Na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E in 77/08 – ZDZdr) ter drugega odstavka 4. člena in prvega odstavka 12. člena Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/04, 38/06, 84/09 in 107/10 – ZPPKZ) izdaja minister za zdravje

Ta odredba določa program obsega in vsebine pripravništva in strokovnega izpita ter znanj, ki jih mora pripravnik pridobiti za poklic diplomirani dietetik/diplomirana dietetičarka.

Zdravstveni zavod, zasebni zdravstveni delavec in drug zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost, organizira usposabljanje pripravnika tako, da lahko usvoji predpisana znanja in spretnosti iz tega programa.

Pripravnik si pridobiva znanja in spretnosti, potrebna za samostojno opravljanje del in nalog s področja, za katerega se usposablja tako, da:
– opravlja posamezne naloge pod vodstvom mentorja ali drugega za to določenega strokovnega sodelavca,
– proučuje strokovno literaturo in predpisano gradivo za posamezno vsebinsko področje ter druga gradiva, ki so določena s programom pripravništva,
– se udeležuje izobraževanj, posebej organiziranih za pripravnike,
– obravnava posamezna vprašanja na konzultacijah z mentorjem,
– se udeležuje izobraževanj s posameznih strokovnih področij.

Pripravništvo traja devet mesecev, od tega:
– en mesec na področjih upravljanja, organizacije dela in poslovanja ter varstva pri delu,
– osem mesecev na področju dietetske dejavnosti.

Pripravnik poglobi znanje iz vsebin organizacije dela, upravljanja in varstva pri delu tako, da:
– spozna dejavnost, organiziranost in delovanje zdravstvenega zavoda ter drugih javnih zavodov,
– se seznani s splošnimi akti, ki urejajo dejavnost, organizacijo dela, delovna razmerja in varstvo pri delu v zavodu,
– spozna oblike pridobivanja in razporejanja dohodka, planiranje, proces dela in njegovo učinkovitost, sistem informiranja in komuniciranja,
– se seznani z upravljanjem, planiranjem dela, nagrajevanjem, vrednotenjem opravljenega dela in ukrepanjem v smislu racionalizacije in gospodarnosti,
– spozna dejavnost in načine vodenja,
– spozna predpise, ki urejajo področje varstva pri delu, pomen varstva pri delu za ohranjanje zdravja in ukrepe ter zahteve, ki zagotavljajo varno delo,
– spozna dejanske in možne škodljivosti in nevarnosti za zdravje, ki lahko nastopijo v delovnem procesu,
– spozna pomen izobraževanja in vzgoje za varno delo.

Pripravnik se usposablja na naslednjih področjih dietetske dejavnosti:
– dietetika,
– oskrba s hrano,
– kuharstvo,
– higiena živil,
– vzgoja, izobraževanje in komunikacija,
– administrativno upravljanje,
– hrana,
– vodenje in upravljanje.
Področje dietetike:
– spozna osnove prilagajanja vnosa živil in hranil v organizem ter vpliv teh prilagoditev na preprečevanje bolezni ali njihovo zdravljenje,
– spozna tehnike za oceno vnosa hranil, izračuna potrebnih hranil, načina razlage rezultatov in omejitev pri zbiranju podatkov, za ocenjevanje prehranskih potreb,
– spozna načine prilagoditve diet posameznikom z različnimi prehranskimi navadami, kulturo in socialno-ekonomskimi okoliščinami, da se z razpoložljivo raznovrstno hrano pripomore k izpolnitvi potreb po hranilih,
– spozna nevarnosti ravnanja s hrano in načinov obvladovanja posledic pri posamezniku,
– spozna živila in njihove uporabe za prehrano, vključno tistih, ki se uporabljajo kot zdravila, in na recept predpisanih izdelkov za umetno hranjenje,
– spozna načine uporabe dietnih sprememb za diagnostiko in raziskave.
Področje oskrbe s hrano:
– spozna različne načine proizvodnje, distribucije in postrežbe hrane,
– upošteva okoliščine, ki vplivajo na sestavljanje jedilnikov, na primer sposobnost dobaviteljev živil, obstoječa oprema, človeški in finančni viri, razpoložljivosti izdelkov ter kako to vpliva na kakovost in potrebo po nenehnem zagotavljanju živil za doseganje prehranskih normativov,
– razume kontrolo kakovosti,
– spozna proizvodnjo, distribucijo in sisteme za oskrbo z živili.
Področje kuharstva:
– spozna tehnologijo predpriprave, priprave in razdeljevanja hrane.
Področje higiene živil:
– spozna postopke za varno ravnanje z živili in varno pripravo hrane,
– spozna zakonodajo in postopke ravnanja z živili, ki se nanašajo na higieno,
– temeljito spozna sistem kontrole kritičnih točk v proizvodnji hrane – HACCP.
Področje vzgoje, izobraževanja in komunikacije:
– spozna formalne in neformalne oblike komunikacije,
– spozna in razume besedne in nebesedne vzgojno-izobraževalne veščine in jih aktivno uporablja,
– upošteva kulturo, starost, narodnost, spol, religijo in socialno-ekonomski status posameznika pri izvajanju operativnih ciljev strategije prehranske politike; pridobi sposobnost premagovanja potencialnih ovir, kot so npr. učna ali fizična prizadetost,
– spozna nekatere elemente vzgojno-izobraževalnih vsebin in učnih teorij, vključno s poznavanjem strategij za promocijo zdravja.
Področje administrativnega upravljanja:
– spozna finančno poslovanje in nabavo, ter ustrezne sisteme za zagotavljanje zakonitosti poslovanja, lokalnih sporazumov in standardov kakovosti,
– spozna kako voditi financiranje in nabavo v skladu s predpisi in lokalnimi sporazumi, hkrati pa zagotavljati izpolnjevanje prehranskih in kakovostnih standardov,
– spozna kako dokumentirati informacije in uporabo vseh razpoložljivih virov,
– spozna kako načrtovati prehrano v večjem obsegu in katere ustrezne vire pri tem uporabljati.
Področje hrane:
– spozna vsebnost hranil v živilih in hrani oziroma obrokih,
– spozna spreminjanje vsebnosti hranil pri postopkih proizvodnje, predelave, distribucije in pri razdeljevanju obrokov,
– spozna način označevanja živil, zakonodajo in druge predpise, vrste in načine uporabe dodatkov (aditivov) ter načine konzerviranja živil.
Področje vodenja in upravljanja:
– spozna dejstva, ki jih je treba upoštevati pri vodenju, upravljanju in uspešnem delu z različnimi posamezniki in skupinami,
– spozna pomembnost vzpostavitve profesionalnih odnosov tako na ravni neodvisnega strokovnjaka kot tudi sodelavca v timu,
– spozna znanja o vodenju za vzpostavitev prijaznega delovnega okolja,
– spozna načela vodenja in upravljanja.

Program strokovnega izpita obsega preverjanje teoretičnih in praktičnih znanj iz naslednjih področjih:
– strokovnih vsebin s področja dietetike,
– prve pomoči,
– socialne medicine,
– osnov pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

Strokovne vsebine s področja dietetike obsegajo:
– planiranje in pripravljanje optimalnih jedilnikov, ki ustrezajo potrebam potrošnikov, hranilnim zahtevam, estetskim lastnostim hrane, razpoložljivi opremi, kadrovskim sposobnostim in omejitvam razpoložljivih sredstev ter ocenjevanje jedilnikov, ki so narejeni na podlagi vnaprej določenih meril,
– sodelovanje v uporabljenem senzoričnem ocenjevanju živil in prehranskih izdelkov,
– ocenjevanje izdelkov, ki temeljijo na vnaprej določenih merilih za sprejemljivost potrošnikov, hranilno vsebnost, ceno in kakovost,
– koordinacija nabave, sprejem, skladiščenje in izdaja hrane, pijač, drugih užitnih izdelkov in opreme,
– vodenje izdelave izdelkov, ki dosegajo postavljene standarde kakovosti, med drugim: standardizirane recepte, formule, posebne dietne izdelke,
– vodenje razdeljevanja in postrežbe hrane tako, da je zagotovljena natančnost, kakovost in nadzor velikosti obrokov,
– razvijanje in uporabljanje programa za varnost hrane in sanitacijo v skladu s predpisi.

Področje prve pomoči obsega:
– organizacijo in nudenje prve pomoči v rednih in izrednih razmerah,
– teoretično usposobljenost za nudenje prve pomoči,
– pravne vidike nudenja prve pomoči poškodovanim in nenadno zbolelim,
– organizacijske ukrepe v rednih in izrednih razmerah,
– prepoznavanje različnih vrst poškodb (zlomov, krvavitev, šokovnih stanj, stanj motene zavesti, opeklin, omrzlin, podhladitev, vročinske kapi, poškodb z električnim tokom, poškodb z jedkovinami, zastrupitev, nezavesti, znakov klinične in biološke smrti),
– ukrepe prve pomoči pri poškodovancih in nenadno zbolelih (zavarovanje, prenašanje, prevoz poškodovancev in nenadno zbolelih; način imobilizacije udov, hrbtenice, ukrepi pri šoku, pri topih poškodbah kože in podkožja, pri poškodbah glave, prsnega koša, trebuha, zunanjih krvavitvah, opeklinah in vročinski kapi, omrzlinah in podhladitvah, pri poškodbah z električnim tokom, pri stanjih motene zavesti).

Področje socialne medicine obsega:
– promocijo zdravja (način ohranjanja zdravja, možnosti za krepitev zdravja, pomen zdravja kot osebne in družbene vrednote, vrste sodobnih metod in učnih pripomočkov v vzgoji za zdravje in njihov pomen v zdravstveni vzgoji), različne deklaracije, listine in kodekse o zdravju,
– interdisciplinarno vlogo socialne medicine, socialno patologijo, razliko med modernimi in klasičnimi socialnimi boleznimi, opredelitev skrbi za rizične skupine prebivalstva, bistvo preprečevanja socialnih bolezni in povezovanje socialne medicine z drugimi strokami,
– pomen in namen statistike v zdravstvu, dokumentacijo in informacijski sistem v zdravstvu, statistična opazovanja, obdelavo podatkov, prikazovanje podatkov, pozitivnih in negativnih kazalcev zdravstvenega stanja prebivalstva, pomen in delitev demografske statistike,
– pravice, odgovornosti in obveznosti na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

Osnove pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja obsegajo:
– ustavne pravice in temeljne svoboščine v zvezi z zdravstvenim varstvom in zdravstvenim zavarovanjem,
– temeljne določbe ustave o državni ureditvi kot podlagi organiziranosti zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti,
– pravne vire s področja zdravstva,
– organizacijo zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti,
– zdravstveno zavarovanje,
– organizacijske oblike zdravstvene dejavnosti, vrste zdravstvenih zavodov in notranjo organiziranost,
– pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter njihovo združevanje v zbornice in strokovna združenja,
– nadzor nad delom zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev ter ostale oblike nadzora v zdravstvu,
– pravice in dolžnosti pacientov ter postopek uveljavljanja njihovih pravic,
– druga področja zdravstvene dejavnosti (lekarniško dejavnost, področje duševnega zdravja, zdravil, preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki ter s človeškimi tkivi in celicami, namenjenimi za zdravljenje, zdravilske dejavnosti, nalezljivih bolezni, presaditev delov človeškega telesa zaradi zdravljenja),
– varnost in zdravje pri delu,
– zbirke podatkov v zdravstvu,
– odškodninsko odgovornost v zdravstvu,
– kazniva dejanja zoper človekovo zdravje.

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.