Na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E in 77/08 – ZDZdr) ter drugega odstavka 4. člena in prvega odstavka 12. člena Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/04, 38/06, 84/09 in 107/10 – ZPPKZ) izdaja minister za zdravje

Ta odredba določa program obsega in vsebine pripravništva in strokovnega izpita ter znanj, ki jih pripravnik pridobi za poklic ustni higienik/ustna higieničarka.

Zdravstveni zavod, zasebni zdravstveni delavec in drug zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost, organizira usposabljanje pripravnika tako, da lahko usvoji predpisana znanja in spretnosti iz tega programa.

Pripravnik si pridobiva znanja in spretnosti, potrebna za samostojno opravljanje del in nalog s področja, za katerega se usposablja tako, da:
– opravlja posamezne naloge pod vodstvom mentorja ali drugega za to določenega strokovnega sodelavca, in sicer:
– 100 opravljenih zapisov anamneze in kliničnih pregledov pacientov,
– pri 100 pacientih opravljena motivacija in pouk ter preverjanje ustne higiene z zapisom indeksa plaka in sulkusne krvavitve,
– luščenje zobnih oblog in glajenje korenin pri 100 pacientih z znaki vnetja obzobnih tkiv,
– izvedba topikalne fluorizacije pri 10 pacientih,
– izvedba 10 zalivanj fisur za preventivo zobne gnilobe,
– obravnava posamezna vprašanja na konzultacijah z mentorjem,
– proučuje literaturo in predpisano gradivo za posamezno vsebinsko področje ter druga gradiva, ki so določena s programom pripravnikovega dela,
– se udeležuje izobraževalnih oblik, ki so organizirane posebej za pripravnike,
– se udeležuje izobraževalnih oblik s posameznih strokovnih področij.

Pripravništvo traja devet mesecev, od tega:
– en mesec na področjih upravljanja, organizacije dela in poslovanja ter varstva pri delu,
– osem mesecev usposabljanje za ustno higieno na posameznih strokovnih področjih.

Pripravnik poglobi znanje iz vsebin organizacije dela, upravljanja in varstva pri delu tako, da:
– spozna dejavnost, organiziranost in delovanje zdravstvenega zavoda, zobozdravstvene ordinacije in drugih javnih zavodov,
– se seznani s splošnimi akti, ki urejajo dejavnost, organizacijo dela, delovna razmerja in varstvo pri delu v zavodu,
– spozna oblike pridobivanja in razporejanja dohodka, planiranje, proces dela in njegovo učinkovitost, sistem informiranja in komuniciranja,
– se seznani z upravljanjem, planiranjem dela, nagrajevanjem, vrednotenjem opravljenega dela in ukrepanjem v smislu racionalizacije in gospodarnosti,
– spozna dejavnost, organizacijsko strukturo zobozdravstvenega tima ter sisteme in načine vodenja,
– spozna predpise, ki urejajo področje varstva pri delu, pomen varstva pri delu za ohranjanje zdravja in ukrepe ter zahteve, ki zagotavljajo varno delo,
– spozna dejanske in možne škodljivosti in nevarnosti za zdravje, ki lahko nastopijo v delovnem procesu,
– spozna pomen izobraževanja in vzgoje za varno delo.

Pripravnik se usposobi za opravljanje aktivnosti ustne higiene vseh skupin prebivalstva v različnih življenjskih obdobjih in stanjih.
Vsebina:
– načrtuje, pripravi, izvede in preveri lastno delo,
– sodeluje s sodelavci v zobozdravstvenem timu in drugimi strokovnjaki,
– uporablja strokovno terminologijo, se sporazumeva v enem tujem jeziku,
– uporablja sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo,
– sodeluje v negovalnem zobozdravstvenem timu za dejavnost ustne higiene in pri usklajevanju dela podpornih služb,
– izpolnjuje zobozdravstveno in drugo dokumentacijo,
– evidentira, naroča in shranjuje material za izvajanje ustne higiene,
– vzdržuje zobozdravstvene pripomočke, delovna orodja, inštrumente, aparate in okolje,
– zagotavlja kakovost dejavnosti ustne higiene, varnosti lastnega dela v skladu s strokovno doktrino,
– razvija podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje,
– racionalno rabi energijo, material in čas,
– varuje zdravje in okolje, odgovarja za lastno varnost in varnost drugih,
– izvaja ustno higieno posameznika v različnih življenjskih obdobjih in stanjih,
– nudi pomoč pacientu pri izvajanju ustne higiene,
– izvaja preventivne, diagnostične in kurativne terapevtske postopke ustne higiene,
– evidentira, vodi, spremlja in oceni podatke o stanju zob in dlesni pacientov,
– nudi prvo medicinsko pomoč,
– organizira in sodeluje v procesu formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja.

Program strokovnega izpita obsega preverjanje teoretičnih in praktičnih znanj iz naslednjih področij:
– strokovnih vsebin s področja ustne higiene,
– prve pomoči,
– socialne medicine,
– osnov pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

Strokovne vsebine s področja ustne higiene obsegajo:
– pomen oralnega zdravja za posameznika, skupnost in družbo (pospeševanje in varovanje oralnega zdravja, odgovornost za zdravje v skladu z nacionalno strategijo zobozdravstvenega varstva),
– razvoj ustne higiene: zgodovina poklica ustni higienik/ustna higieničarka pri nas in v svetu,
– ustno higieno kot sestavni del zobozdravstvenega varstva,
– organizacijo dejavnosti ustne higiene in vloga ustnega higienika/ustne higieničarke v zobozdravstvenem timu,
– načrtovanje, pripravo, izvedbo in preverjanje lastnega dela,
– sodelovanje s sodelavci v zobozdravstvenem timu ter drugimi strokovnjaki,
– sodelovanje v negovalnem zobozdravstvenem timu za dejavnost ustne higiene in pri usklajevanju dela podpornih služb,
– izpolnjevanje zobozdravstvene in druge dokumentacije,
– evidentiranje, naročanje in shranjevanje materiala za izvajanje ustne higiene,
– vzdrževanje zobozdravstvenih pripomočkov, delovnih orodij, inštrumentov,
– izvajanje ustne higiene posameznika v različnih življenjskih obdobjih in stanjih,
– pomen zob, obzobnih tkiv in ustne votline,
– vpliv sistemskih bolezni na oralno zdravje,
– svetovanje in vzgoja o ustni higieni vsem skupinam prebivalstva,
– dietetično svetovanje o bolezni zob in ustne votline,
– luščenje zobnih oblog,
– glajenje zobnih korenin,
– poliranje zob, beljenje zob,
– topikalna fluorizacija,
– zalivanje fisur na zobeh,
– intraoralne rentgenske posnetke,
– pomoč pacientu pri izvajanju ustne higiene,
– preventivne, diagnostične in kurativne terapevtske postopke ustne higiene,
– evidentiranje, vodenje, spremljanje in ocenjevanje podatkov o stanju zob in dlesni pacientov,
– organizacijo in sodelovanje v procesu formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja,
– ergonomska načela pri ustni higieni,
– preprečevanje okužb.

Področje prve pomoči obsega:
– organizacijo in nudenje prve pomoči v rednih in izrednih razmerah,
– teoretično usposobljenost za nudenje prve pomoči,
– pravne vidike nudenja prve pomoči poškodovanim in nenadno zbolelim,
– organizacijske ukrepe v rednih in izrednih razmerah,
– prepoznavanje različnih vrst poškodb (zlomov, krvavitev, šokovnih stanj, stanj motene zavesti, opeklin, omrzlin, podhladitev, vročinske kapi, poškodb z električnim tokom, poškodb z jedkovinami, zastrupitev, nezavesti, znakov klinične in biološke smrti),
– ukrepe prve pomoči pri poškodovancih in nenadno zbolelih (zavarovanje, prenašanje, prevoz poškodovancev in nenadno zbolelih; način imobilizacije udov, hrbtenice, ukrepi pri šoku, pri topih poškodbah kože in podkožja, pri poškodbah glave, prsnega koša, trebuha, zunanjih krvavitvah, opeklinah in vročinski kapi, omrzlinah in podhladitvah, pri poškodbah z električnim tokom, pri stanjih motene zavesti).

Področje socialne medicine obsega:
– promocijo zdravja (način ohranjanja zdravja, možnosti za krepitev zdravja, pomen zdravja kot osebne in družbene vrednote, vrste sodobnih metod in učnih pripomočkov v vzgoji za zdravje in njihov pomen v zdravstveni vzgoji), različne deklaracije, listine in kodekse o zdravju,
– interdisciplinarno vlogo socialne medicine, socialno patologijo, razliko med modernimi in klasičnimi socialnimi boleznimi, opredelitev skrbi za rizične skupine prebivalstva, bistvo preprečevanja socialnih bolezni in povezovanje socialne medicine z drugimi strokami,
– pomen in namen statistike v zdravstvu, dokumentacijo in informacijski sistem v zdravstvu, statistična opazovanja, obdelavo podatkov, prikazovanje podatkov, pozitivnih in negativnih kazalcev zdravstvenega stanja prebivalstva, pomen in delitev demografske statistike,
– pravice, odgovornosti in obveznosti na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

Osnove pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja obsegajo:
– ustavne pravice in temeljne svoboščine v zvezi z zdravstvenim varstvom in zdravstvenim zavarovanjem,
– temeljne določbe ustave o državni ureditvi kot podlagi organiziranosti zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti,
– pravne vire s področja zdravstva,
– organizacijo zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti,
– zdravstveno zavarovanje,
– organizacijske oblike zdravstvene dejavnosti, vrste zdravstvenih zavodov in notranjo organiziranost,
– pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter njihovo združevanje v zbornice in strokovna združenja,
– nadzor nad delom zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev ter ostale oblike nadzora v zdravstvu,
– pravice in dolžnosti pacientov ter postopek uveljavljanja njihovih pravic,
– druga področja zdravstvene dejavnosti (lekarniško dejavnost, področje duševnega zdravja, zdravil, preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki ter s človeškimi tkivi in celicami, namenjenimi za zdravljenje, zdravilske dejavnosti, nalezljivih bolezni, presaditev delov človeškega telesa zaradi zdravljenja),
– varnost in zdravje pri delu,
– zbirke podatkov v zdravstvu,
– odškodninsko odgovornost v zdravstvu,
– kazniva dejanja zoper človekovo zdravje.

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.