami dobre kontrolne laboratorijske prakse in v skladu s podatki, ki jih vsebuje dokumentacija za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom oziroma, ki so navedeni v specifikacijah zdravila;
– imetnik dovoljenja za promet z zdravilom je pravna ali fizična oseba, ki je nosilec dovoljenja za promet z zdravilom v času odvzema vzorca na trgu, oziroma v času predaje vloge za kontrolo kakovosti zdravil na Agencijo;
– kakovost zdravila je lastnost, ki se ugotovi z analizo kakovosti vseh sestavin, količinsko analizo vseh učinkovin in vključuje vse ostale preskuse, ki so potrebni za zagotavljanje kakovosti zdravila v skladu z zahtevami dovoljenja za promet;
– nerutinski preskusi so tisti preskusi, ki jih proizvajalec zdravila izvaja z vnaprej predvideno pogostnostjo na vsaki n-ti seriji zdravila, preden jo sprosti v promet;
– organ, pristojen za zdravila, je Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: Agencija);
– organizacija analiznega preskušanja zdravila z namenom kontrole kakovosti zdravil pomeni vse organizacijske aktivnosti v zvezi z načinom pridobivanja vzorcev, pridobivanjem potrebne dokumentacije in referenčnih standardov, ter obveščanjem o rezultatih analiznega preskušanja zdravil;
– posebni preskusi so preskusi, ki ciljno ugotavljajo prisotnost nepričakovanih nečistot in niso navedeni v dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za promet;
– rutinski preskusi so vsi tisti preskusi, ki jih izvaja proizvajalec na vsaki seriji zdravila, preden jo sprosti v promet;
– specifikacija je seznam parametrov z mejami sprejemljivosti (specifikacijske meje) za posamezen parameter in navedenimi analiznimi postopki oziroma referencami zanje;
– specifikacijske meje so numerične meje, območja ali druga merila za posamezne parametre, ki jim mora zdravilo ustrezati, da je sprejemljivo za predvideno uporabo. Odobri jih pristojni organ v postopku pridobitve dovoljenja za promet z zdravilom;
– specifikacijske meje, ki veljajo do izteka roka uporabnosti, pomenijo zahteve, ki jim mora zdravilo ustrezati kadarkoli do izteka roka uporabnosti;
– specifikacijske meje, ki veljajo za sproščanje, pomenijo zahteve, ki jim mora zdravilo ustrezati ob sprostitvi na trg;
– uradna kontrola kakovosti zdravila je proces, v katerem uradni kontrolni laboratorij ugotavlja kakovost zdravila z analiznim preskušanjem, preverjanjem analiznih certifikatov, ovojnine, navodila za uporabo zdravila ali drugih dokumentov.

Analizno preskušanje zdravila z namenom uradne kontrole kakovosti zdravil v prometu se izvaja v skladu z načeli dobre kontrolne laboratorijske prakse in po veljavnih preskusnih metodah, ki so navedene in opisane v delih dokumentacije za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, ki opredeljuje kakovost zdravila. Uporabljajo se lahko tudi metode, ki so v skladu z določbami 20. člena zakona in metode, ki so razvite in validirane v uradnem kontrolnem laboratoriju.

Zdravilo je glede preskušanih parametrov ustrezno, če so rezultati analiznega preskušanja znotraj specifikacijskih meja. Pri oceni se upošteva skladnost specifikacijskih meja z merili, navedenimi v virih iz prejšnjega člena.

(1) Analizno preskušanje zdravila z namenom redne kontrole kakovosti zdravil v prometu zajema rutinske preskuse opisane v dokumentaciji za zadevno zdravilo, ki je določena v 3. členu tega pravilnika. Dodatno se lahko izvajajo nerutinski preskusi ali posebni preskusi oziroma oboji, če za to obstajajo strokovno upravičeni razlogi.
(2) Analizno preskušanje zdravil, ki jim je bilo dovoljenje za promet z zdravilom podeljeno po centraliziranem postopku, se izvaja po letnem programu, ki ga sprejme Evropska agencija za zdravila (EMA) v sodelovanju z Evropsko direkcijo za kakovost zdravil (EDQM).

Analizno preskušanje zdravila z namenom redne kontrole kakovosti zdravil v prometu zajema najmanj naslednje parametre:
– kakovostno in količinsko analizo zdravilnih učinkovin;
– še najmanj en kritičen parameter glede na farmacevtsko obliko in deklarirano zdravilno učinkovino, po strokovni presoji uradnega kontrolnega laboratorija;
– oceno ovojnine in navodila za uporabo.

Redna kontrola kakovosti zdravil lahko zajema le oceno ovojnine in navodila za uporabo ter ostalih dokumentov, v skladu s katerimi je zdravilo v prometu, glede:
– zdravil, ki jim je bilo dovoljenje za promet z zdravilom podeljeno po postopku medsebojnega priznavanja ali po decentraliziranem postopku in so bila predmet kontrole kakovosti zdravil v državi članici Evropske unije (EU), državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ali Švici v zadnjih petih letih ter pri katerih Republika Slovenija ni bila referenčna država članica;
– zdravil, ki so razvrščena na seznam nujno potrebnih zdravil za uporabo v humani medicini ali zdravil, ki so uvrščena na seznam nujno potrebnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini in ki nimajo dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji.

(1) Redna kontrola kakovosti zdravil v prometu pomeni ustrezno stopnjo kontrole kakovosti zdravil, tako da se v petih letih vsaj enkrat preveri kakovost vsakega zdravila v prometu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se Agencija lahko odloči za pogostejše kontrole v petletnem obdobju na podlagi naslednjih meril:
– strokovno utemeljena mnenja o zdravilih, ki predstavljajo visoko stopnjo tveganja za uporabnika;
– velika poraba zdravila na trgu (velike serije, veliko število serij);
– spremembe v dokumentaciji, predloženi v postopku pridobivanja dovoljenja za promet z zdravilom.

Po prejemu pisnega odpravka poročila o odvzemu vzorcev za redno kontrolo kakovosti zdravila mora imetnik dovoljenja za promet z zdravilom oziroma veletrgovec za zdravila z dovoljenjem za vnos oziroma uvoz zdravil, v 15 dneh predložiti certifikat o skladnosti (Certificate of Compliance – CoC) zadevne serije zdravila.

(1) Analizno preskušanje zdravila z namenom izredne kontrole kakovosti zdravil v prometu zajema rutinske preskuse, opisane v dokumentaciji za zadevno zdravilo, ki je določena v 3. členu tega pravilnika. Dodatno se lahko izvajajo nerutinski preskusi ali posebni preskusi oziroma oboji, če za to obstajajo strokovno upravičeni razlogi.
(2) Določbe glede izredne kontrole kakovosti zdravil v prometu se smiselno uporabijo tudi pri odkrivanju nezakonitih zdravil, zdravil, ki ne izpolnjujejo najnižjih standardov zdravil, in ponaredkov zdravil v prometu.

Izbor parametrov analiznega preskušanja za izredno kontrolo kakovosti zdravila na trgu določi farmacevtsko nadzorstvo v sodelovanju z uradnim kontrolnim laboratorijem.

Izredna kontrola kakovosti zdravil se izvaja na zahtevo Agencije ali farmacevtskega nadzornika, v primeru ugotovljenih nepravilnosti zdravila v prometu ali če obstaja utemeljen sum na te nepravilnosti.

(1) Posebna kontrola kakovosti zdravila vključuje vsa rizična zdravila, kot jih opredeljuje 92. člen zakona, z ali brez dovoljenja za promet z zdravilom v Republiki Sloveniji. Posebna kontrola kakovosti rizičnega zdravila zajema strokovno-administrativno oceno dokumentov in analizno preskušanje zdravila.
(2) Posebna kontrola kakovosti zdravila ne vključuje analiznega preskušanja v primeru imunoloških zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki so sproščena v promet pod pogoji, navedenimi v drugi alinei prvega odstavka 16. člena tega pravilnika.
(3) Če je za zadevno serijo zdravila v državi članici EU, državi podpisnici sporazuma o EGP ali Švici že bila izvedena kontrola kakovosti zdravila, se ta prizna tudi v Republiki Sloveniji po predložitvi dokumentov, navedenih v 15. oziroma 16. členu tega pravilnika.
(4) Po preteku sedmih delovnih dni od izpolnjevanja vseh pogojev za izvedbo posebne kontrole kakovosti zdravil, se šteje, da je posebna kontrola kakovosti zdravila priznana.

(1) Analizno preskušanje zdravila z namenom posebne kontrole kakovosti zdravil zajema rutinske preskuse v skladu s smernicami EU za sprostitev v promet za zadevno zdravilo. Dodatno se lahko izvajajo nerutinski preskusi ali posebni preskusi oziroma oboji, če za to obstajajo strokovno upravičeni razlogi.
(2) Smernice EU z namenom posebne kontrole kakovosti zdravil (v nadaljnjem besedilu: smernice EU) se nanašajo na izvajanje 114. člena Direktive 2001/83/ES za rizična zdravila za uporabo v humani medicini oziroma na izvajanje 81. ali 82. člena Direktive 2001/82/ES za rizična zdravila za uporabo v veterinarski medicini in so dostopne na spletni strani Evropske direkcije za kakovost zdravil (EDQM).
(3) Analizno preskušanje z namenom posebne kontrole kakovosti zdravil vključuje tudi oceno ovojnine, navodila za uporabo in pripadajoče opreme.

(1) Kontrola kakovosti rizičnega zdravila za uporabo v humani medicini, izvedena v skladu s smernicami EU v državi članici EU, državi podpisnici sporazuma o EGP ali Švici, se prizna tudi v Republiki Sloveniji na podlagi posredovanja naslednjih dokumentov in podatkov:
– certifikata za sprostitev v promet v skladu s smernicami EU (OCABR certifikat), ki ga izda pristojni organ na območju EU, EGP in Švice;
– podatkov o trženju na območju Republike Slovenije (iz obrazca MIF-Marketing Information Form, dostopen na spletni strani Evropske direkcije za kakovost zdravil (EDQM)), v IV. dodatku k smernici EU za izvajanje 114. člena Direktive 2001/83/ES;
– kopije ali fotografije zunanje ovojnine.
(2) Kadar se zaradi prepakiranja zdravila, različnih podserij ali različnega poimenovanja zdravila podatki na predloženih dokumentih in na ovojnini zdravila ne ujemajo, je treba predložiti tudi pojasnilo o sledljivosti.

(1) Kontrola kakovosti rizičnega zdravila za uporabo v veterinarski medicini, izvedena v skladu s smernicami EU v drugi državi članici EU, državi podpisnici sporazuma o EGP ali Švici, se prizna tudi v Republiki Sloveniji na podlagi posredovanja naslednjih dokumentov in podatkov:
– certifikata za sprostitev v promet v skladu s smernicami EU (OCABR certifikat), ki ga izda pristojni organ na območju EU, EGP in Švice, za cepiva proti steklini, za katera je potrebno analizno preskušanje ali
– certifikata za sprostitev v promet v skladu s smernicami EU na podlagi strokovno-administrativne ocene proizvajalčevega protokola o izdelavi in preskušanju (OBPR certifikat). Certifikat izda pristojni organ na območju EU, EGP ali Švice za vsa rizična zdravila za uporabo v veterinarski medicini, razen za rizična zdravila za uporabo v veterinarski medicini iz prejšnje alinee;
– podatkov o trženju na območju Republike Slovenije (iz obrazca Model for Manufacturers of a Marketing Information Form, Official Control Authority Batch Release/Official Batch Protocol Review of Immunological Veterinary Medicinal Products, dostopen na spletni strani Evropske direkcije za kakovost zdravil (EDQM));
– kopije ali fotografije zunanje ovojnine.
(2) Kadar se zaradi prepakiranja zdravila, različnih podserij ali različnega poimenovanja zdravila podatki na predloženih dokumentih in na ovojnini zdravila ne ujemajo, je treba predložiti tudi pojasnilo o sledljivosti.

(1) Če za zadevno serijo rizičnega zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki ima dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji, še ni bila izvedena kontrola kakovosti zdravila v skladu s smernicami EU v drugi državi članici EU, državi podpisnici sporazuma o EGP ali Švici, in ni bil izdan certifikat (OBPR/OCABR) za sprostitev v promet v skladu s smernicami EU, mora predlagatelj predložiti naslednje:
– protokol izdelave in preskušanja proizvajalca, ki mora vsebovati vse podatke v skladu z zahtevami smernic EU;
– navedbo držav članic EU, držav podpisnic sporazuma o EGP ali Švice, kjer je zadevna serija v prometu;
– podatke o trženju na območju Republike Slovenije (iz obrazca Model for Manufacturers of a Marketing Information Form, Official Control Authority Batch Release/Official Batch Protocol Review of Immunological Veterinary Medicinal Products, dostopen na spletni strani Evropske direkcije za kakovost zdravil (EDQM));
– kopijo ali fotografijo zunanje ovojnine;
– v primeru izdaje OCABR certifikata, potrebno količino vzorcev za izvajanje analiznega preskušanja oziroma se mora predlagatelj kontrole kakovosti zdravil z uradnim kontrolnim laboratorijem dogovoriti glede izvedbe analiznega preskušanja.
(2) Na podlagi predloženih dokumentov (in vzorcev v primeru izdaje OCABR certifikata) Agencija v 15 delovnih dneh (oziroma 60 dneh v primeru izdaje OCABR certifikata) od izpolnjevanja vseh pogojev za izvajanje posebne kontrole kakovosti zdravil izda OBPR/OCABR certifikat za sprostitev v promet v skladu s smernicami EU.
(3) Stroške certifikata za sprostitev v promet v skladu s smernicami EU iz prejšnjega odstavka plača predlagatelj.

(1) Če za zadevno serijo rizičnega zdravila, ki nima dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji, ima pa dovoljenje za promet v državi članici EU, kjer v nacionalno zakonodajo nimajo uvedenih EU postopkov sproščanja in ni dokazil o sprostitvi serije na trg v zadevni državi, mora predlagatelj predložiti naslednje dokumente in podatke:
– protokol izdelave in preskušanja proizvajalca, ki mora vsebovati vse podatke v skladu z zahtevami smernic EU;
– navedbo držav članic EU, držav podpisnic o EGP ali Švice, kjer je zadevna serija v prometu;
– podatke o trženju na območju Republike Slovenije za rizična zdravila za uporabo v humani medicini, kot je navedeno v drugi alinei prvega odstavka 15. člena tega pravilnika oziroma za rizična zdravila za uporabo v veterinarski medicini kot je navedeno v tretji alinei prvega odstavka 16. člena tega pravilnika;
– kopijo ali fotografijo zunanje ovojnine.
(2) Kadar se zaradi prepakiranja zdravila, različnih podserij ali različnega poimenovanja zdravila podatki na predloženih dokumentih in na ovojnini zdravila ne ujemajo, je treba predložiti tudi pojasnilo o sledljivosti.
(3) Na podlagi predloženih dokumentov Agencija v 15 delovnih dneh od izpolnjevanja vseh pogojev za izvajanje posebne kontrole kakovosti zdravil, izda strokovno-administrativno oceno o kakovosti zdravila.
(4) Stroške strokovno-administrativne ocene o kakovosti zdravila iz prejšnjega odstavka plača predlagatelj.

Če še ni bila izvedena neodvisna kontrola kakovosti zdravil za sprostitev v promet v državi članici EU, državi podpisnici sporazuma o EGP ali Švici ali je analizno preskušanje potrebno zaradi varovanja javnega zdravja, mora predlagatelj uradnemu kontrolnemu laboratoriju dostaviti tudi ustrezno količino vzorcev in referenčnih standardov za analizno preskušanje.

(1) Če gre za izdelek, pridobljen iz krvi ali plazme, za katerega veljajo določbe iz 18. in 19. člena tega pravilnika, mora biti iz predložene dokumentacije razvidno, da so bila zajetja plazme, iz katerih je bilo izdelano zdravilo, preskušana na označevalce okužb s povzročitelji bolezni, s strani uradnega kontrolnega laboratorija v državi članici EU, državi podpisnici sporazuma o EGP ali Švici.
(2) Če zajetje plazme ni bilo preskušano (npr. če je bila zadevna serija izdelana iz plazme slovenskega izvora), se mora predlagatelj kontrole z uradnim kontrolnim laboratorijem dogovoriti glede izvedbe preskušanja vzorcev vhodnih zajetij plazme.

(1) Če je bilo za sprostitev na slovenski trg izvedeno tudi analizno preskušanje posameznih parametrov, uradni kontrolni laboratorij izda izvid o posebni kontroli kakovosti rizičnega zdravila.
(2) Rezultati analiznega preskušanja morajo biti znotraj specifikacijskih meja oziroma v skladu z merili, navedenimi v smernicah EU za sprostitev v promet.

Predlagatelj posebne kontrole kakovosti zdravil mora sproti sporočati Agenciji vse dodatne količine vnesenih ali uvoženih serij rizičnih zdravil, za katere je bila posebna kontrola kakovosti zdravil že opravljena.

(1) Analizno preskušanje zdravila z namenom kontrole kakovosti vsake prve serije zdravila pred dajanjem v promet se izvaja na predlog imetnika dovoljenja za promet z zdravilom, če gre za zdravila, uvožena iz tretjih držav, ki niso z EU sklenile sporazuma o medsebojnem priznavanju listin. Zajema rutinske preskuse, opisane v dokumentaciji za zadevno zdravilo, ki je določena v 3. členu tega pravilnika. Dodatno se lahko izvajajo nerutinski preskusi ali posebni preskusi oziroma oboji, če za to obstajajo strokovno upravičeni razlogi.
(2) Zdravila, ki jim je bilo dovoljenje za promet z zdravilom podeljeno po centraliziranem postopku, niso predmet kontrole kakovosti vsake prve serije zdravil pred dajanjem v promet v Republiki Sloveniji.

Kontrola kakovosti prve serije zdravila pred dajanjem v promet mora zajeti najmanj naslednje parametre:
– kakovostno in količinsko analizo zdravilnih učinkovin in kakovostno analizo pomožnih snovi;
– ostale preskuse, ki so potrebni za zagotavljanje kakovosti zdravila v skladu z zahtevami dovoljenja za promet z zdravilom;
– oceno ovojnine in navodila za uporabo;
– oceno proizvajalčevega analiznega certifikata.

Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom je odgovoren, da se predložijo uradnemu kontrolnemu laboratoriju v kontrolo kakovosti vzorci vsake prve serije zdravila pred dajanjem v promet, skupaj z referenčnimi standardi in dokumentacijo, ki se nanaša na predložene vzorce in referenčne standarde.

Prva serija zdravila sme v promet le na podlagi pozitivnega izvida uradnega kontrolnega laboratorija.

Analizno preskušanje zdravil z namenom kontrole kakovosti zdravil za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom ali vsake prve serije zdravila, ki je pridobilo dovoljenje za promet s paralelno uvoženim zdravilom zajema rutinske preskuse, opisane v dokumentaciji za zadevno zdravilo, ki je določena v 3. členu tega pravilnika. Dodatno se lahko izvajajo nerutinski preskusi ali posebni preskusi oziroma oboji, če za to obstajajo strokovno upravičeni razlogi.

Izbor parametrov za analizno preskušanje z namenom kontrole kakovosti zdravil za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom določi Agencija.

Agencija lahko v okviru postopka za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom zahteva kontrolo kakovosti zdravila, vhodnih snovi za njegovo izdelavo in, če je potrebno, vmesnih spojin ali drugih sestavin. Predlagatelj dovoljenja za promet z zdravilom je dolžan predložiti uradnemu kontrolnemu laboratoriju zadostno količino vzorcev, referenčnih standardov in dokumentacijo, ki se nanaša na predložene vzorce in referenčne standarde.

Kontrola kakovosti zdravil obsega:
– odvzem vzorcev za redno in izredno kontrolo kakovosti zdravil;
– prevzem vzorcev in referenčnih standardov za kontrolo kakovosti zdravil;
– prevzem dokumentacije, ki se nanaša na predložene vzorce oziroma vlogo za kontrolo kakovosti zdravil in referenčne standarde;
– analizno preskušanje in oceno ovojnine ter navodila za uporabo;
– vodenje dokumentacije in izdajo izvidov ali ocen o kakovosti zdravila;
– obveščanje o rezultatih kontrole kakovosti zdravil.

Oseba, ki predloži ustrezno količino vzorcev, referenčnih standardov in ustrezno dokumentacijo zdravila uradnemu kontrolnemu laboratoriju, je:
– za redno kontrolo kakovosti zdravil farmacevtsko nadzorstvo in imetnik dovoljenja za promet z zdravilom;
– za izredno kontrolo kakovosti zdravil farmacevtsko nadzorstvo;
– za posebno kontrolo kakovosti zdravil imetnik dovoljenja za promet z zdravilom, veletrgovec oziroma imetnik posebnega dovoljenja za uvoz zadevne serije za zdravila, ki nimajo dovoljenja za promet z zdravilom;
– za kontrolo kakovosti vsake prve serije zdravil pred dajanjem v promet imetnik dovoljenja za promet z zdravilom ali uvoznik zadevne serije zdravila;
– za kontrolo kakovosti zdravil v okviru postopka za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom predlagatelj dovoljenja za promet z zdravilom.

Vso dokumentacijo za namen izvajanja kontrole kakovosti zdravil je treba predložiti v fizični ali elektronski obliki, v izvirniku ali kot kopije dokumentov z izjavo o verodostojnosti podatkov, ki je vključena v vlogo za namen izvajanja kontrole kakovosti zdravil.

Mesta odvzema vzorcev za redno in izredno kontrolo kakovosti zdravil so:
– proizvajalec, njegova skladišča zdravil in prevozna sredstva, po sprostitvi zdravila v promet;
– pravne in fizične osebe, ki opravljajo promet z zdravili na debelo, ter njihova skladišča in prevozna sredstva;
– lekarne z vsemi organizacijskimi enotami;
– specializirane prodajalne za prodajo zdravil na drobno;
– veterinarske organizacije.

(1) Za redno kontrolo kakovosti zdravil je treba pri odvzemu vzorcev pokriti vse segmente trga ter upoštevati geografsko in demografsko merilo. Pri odvzemu vzorcev mora biti navzoča odgovorna oseba ali drug strokoven delavec pravne ali fizične osebe, kjer se izvaja odvzem vzorcev.
(2) Vzorčenje poteka v skladu z načelom naključnega izbora vzorcev, tako da je zagotovljen reprezentativen vzorec.

(1) Ob odvzemu vzorcev mora farmacevtsko nadzorstvo izdati pravni ali fizični osebi, pri kateri je bil opravljen odvzem zdravila za kontrolo kakovosti zdravil, potrdilo o odvzemu vzorca za redno kontrolo kakovosti zdravila v prometu.
(2) Potrdilo vsebuje naslednje podatke:
– mesto odvzema;
– ime zdravila in pakiranje;
– podpis pooblaščene osebe iz 31. in 34. člena tega pravilnika.
(3) Farmacevtsko nadzorstvo, ki izvaja odvzem vzorcev, pripravi poročilo o odvzemu vzorca na način, ki omogoča sledljivost kontrole kakovosti odvzetega zdravila. Pisni odpravek poročila o odvzemu vzorcev za redno kontrolo kakovosti zdravila mora biti sestavljen v osmih dneh po opravljenem odvzemu in posredovan osebam, udeleženim pri odvzemu vzorcev.
(4) Poročilo vsebuje naslednje podatke:
– ime zdravila;
– slovensko EAN kodo;
– pakiranje;
– številko dovoljenja za promet z zdravilom;
– predstavnika imetnika dovoljenja za promet z zdravilom v Republiki Sloveniji oziroma veletrgovca;
– proizvajalca zdravila;
– dobavitelja zdravila;
– številko serije;
– datum izteka roka uporabnosti zdravila;
– pogoje shranjevanja vzorca;
– mesto in datum odvzema vzorca;
– količino odvzetega vzorca;
– podpis pooblaščene osebe iz 31. in 34. člena tega pravilnika.

(1) Uradni kontrolni laboratorij po opravljenem analiznem preskušanju izda izvid o kontroli kakovosti zdravila, ki vsebuje naslednje podatke:
– evidenčne oznake uradnega kontrolnega laboratorija;
– ime zdravila;
– farmacevtsko obliko, jakost in pakiranje;
– kakovostno sestavo zdravila;
– številko serije;
– proizvajalca zdravila;
– imetnika dovoljenja za promet z zdravilom;
– datum izteka roka uporabnosti zdravila;
– pogoje shranjevanja;
– pravno oziroma fizično osebo, ki je poslala vzorce v kontrolo oziroma pri kateri so bili ti odvzeti;
– datum izpolnjevanja vseh pogojev za izvajanje kontrole kakovosti zdravil;
– specifikacije in rezultate analiznih preskušanj;
– oceno stične in zunanje ovojnine, navodil za uporabo in pripadajoče opreme;
– podpis odgovorne osebe;
– datum izdaje izvida.
(2) Na podlagi izvedenih kontrol izda uradni kontrolni laboratorij na koncu izvida kratko poročilo o kakovosti zdravila.
(3) V primeru redne kontrole kakovosti zdravil, ki jim je bilo dovoljenje za promet z zdravilom podeljeno po postopku medsebojnega priznavanja ali po decentraliziranem postopku in pri katerem se izvede le ocena ovojnine in navodila za uporabo, izda uradni kontrolni laboratorij oceno ovojnine in navodila za uporabo.
(4) V primeru posebne kontrole kakovosti zdravil v skladu s 16. in 17. členom tega pravilnika mora OCABR certifikat vsebovati najmanj podatke iz obrazca European Community/EEA Official Control Authority Batch Release Certificate for Immunological Veterinary Medicinal Products, dostopen na spletni strani Evropske direkcije za kakovost zdravil (EDQM), v IIIa. dodatku k smernici EU za izvajanje 82. člena Direktive 2001/82/ES.
(5) V primeru posebne kontrole kakovosti zdravil v skladu s 16. in 17. členom tega pravilnika mora OBPR certifikat vsebovati najmanj podatke iz obrazca European Community/EEA Official Batch Protocol Review Certificate of Approval for Immunological Veterinary Medicinal Products, dostopen na spletni strani Evropske direkcije za kakovost zdravil (EDQM), v IIa. dodatku k smernici EU za izvajanje 81. člena Direktive 2001/82/ES.
(6) V primeru posebne kontrole kakovosti zdravil v skladu z 18. členom tega pravilnika mora strokovno-administrativna ocena o kakovosti zdravila vsebovati najmanj naslednje podatke:
– evidenčne oznake uradnega kontrolnega laboratorija;
– ime zdravila;
– farmacevtsko obliko, jakost oziroma vsebnost in pakiranje;
– številko serije;
– proizvajalca zdravila;
– imetnika dovoljenja za promet z zdravilom;
– datum izteka roka uporabnosti zdravila;
– predložene dokumente in izdajatelj;
– pravno oziroma fizično osebo, ki je vložila vlogo za posebno kontrolo kakovosti zdravila;
– datum izpolnjevanja vseh pogojev za izvajanje posebne kontrole kakovosti zdravil;
– podpis odgovorne osebe;
– datum izdaje.

Izvid o kontroli kakovosti zdravila mora uradni kontrolni laboratorij izdati:
– v 180 dneh od izpolnjevanja vseh pogojev za izvajanje redne kontrole kakovosti zdravil;
– v 60 dneh od izpolnjevanja vseh pogojev za izvajanje izredne kontrole kakovosti zdravil;
– v 120 dneh od izpolnjevanja vseh pogojev za izvajanje kontrole kakovosti prve serije zdravil pred dajanjem v promet;
– v 60 dneh od izpolnjevanja vseh pogojev za izvajanje posebne kontrole kakovosti zdravil v primeru analiznega preskušanja.

Izvid o kontroli kakovosti zdravila izda uradni kontrolni laboratorij v dveh izvodih, od katerih dobi en izvod imetnik dovoljenja za promet z zdravilom, veletrgovec ali izdelovalec in en izvod Agencija.

(1) Agencija na podlagi obravnave izvidov uradnega kontrolnega laboratorija o kontroli kakovosti zdravila v 30 dneh od izdaje izvida ustrezno ukrepa in o tem obvesti vse udeležene strani.
(2) Farmacevtsko nadzorstvo ustrezno ukrepa skladno s 104. členom zakona tudi v naslednjih primerih:
– če predlagatelj kontrole iz 3., 4. in 5. točke 31. člena tega pravilnika ne zagotovi zadostne količine vzorcev;
– če imetnik dovoljenja za promet z zdravilom oziroma predlagatelj kontrole iz 1., 3., 4. in 5. točke 31. člena tega pravilnika ne zagotovi predpisane dokumentacije ali referenčnih standardov oziroma obojega v predpisanem roku.
(3) Agencija sproti obvešča Veterinarsko upravo Republike Slovenije o neustrezni kakovosti zdravil za živali za proizvodnjo živil, ki bi lahko imela za posledico prekoračene zaostanke zdravil (MRL) v živilih živalskega izvora, ob upoštevanju predpisane karence.

Postopki, ki so se začeli po določbah pred uveljavitvijo tega pravilnika, se nadaljujejo in dokončajo po določbah tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o analiznem preskušanju zdravil z namenom kontrole kakovosti (Uradni list RS, št. 91/08).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.