Občinski svet Občine Dobrna je na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 80/10), Sklepa ministra, pristojnega za urejanje prostora, o ugotovitvi usklajenosti predloga Občinskega prostorskega načrta Občine Dobrna št. 35016-35/2008/74 z dne 13. 1. 2012 ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 49/99, 15/01, 112/01, 136/04, 134/06, 101/11) na 12. redni seji dne 31. 1. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrna
1. UVODNE DOLOČBE
1.1. Predmet in pravna podlaga
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt občine Dobrna (v nadaljevanju: OPN), ki ga je pod številko projekta 41-2008, izdelalo podjetje URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPN je dana v zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09).
1.2. Območje OPN
2. člen
Območje OPN je celotno območje Občine Dobrna.
1.3. Strokovne podlage in drugi uporabljeni podatki
3. člen
(1) OPN je izdelan na podlagi naslednjih strokovnih podlag: Strokovne podlage za občinski prostorski načrt Občine Dobrna (URBANISTI Gorazd Furman Oman s.p., Celje, februar 2008, št. proj. 06-09).
(2) Kot podlaga za celovito načrtovanje naselja Dobrna je bil izdelan urbanistični načrt, in sicer: Urbanistični načrt naselja Dobrna (URBANISTI, d.o.o., Celje, 2008, št. proj. 41-2008).
(3) OPN na posameznih mestih dosledno in dobesedno izhaja iz zgoraj navedenih strokovnih podlag, vendar je nadaljnje sklicevanje na avtorska dela zaradi preglednosti v prostorskem aktu izpuščeno.
(4) OPN je izdelan na podlagi naslednjih digitalnih podatkov:
– prostorske sestavine dolgoročnega plana občine za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1986–1990 (v nadaljnjem besedilu: veljaven prostorski plan občine), vir: Občina Dobrna,
– zemljiškega katastra – ZKP vektor in pisni del, vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, 9. 5. 2008,
– katastra stavb – grafični in pisni del, vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, 9. 5. 2008,
– podatkov za prikaz stanja prostora za Občino Dobrna, vir: Ministrstvo za okolje in prostor, september 2008,
– dejanske rabe, vir: Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, september 2008 (v nadaljevanju: dejanska raba).
(5) V OPN so vključene smernice nosilcev urejanja prostora, ki so priloga k temu prostorskemu aktu. Vse ostale strokovne podlage iz tega člena so prav tako priloga k temu prostorskemu aktu in se hranijo v spisu postopka pri pripravljalcu prostorskega akta.
1.4. Vsebina prostorskega akta
4. člen
(1) OPN je sestavljen iz tekstualnega dela (odloka) in grafičnega dela ter prilog.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednje vsebine:
1. uvodne določbe,
2. strateški del,
3. izvedbeni del,
4. prehodne določbe
5. končne določbe.
(3) Grafični del OPN je sestavljen iz naslednje vsebine:
1. grafični prikazi strateškega dela,
2. grafični prikazi izvedbenega dela.
(4) Priloge OPN so naslednje:
1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev,
6. povzetek za javnost.
1.5. Uporabljeni izrazi
5. člen
(1) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »vrste objektov glede na namen«, pomenijo naslednje:
– vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov so dane v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03)
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen so dane v skladu z uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
(2) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »vrste gradenj in izvedbe drugih del«, pomenijo naslednje:
– vrste gradenj in izvedbe drugih del se štejejo kot dopustne, če niso v nasprotju z določili tega odloga ter s predpisi s področja ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja
– rekonstrukcija objekta pomeni rekonstrukcija zakonito zgrajenega objekta
– vzdrževanje objekta pomeni vzdrževanje zakonito zgrajenega objekta, razen če ni s tem odlokom drugače določeno.
(3) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »parcelo, namenjena gradnji«, pomenijo naslednje:
– parcela, namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu
– parcela, namenjena gradnji na katerem stoji objekt je gradbena parcela, ki je določena v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov
– če obstoječ objekt še nima določene parcele, namenjene gradnji, se do njene določitve za namen postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov na območjih razpršene gradnje šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 2
– v postopkih določanja parcele, namenjene gradnji oziroma gradbene parcele, se le-ta določa v površini kot je predpisana v pogojih parcelacije; če se parcela, namenjena gradnji oziroma gradbena parcela določa za obstoječe objekte in presega določila o minimalni in maksimalni površini parcel, namenjenih gradnji, se določi glede na namembnost objekta v površini, ki omogoča rabo objekta ali stavbe ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami.
(4) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »velikost objektov«, pomenijo naslednje:
– tlorisna površina je določena kot tlorisna površina ene etaže in sicer tiste, ki ima največjo tlorisno površino
– višina objekta je določena kot višina najvišje točke objekta merjeno od najnižje povprečne točke terena
– objekt mora zadostit vsem pogojem, ki so predpisani za velikost objekta.
(5) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »faktorje izrabe«, pomenijo naslednje:
– faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena
– faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji
– pri določanju maksimalnih faktorjev izrabe in faktorjev zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se upoštevajo površine vseh objektov, tudi vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, na parceli, namenjeni gradnji
– prostornina objekta je določena kot prostornina celotnega objekta, vključno z etažami, ki so pod nivojem terena
– faktor gradbene prostornine na gradbeno parcelo je določen kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne gradbene parcele, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek bruto tlorisne površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.
(6) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »odmike«, pomenijo naslednje:
– odmik od parcelnih meja ali odmik med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom.
(7) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »grajeno območje kmetije«, pomenijo naslednje:
– grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se z ravnimi črtami povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti).
(8) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na usmeritve glede zahtev glede natečajev, pomenijo naslednje:
– določilo glede obveznosti natečajev, ki se glasi kot »ne«, pomeni, da natečaji niso obvezni, vendar pa ob tem niso prepovedani.
(9) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na naselja, pomenijo naslednje:
– območja naselij po registru prostorskih enot (RPE) pomenijo območja naselij, ki predstavljajo evidentirane uradne členitve prostora, določene z zakoni, uredbami, odloki ali sklepi Geodetske uprave Republike Slovenije
– poselitvena območja naselij pomenijo območja naselij in območja, predvidena za njihovo širitev, ki so bila kot taka določena v veljavnem prostorskem planu občine
– okvirna območja naselij pomenijo s tem odlokom določena območja strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
(10) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov ali predpisi s področja prostorskega načrtovanja.
2. STRATEŠKI DEL
2.1. Splošne določbe
6. člen
V strateškem delu OPN so za celotno območje Občine Dobrna določena:
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
– zasnova prostorskega razvoja občine,
– zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,
– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
– okvirna območja razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
2.2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.2.1. Osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja
7. člen
A) Uvod.
(1) Občina Dobrna je veljaven prostorski plan občine sprejela tik pred uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03). Ta prostorski plan je bil rezultat večletnega truda Občine Dobrna pri oblikovanju nove razvojne vizije. Izdelan je bil na celovitih strokovnih podlagah (Razvojna vizija Občine Dobrna – urbanistična delavnica 2002, URBANISTI, Celje, december 2002; Strokovne podlage za poselitev – Občina Dobrna 2003, URBANISTI, Celje, julij 2003; Urbanistična zasnova naselja Dobrna, URBANISTI, Celje, januar 2004), ki so dosegle širok konsenz tako med potencialnimi investitorji kot med lokalno skupnostjo in vsemi nosilci urejanja prostora. Tako je prostorski plan zagotovil možnosti dolgoročnega razvoja občine, saj so bila z njegovi sprejetjem določena obširna območja za nove investicije s področja gospodarstva in posameznih fizičnih oseb. S tem prostorskim planom je Občina Dobrna dosegla vse takrat zastavljene cilje: oblikovala je strokovno utemeljena poselitvena območja naselij, kamor je usmerila novo gradnjo, izdelala je dolgoročno zasnovano urbanistično zasnovo občinskega središča, zagotovila prostorske možnosti za številne investicije s področja družbenih dejavnosti, turizma, športa in podobno ter zagotovila nova stavbna zemljišča za individualno gradnjo.
(2) Zaradi zgoraj navedenega ima Občina Dobrna v prihajajočem obdobju manjši obseg razvojnih potreb, sistem prostorskih aktov pa mora prilagoditi novemu ZPNačt.
(3) Pri pripravi OPN po ZPNačrt je Občina Dobrna zasledovala kontinuiteto strokovnih podlag zadnjih petih let, ki sledijo dolgoročnemu prostorskemu razvoju Občine Dobrna in so kot take še vedno aktualne.
B) Splošno o občini.
Občina Dobrna je geografsko zaključena celota na severnem delu Celjske kotline, med obronki Paškega Kozjaka in Pohorja. Po površini meri 31,68 km2 in ima okrog 2100 prebivalcev. Največje naselje, Dobrna, leži na nadmorski višini 375 m, najvišje ležeči del občine je Paški Kozjak – Štrukljev vrh 1226 m. Dobrna ima skoraj 900-letno tradicijo in spada med naša najstarejša zdravilišča poleg Rogaške Slatine in Dolenjskih Toplic. Terme Dobrna d.d. so največji gospodarski subjekt in nosilec turističnega gospodarstva občine. Pomemben del turistične ponudbe občine predstavlja neokrnjena narava in bogata kulturna dediščina podeželja. Oddaljenost od (upravnega središča) Celja je 18 km in od mesta Velenja 10 km. Do najbližjega letališča v Mariboru je 60 km, do letališča Brnik 85 km in do letališča v Grazu 120 km.
C) Vizualna podoba občine.
C1) Relief.
Občino Dobrna sestavljata dve izraziti reliefni enoti. Prva so pobočja Paškega Kozjaka na severnem delu, za katera je značilen zaobljen, kopast relief brez skalovitih pobočij. Izrazitih vrhov ni, prevladujejo zaobljene oblike. Zožitve prostora se pojavljajo med reliefnimi robovi, njihova izraznost pa je odvisna od strmine pobočij. Posebej izrazite so zožitve ob vodah (na primer Hudičev graben). Drugih izrazitih reliefnih posebnosti (prav zaradi njegove zaobljene, kopaste oblike) ni. Za Dobrnsko podolje na jugu občine je značilno večje – glede na ostali teren pretežno uravnano – območje, na katerem se je razvilo edino večje zgoščeno naselje Dobrna.
C2) Površinske vode.
Površinske vode (potoki) se stekajo po grapah s pobočij Paškega Kozjaka na južno stran občine. Izrazitost voda je sicer manjša, saj potoke zakrivata gozd in obvodna vegetacija, poleg tega pa so zaradi svojega majhnega obsega manj opazni. Med večje, a vizualno še vedno manj izrazite površinske vode občine sodita predvsem vodotoka Dobrnica in Topliški potok, ki tečeta čez občinsko središče in ga tudi poplavno ogrožata. V neposredni bližini naselja Dobrna (pri dvorcu Novi grad) se nahajajo trije ribniki, ki so bili zaradi slabe vzdrževanosti in posledične zaraščenosti v preteklosti dokaj neizraziti, stanje pa se počasi spreminja, in sicer s postopnim urejanjem samih ribnikov in njihovih brežin (dva ribnika sta še nevzdrževana, en ribnik, ki se nahaja pri Vili Purška v Lokovini, pa je bil v letih 2009 in 2010 očiščen, urejen s potmi, koši za smeti, klopcami in s pomolom).
C3) Vegetacijski pokrov.
Praktično ves severni del občine pokriva gozd. Zelo značilne so strnjene čistine znotraj gozda – celki, ki so razpršene po južnih pobočjih Paškega Kozjaka. Tem gre pripisati visoko izrazitost, saj predstavljajo velik kontrast okoliškemu gozdu. V južnem delu občine se gozd razredči, nadomestijo ga obdelovalne površine in grajena struktura. V tem delu vidno ne izstopa noben vegetacijski element. Do nedavnega so v južnem delu občine izstopale hmeljske površine južno od naselja Dobrna, in sicer zaradi svojega pomena (netipičen element v krajinski sliki) ter negativnih vplivov na okolje (pesticidi), vendar so bile hmeljske žičnice v celoti odstranjene v prvi polovici l. 2011, ponovna postavitev žičnic in sajenje hmelja pa se ne dovoljuje.
C4) Grajena struktura.
Največje strnjeno naselje v občini je Dobrna, ki je izrazita tako zaradi svojega obsega (predstavlja največjo vidno zgostitev grajene strukture) kot zaradi lege na uravnanem terenu. Poleg Dobrne se grajena struktura gosti v jedrih naslednjih naselij: Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica. Gradnja severnega dela občine je razpršena. Pojavlja se v obliki samotnih domačij znotraj celkov pod Paškim Kozjakom. Ta oblika ima največjo izraznost, saj se pojavlja na čistinah sredi obširnih gozdnatih območij in predstavlja izrazito ohranjeno avtohtono obliko razpršene poselitve, ki jo je potrebno še posebej varovati. Na preostalem osrednjem in južnem območju občine se pojavlja preplet razpršene poselitve in razpršene gradnje; tu se prepletajo prepoznane oblike avtohtone razpršene poselitve (npr. na vinogradniških območjih), manjše gostitve grajene strukture (npr. slemenska gradnja, obcestna pozidava ob komunikacijah) ter razpršena gradnja kot negativni trend poselitve. Razpršena gradnja, ki predstavlja velik del grajene strukture v osrednjem in južnem delu občine, je izrazita v nasprotnem, negativnem smislu, saj razvrednoti naravno okolje. Poleg tega je njena pojavnost preveč naključna in razdrobljena. Izpostaviti velja še delno vidna cerkvena zvonika (zvonik cerkve Marijinega vnebovzetja v Dobrni in cerkve sv. Miklavža v Vrbi), medtem ko je sv. Jošt zaradi zaraščenosti z drevjem precej manj izrazit. Ostala grajena struktura (električni vodi, ceste) je precej neizrazita in se prilagaja terenu in vegetaciji. Tudi degradirana območja (kamnolomi, območje čistilne naprave ipd.) vidno ne izstopajo v krajinski sliki.
D) Poselitev in demografija.
(1) Celotna Občina Dobrna šteje po popisu prebivalstva leta 2002 skupaj 2083 prebivalcev. Največ prebivalcev, dobra četrtina vseh, živi v območju občinskega središča – naselja Dobrna. Po številu prebivalcev si območja naselij sledijo v naslednjem vrstnem redu: Klanc, Zavrh nad Dobrno, Lokovina, Vinska Gorica, Vrba, Strmec nad Dobrno, Pristova, Brdce nad Dobrno in Parož ter naselje z najmanjšim številom prebivalcev Loka pri Dobrni.
(2) V nasprotju z negativnim naravnim prirastom na državnem nivoju, je v Občini Dobrna v letu 2005 prisoten ničelni naravni prirast – število rojenih je enako številu umrlih. Vendar je ob tem potrebno pokazati podatke daljšega časovnega obdobja. Od leta 1999 dalje, je naravni prirast v Občini Dobrna zelo variabilen. Tako je v prvem letu prisoten negativen naravni prirast, nato sledi obdobje treh let, ko je naravni prirast pozitiven, v obdobju 2003–2004 znova negativen, nato pa se, kot je navedeno za leto 2005, ustavi na 0.
(3) Po podatkih Statističnega urada RS, ki spremlja tudi letno gibanje prebivalstva, je v obdobju od leta 1999 do 2002 prisoten občuten porast prebivalstva, nato pa v letih 2003 in 2004 rahel upad. Število prebivalstva nato do leta 2006 ostane stabilno. V primerjavi z začetnim letom opazovanja (l. 1999) se je število prebivalcev v celotni občini povečalo za 1,2 % (l. 2006).
(4) Večje razlike so opazne pri gibanju števila prebivalcev znotraj posameznih naselij. Največji porast prebivalcev je prisoten v občinskem središču – naselju Dobrna, gibanje števila prebivalcev v ostalih naseljih pa je dokaj enakomerno. Bistven upad števila prebivalcev je zaznati v naseljih Brdce nad Dobrno in Strmec nad Dobrno, kjer je število prebivalcev upadlo za polovico.
(5) Naselje, v katerem prihaja do največje gostitve grajene strukture, je občinsko središče Dobrna. Manjše gostitve grajene strukture, ki se pojavljajo v jedru kot vasi, so še naselja Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica. Preostala poselitev je pretežno razpršena; ponekod je razpoznana kot avtohton poselitveni vzorec kmetij v celkih (severni del občine oziroma širše območje Paškega Kozjaka), v osrednjem in južnem delu pa kot preplet razpršene poselitve in razpršene gradnje.
(6) Glede na izhodišča Strategije prostorskega razvoja Slovenije – SPRS (Uradni list RS, št. 76/04) naselja v Občini Dobrna ločimo na:
– urbano naselje Dobrna, v katerem se nahajajo »storitvene, oskrbne in druge dejavnosti, ki oskrbujejo prebivalce, ki prebivajo v naselju«; Dobrna »predstavlja središče gravitacijskega območja« naselij preostale občine in je kot urbano naselje prepoznana zaradi vloge občinskega središča ter zaradi izrazitega turistično zdraviliškega značaja,
– vasi kot območja, ki so v veljavnem prostorskem planu občine že opredeljena kot poselitvena območja (Lokovina, Zavrh nad Dobrno, Klanc in Vrba), poleg teh pa še Vinska Gorica, in sicer kot »naselja, ki imajo manj kot 500 prebivalcev in nimajo razvitih dejavnosti, ki so značilne za urbano naselje«,
– preostalo poselitev predstavljajo zaselki »kot poseljena območja, ki imajo manj kot deset stanovanjskih stavb«.
2.2.2. Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije
8. člen
(1) Območje s posebnimi potenciali je predvsem celoten severni del občine (širše območje Paškega Kozjaka), kjer je poselitev razpoznana kot izrazito dobro ohranjena avtohtona oblika razpršene poselitve kmetij v celkih, sicer pa je severni del občine izrazito naravno ohranjen in kot tak zavarovan s številnimi režimi varstva narave.
(2) Območje s posebnimi potenciali je nadalje širše območje zdraviliško termalnega dela v severo-zahodnem delu naselja Dobrna, ki ga zaznamuje specifična arhitektura, vezana na zdraviliško tradicijo kraja, v povezavi s parkovno ureditvijo.
(3) s strani vodotokov Dobrnica in Topliški potok je ogrožen celoten center Dobrne. Potencialno ogrožena so vsa območja neposredno ob vodotokih v občini.
(4) Osrednji in južni del občine je ogrožen zaradi zemeljskih plazov.
(5) Območje Občine Dobrna ni ogroženo zaradi emisij SO2, povečanega onesnaženja zraka ali vodotokov, je pa prisotna poškodovanost gozdov, in sicer od 20 do 29 %.
(6) Dobrni bližnji center visoke onesnaženosti okolja je Celje, kjer se nahaja tudi najbližje veliko odlagališče odpadkov (Bukovžlak pri Celju).
(7) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,125 (vir: ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
(8) Iz kart temeljnega načrta in regijskega načrta, ki je podrobneje razdelan za območje Zahodnoštajerske regije, izhaja, da se Občina Dobrna nahaja na območju VII. stopnje po EMS lestvici (vir: Načrt zaščite in reševanja ob potresu, verzija 2.0, izdelal: D. Praprotnik, 1999–2008)
2.2.3. Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin
9. člen
(1) Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin izhajajo iz razvojnih teženj. Skupno sodelovanje z Mestno občino Velenje, Občino Vitanje in Občino Mislinja bo potrebno prvenstveno na področju sonaravnega razvoja in urejanja prostora v severnem delu občine, na širšem območju Paškega Kozjaka. Celotno območje Paškega Kozjaka, za katero je značilna velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne, pogosto zgodovinsko odvisne povezave, je pomembne del narodove identitete, ki tvori prepoznavno kulturno krajino visoke doživljajske vrednosti. Na tem območju se varuje zlasti krajinsko zgradbo (naravne kot kulturne prvine), ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin in povezavo s stavbno naselbinsko dediščino.
(2) Povezave s širšo regijo nakazujejo tudi Terme Dobrna d.d., in sicer v smislu razvoja turizma celotne regije.
(3) Skupno sodelovanje s preostalimi občinami pa se navezuje predvsem na skupno urejanje celotne infrastrukture.
2.2.4. Cilji prostorskega razvoja občine
10. člen
(1) Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru, pri čemer bo dan poudarek na izboljšanju kvalitete bivanja.
(2) V prostorski razvoj občine se vnašajo nove vsebine, rešujejo se konflikti v prostoru, rešujejo se razvojni pogledi, začrtajo se razvojne potrebe občine po novih poslovnih površinah v smislu razvoja tržnega gospodarstva, uredi se policentrični razvoj naselij v občini, učinkovito se uredi načrtovanje prometne in druge infrastrukture v občini, zagotovijo se pogoji za turistični razvoj glavnega turističnega generatorja v občini (Terme Dobrna d.d.), zagotovijo se pogoji za storitvene dejavnosti na območju celotne občine, zagotovijo so pogoji za prestrukturiranje večjih kmetij v celovite gospodarske subjekte, zagotovijo se pogoji za ohranjanje poselitve na območju avtohtone razpršene poselitve ter za usmerjanje nove gradnje v obstoječa naselja s poudarkom na kompleksnejši ureditvi občinskega središča, naselja Dobrna.
(3) Pri načrtovanju novih ureditev bo Občina Dobrna ohranjala dosedanji vzdržen in trajnostni prostorski razvoj in varovala kulturno dediščino ter naravno okolje in naravne vrednote v občini. Razvoj bo načrtovan tako, da se nove prostorske ureditve predvidoma ne bodo umeščale v območja ohranjanja narave.
(4) Konkretni, srednjeročni cilji prostorskega razvoja Občine Dobrna so naslednji:
– zagotoviti prostorske možnosti za večstanovanjsko gradnjo v območju strnjenih naselij,
– območje razpršene gradnje v Vinski Gorici sanirati kot novo naselje, kamor se bo med drugim lahko usmerjala nova gradnja,
– veljavno urbanistično zasnovo naselja Dobrna nadomestiti z urbanističnim načrtom ob upoštevanju novega trenda intenzivnejšega prostorskega razvoja,
– v čim večji možni meri poiskati prostorske možnosti za individualne investicije občanov,
– zagotoviti prostorske možnosti za umestitev mešane obrtne in trgovske dejavnosti na območju Pristove, južno od regionalne ceste proti Celju oziroma južno od novega bencinskega servisa,
– začrtati nove smeri turistične ponudbe za različne ciljne skupine,
– umestiti manjkajočo družbeno infrastrukturo, med drugim nov varstveno delovni center,
– revitalizirati kulturno dediščino – tudi z novo, primerno vsebino objektov, med drugim revitalizirati graščino Guteneg, v katerem so sedaj urejena stanovanja; ob tem je potrebno zagotoviti prostorske možnosti za večstanovanjsko gradnjo, kamor se bodo lahko selili prebivalci Gutenega,
– urediti skupno »komunalno cono«, kjer se poleg čistilne naprave uredi zbirni center kosovnih odpadkov,
– poiskati alternativno lokacijo za poslovne dejavnosti, ki bo nadomestila neprimerno območje predvidenih poslovnih dejavnosti v Lokovini,
– sanirati nelegalne odvzeme gramoza.
2.2.5. Konceptualna izhodišča prostorskega razvoja občine
11. člen
(1) Osnovni namen urejanja prostora v Občini Dobrna mora slediti usklajevanju gospodarskih, družbenih in okoljevarstvenih vidikov razvoja, s čimer se omogoča skladen civilizacijski in kulturni razvoj. Usmerjanje razvojnih procesov in posegov v prostor mora izhajati iz uravnoteženosti razvojnih potreb in varstvenih zahtev, pri čemer je treba območje Občine Dobrna urejati tako, da se:
– zagotavlja vzdržen razvoj v prostoru in racionalna raba zemljišč s poudarkom na varstvu prostorskih zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije,
– omogoča kakovostne in enakovredne življenjske razmere v naseljih in na podeželju,
– doseže prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo razmestitev različnih dejavnosti v prostoru,
– zagotavlja prostorske možnosti za skladen razvoj skupnosti,
– ohranja narava, varujejo naravni viri ter kakovosti bivalnega okolja in kulturna dediščina,
– omogoča obrambo države in zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Razvoj Občine Dobrna temelji na paradigmi razvoja turizma. Turistično infrastrukturo je potrebno ustreznejše izkoristiti ter kvalitativno izboljšati predvsem v luči naslednjih ukrepov:
– prilagoditev objektov varovanju okolja, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter krajevnim značilnostim,
– izgradnja in vzdrževanje različnih planinskih in turističnih poti za kolesarjenje in pešačenje ter drugih naprav, ki omogočajo stik z naravo in okolico,
– saniranje jedra naselja Dobrna, opuščenih ali neprimerno rabljenih objektov kulturne dediščine (Vila Ružička, Guteneg, Novi grad) in drugih objektov turistične infrastrukture in razvijanje ponudbe, ki bo zagotavljalo normalno bivanje in aktivnosti domačemu prebivalstvu in povečalo turistično privlačnost.
2.3. Zasnova prostorskega razvoja občine
2.3.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
12. člen
(1) Pri usmerjanju nove poselitve je potrebno ohraniti sedanjo zeleno podobo prostora in obstoječo identiteto krajine. Občina naj ohrani ruralno podobo, brez industrije, v prihodnje pa naj se umeščajo le tiste vrste dejavnosti, ki jih prostor prenese. Razvoj je potrebno spodbujati, vendar le do meje, ki ohranja kvalitetno okolje. Povečanje števila prebivalstva mora biti uravnoteženo in zgolj do tistih mej, ki jih lahko družba in prostor še preneseta.
(2) Nujno je potrebno ohraniti kmetije, in sicer predvsem zaradi ohranjanja kulturne krajine.
(3) Glavnina razvoja občine se usmerja v naselje Dobrna, ki ga omejujejo tri ključne točke – Guteneg, Novi grad in zdraviliški kompleks. Občinsko središče, naselje Dobrna, naj z bolj urejeno osnovno oskrbo doseže večjo centralno moč.
(4) V območje naselja Dobrna se umesti večstanovanjska gradnja. Ker znotraj strnjenega dela Dobrne ni več prostih površin, se dopusti širitev naselja skladno z urbanistični načrtom. Novi večstanovanjski objekti služijo med drugim tudi za selitev prebivalcev iz graščine Guteneg, s čimer se graščina izprazni in revitalizira ter nameni za turistično dejavnost. V širšem območju naselja Dobrna naj se ob cestni povezavi Vojnik–Velenje, južno od novega bencinskega servisa, vzpostavi območje mirne mešane obrtne cone.
(5) Nova poselitev se, poleg Dobrne, usmerja v jedra obstoječe grajene strukture, in sicer v naselja Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica, pri čemer se upošteva tipologija poselitve, varuje območja naravnih vrednot in kulturne dediščine ter ohranja vedute. Na tak način se sanira netipična razpršena gradnja v južnem delu občine.
(6) V severnem delu občine, pod pobočji Paškega Kozjaka, se ohranja tipičen vzorec poselitve v celkih. V ta namen se kmetije oblikujejo v celovit gospodarski subjekt, okrepljen z dopolnilnimi dejavnostmi.
(7) Potrebno je poskrbeti za rezervacijo površin za (individualno) gradnjo, kamor se usmerja potencialne investitorje. Investicije občanov oziroma nova stanovanjska gradnja se zagotavlja na območju naselij in širitve naselij, na območju razpršene gradnje, ki se bodisi vključi v naselje bodisi sanira kot novo naselje ter na območju Paškega Kozjaka in v ostalem odprtem prostoru občine, v kolikor gre za širitev obstoječih kmetij.
(8) Posebna območja, kot je na primer varstveno delovni center, se umestijo v širše območje naselja Dobrna tako, da je omogočena peš povezava novega varstveno delovnega centra z obstoječim območjem Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna (ki se je v letu 2007 preselil iz Novega gradu na novo lokacijo). Tudi ostala družbena infrastruktura se prvenstveno umešča v širše območje naselja Dobrna, pri čemer se zagotavljajo ustrezne peš povezave s centrom Dobrne ali s postajališči javnega potniškega prometa.
2.3.2. Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij
13. člen
(1) Severni del občine, območje Paškega Kozjaka (t.j. območje naselij Brdce nad Dobrno, Strmec nad Dobrno, Parož in Loka pri Dobrni), je namenjeno ohranjanju avtohtone oblike poselitve kmetij v celkih.
(2) Gričevnato območje osrednjega in južnega dela občine, območje izven strnjenih naselij, je namenjeno gostitvi obstoječe grajene strukture skladno z njeno tipologijo, ki je lokalno prepoznavna, ter sanaciji razpršene gradnje; na tem območju gre predvsem za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter dopolnilne gradnje objektov, ki pomenijo zaokrožitev in sanacijo posamičnih skupin objektov zunaj strnjenih naselij; umeščanje nove grajene strukture mora biti skladno s prepoznanim vzorcem poselitve na lokalni ravni (slemenska gradnja, obcestna gradnja, gradnja v vinogradniškem območju in podobno). Sem se prvenstveno umešča gradnja za potrebe kmetijstva, gozdarstva in turizma.
(3) S tem prostorskim aktom se prostorski razvoj in nova grajena struktura usmerja v okvirna območja naselij na naslednji način:
– vlogo vodilnega naselja občine ima občinsko središče Dobrna; naselje Dobrna prevzema v omrežju naselij v okviru občine »prvo stopnjo«, v povezavi z omrežjem naselij v hierarhiji na državni ravni pa v skladu s SPRS prevzema stopnjo »lokalnega središča«,
– v omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »drugo stopnjo« naselja Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica; razen zadnje so bila vsa navedena naselja že sedaj vključena v omrežje naselij, zanje so bila v veljavnem določena poselitvena območja, kamor se je prioritetno usmerjala nova grajena struktura; v teh naseljih se zagotavljajo površine za razvoj kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, pa tudi površine za družbeno infrastrukturo, oskrbo, turizem in stanovanja.
(4) Urbanistični načrt je izdelan za naselje Dobrna, in sicer zaradi njenega intenzivnejšega prostorskega razvoja, predvsem pa zaradi izrazitega turistično zdraviliškega značaja naselja; urbanistični načrt predstavlja podlago za občinski prostorski načrt na območju naselja Dobrna.
(5) Zaradi majhnega obsega občine z manjšim številom naselij je omrežje naselij sestavljeno zgolj iz navedenih stopenj; nadaljnja diferenciacija ni smiselna.
2.3.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
14. člen
(1) Skozi južni del občine poteka v smeri od vzhoda proti zahodu državna cesta, ki povezuje Celje (preko Vojnika, Nove Cerkve in Lemberga) in Velenje (preko Črnove in Vinske Gore). Ta prometna os v smeri vzhod–zahod ostaja glavna prometna os v občini tudi v prihodnje. Od državne ceste se v naselju Lokovina, pri gostišču Koren in bencinskem servisu, odcepi krak državne ceste, ki pelje proti severu v naselje Dobrna in se tam tudi konča.
(2) Preostalo območje občine povezujejo lokalne ceste in druge poti.
(3) Sistem lokalnih cestnih povezav in drugih poti je bolj razvejan v južnem delu občine, kjer povezuje številno razpršeno grajeno strukturo. V severnem, reliefno bolj razgibanem delu občine (Paški Kozjak) so lokalne cestne povezave manj razvejane in povezujejo posamezne kmetije.
(4) Javni potniški promet stagnira, avtobusne linije in frekvence vožnje pa se občutno zmanjšujejo. Drugih sistemov prometnega omrežja v občini ni.
2.3.4. Druga pomembna območja
15. člen
(1) Severni del občine je izredno naravno ohranjen. V majhnem deli je vključen tudi območje Natura 2000 (posebno varstveno območje), območje Paškega Kozjaka pa je med drugim opredeljeno kot območje krajinske prepoznavnosti. Tu se nahajajo ekološko pomembno območje, objekti in območja naravnih vrednot, pričakovanih naravnih vrednot in predlagana zavarovana območja (krajinski park). S tega vidika je potrebno pri nadaljnjem prostorskem razvoju Občine Dobrna upoštevati omejitve glede umeščanja novih objektov v prostor in pri načrtovanju drugih prostorskih ureditev.
(2) Območje Občine Dobrna je izredno bogato tudi z vidika obsega objektov kulturne dediščine. Kulturna dediščina je razporejena po celotnem območju občine, večja zgostitev objektov kulturne dediščine je v sami Dobrni. Med objekti in območji varstva kulturne dediščine se na območju Občine Dobrna nahajajo naslednje zvrsti kulturne dediščine: arheološka, memorialna, naselbinska, profana stavbna, sakralna stavbna, sakralno profana stavbna in vrtnoarhitekturna dediščina.
(3) Območje Paškega Kozjaka je varovano kot kulturni spomenik in opredeljeno tudi kot območje prepoznavnosti na nacionalni ravni skladno s SPRS, in sicer kot »krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni« (SPRS, III.3.1.(6)).
2.4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena
2.4.1. Prometna infrastruktura
16. člen
A) Cestno omrežje.
A1) Občinsko cestno omrežje.
(1) Pri izboljšanju prometne infrastrukture je potrebno obstoječo rekonstruirati ter jo dograditi. Prednost ima prometna infrastruktura, ki povezuje strnjena naselja med sabo ter se nahaja v samih naseljih. Znotraj naselij se izgradijo pločniki, ki se navežejo na postajališča javnega potniškega prometa. Poleg tega je potrebno dati poseben poudarek dostopnosti Paškega Kozjaka.
(2) V južnem delu občine je potrebno prvenstveno zgraditi ustrezno infrastrukturno opremljenost naselja Dobrna ter okoliških novih jeder (Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina ter Vinska Gorica).
(3) Kot podpora turistični ponudbi občine se uredi parkirišče in počivališče za avtodome s priključki za elektriko in vodo, z urejenim odvajanjem odpadne komunalne vode in drugih komunalnih odplak ter z zabojniki za odpadke. Zaradi racionalnosti se parkirišče oziroma počivališče umesti čim bližje centra Dobrne, vendar tako, da ne prihaja do konfliktov z obstoječimi rabami prostora.
(4) Prednostno se je potrebno posvetiti ureditvi javnega potniškega prometa, ki služi tako prebivalcem kot turistični ponudbi občine.
A2) Cestno omrežje naselja Dobrna.
(1) Skozi južni del naselja Dobrna poteka regionalna prometna povezava Velenje–Črnova–Celje, ki se pri gostišču Koren odcepi proti severu in poteka skozi celotno naselje vse do odcepa za Zavrh nad Dobrno. Lega in profil te prometnice povsem zadostujeta za obstoječe in načrtovane potrebe, le na odcepu za Terme je smiselno načrtovati preureditev križišča ali izgradnjo krožišča.
(2) Sistem lokalnih cest je na območju naselja izredno dobro zasnovan. Na novo pa je predvidena lokalna povezava znotraj bodoče poslovne cone ter na območju Novega Gradu preko športno rekreacijskega kompleksa, z ureditvijo krožišča na regionalni cesti pri odcepu za Novi Grad. Z izgradnjo novega zdraviliško vodnega kompleksa bo potrebno rekonstruirati tudi prometno povezavo proti Vinski Gorici, ki bo napajala omenjeni kompleks. Uredi se tudi nova cestna povezava iz naselja Dobrna na Vilo Zoro in proti naselju Klanc po parc. 772/10, 772/11, 722/12, k.o. 1045-Klanc ter po delu parc. št. 772/8, 463/2, 463/4, 445/5, vse k.o. Klanc ter po parc. št. 1739/1, 1739/2, k.o. 1056-Dobrna. Na parc. št. 4/1, k.o. Dobrna se, za potrebe obvoza v času zapor cest v centru Dobrne, predvidi obvozna cesta, s katero se tako poveže centrali del Dobrne z ostalimi naselji na SV delu občine (Vrba, Zavrh, V del naselja Dobrna, Klanc ter S predeli občine – Brdce nad Dobrno, Parož, Strmec nad Dobrno).
(3) Na cestnem omrežju ter površinah v splošni rabi so možna geodetske odmere, rekonstrukcije, obnove, vzdrževanje, širitve (kolesarske poti, pločniki,ipd.), posodobitve ipd., za kar se predvidi tudi varovali pas, ki bo dolgoročno omogočal izvedbo razvojnih projektov občine.
(4) Javni potniški promet na območju povezovanja znotraj naselja ni oblikovan in tudi ni potreben. Je pa predvsem za potrebe komunikacije naselja z okolico ter med posameznimi turističnimi točkami smiselno vzpostaviti javni prevoz, morda kot manjši turistični vlakec ali minibus.
(5) Na območju naselja je predvidena in delno že izvedena peš in kolesarska pot, ki poteka od regionalne ceste na jugu, skozi območje športno rekreacijskega kompleksa do jedra naselja in zdraviliškega kompleksa in se nadaljuje do Graščine Gutenek.
(6) Za potrebe stanovalcev naselja ter za obiskovalce le-teh je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. Večji problem pa se pojavi v Termah Dobrna, kjer ne razpolagajo z zadostnim številom parkirnih mest. Zato bi bilo potrebno izgraditi garažno hišo, ki pa mora biti umeščena tako, da mirujoči promet ne obremenjuje zdraviliškega parka.
B) Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti.
(1) Kolesarsko omrežje je potrebno ustrezno označiti ter dograditi kolesarske steze skozi najbolj prometne ceste. Primarno pa je potrebno kolesarski promet usmerjati na manj prometne ceste. Del kolesarskih poti je potrebno speljati mimo turistične ponudbe.
(2) Občina Dobrna z občinami Savinjske regije pripravlja regijski projekt kolesarskih poti z nazivom »Kolesarske povezave v Savinjski regiji«, na podlagi katerega se bo izvedlo kolesarsko omrežje.
(3) Omrežje pešpoti se kot omrežje planinskih in pohodniških poti razvija v celotnem severnem delu ob upoštevanju varstvene paradigme tega dela občine tako, da so pešpoti primerno označene in speljane tudi mimo turističnih kmetij. Praviloma naj bodo pešpoti ločene od kolesarskih, ob turističnih znamenitostih in turistični ponudbi pa se prepletajo, na teh mestih se organizira tudi javni prevoz.
C) Zračni promet.
Preko območja Občine Dobrna potekajo zračne poti, zato je pri načrtovanju novih posegov potrebno upoštevati relevantno zakonodajo, predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet.
2.4.2. Telekomunikacijsko omrežje
17. člen
(1) Z razvojem telekomunikacijskega omrežja v Občini Dobrna, ki ga tvorijo satelitska, fiksna in mobilna, govorna in podatkovna omrežja, omrežja za radijsko in televizijsko radiofuzijo in omrežja za kabelsko televizijo, se zagotavlja dostop do kakovostnih in za vsakdanje življenje, delo in razvoj, pomembnih storitev informacijske družbe. Telekomunikacijsko omrežje predstavlja velik potencial tudi pri organizaciji dela na domu oziroma dela na daljavo na podeželju. Zato je potrebno načrtovati sisteme tako, da bo pokritost območja občine s telekomunikacijskim omrežjem enakomerna.
(2) Vendar pa se optimalno telekomunikacijsko opremljenost prioritetno zagotavlja na območju strnjenih naselij (Dobrna, Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica) in v izobraževalnih ustanovah. Tudi ponudba in priklop na omrežje kabelske televizije se prioritetno omogoči na območju strnjenih naselij.
(3) Pri novih posegih v prostor, t.j. pri umeščanju novih tras telekomunikacijskih kablov, je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in nove trase načrtovati v obstoječih in načrtovanih koridorjih. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor v čim večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja, vplivi na zdravje, okolje in prostor pa morajo biti čim manjši.
(4) Pri načrtovanju novih posegov v prostor je potrebno upoštevati obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki ga je potrebno zaščititi oziroma prestaviti, v kolikor bi le-to oviralo razvoj novih dejavnosti.
(5) Do posameznih novih objektov se predvidijo nove trase telekomunikacijskih vodov, do novih območij širitev grajene strukture se predvidijo novi telekomunikacijski dovodi.
2.4.3. Elektronske komunikacije
18. člen
A) Energetski sistem.
A1) Občinski energetski sistem.
(1) Pri načrtovanju novih energetskih objektov in naprav se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Prostorski razvoj nove energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih. Umeščanje v prostor se načrtuje tako, da se upošteva značilne naravne prvine (gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti) ter vidnost naselij in značilne vedute. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine (razen arheološke kulturne dediščine) se daje prednost kabelski izvedbi.
(2) Pri načrtovanju novih ter posodabljanju in širitvi obstoječih objektov se prednost nameni uporabi obnovljivih in okolju prijaznih virov energije ter čim večji nevtralizaciji ali zmanjševanju emisij nevarnih plinov.
A2) Energetski sistem naselja Dobrna.
(1) Pri proizvodnji energije za ogrevanje gospodinjstev in turističnih objektov je potrebno dolgoročno zasnovati takšen energetski koncept, ki bi uporabljal obnovljive energije, to je biomaso ali pa toplotno energijo termalne vode.
(2) Prednost ima kabelska izvedba infrastrukturnih koridorjev.
B) Elektroenergetski sistem.
B1) Občinski elektroenergetski sistem.
(1) Na območju Občine Dobrna ni objektov, ki bi bili predmet odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije za področje razvoja energetskih sistemov oziroma ni obstoječih in predvidenih visokonapetostnih naprav (DV in RTP) 110 kV, 220 kV oziroma 400 kV.
(2) Pri načrtovanju novih posegov v prostor je potrebno upoštevati koridorje obstoječih in predvidenih 20 kV daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV, in sicer kot omejitvene faktorje pri umestitvi novih objektov. Varovalni koridor 20 kV, daljnovodov znaša 10 m na vsako stran osi daljnovoda in pripadajoče transformatorske postaje.
(3) V I. območje, kjer velja I. stopnja varstva pred sevanjem sodijo strnjena naselja Dobrna, Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica, kjer gre za obstoječa ali predvidena stanovanja, zdravilišča, okrepčevalnice, turistične objekte, namenjene bivanju in rekreaciji, objekte vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstva, igrišča in javne parke, javne zelene in rekreacijske površine, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podrobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti. V I. območje sodijo tudi območja izven naselij, namenjena kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjena bivanju.
(4) II. območje, kjer velja II. stopnja varstva pred sevanjem sodi območje skupne okoljske infrastrukture (s čistilno napravo in zbirnim centrom kosovnih odpadkov) ob regionalni cesti Celje–Velenje.
B2) Elektroenergetski sistem naselja Dobrna
Vsi objekti znotraj naselja so priključeni na električno omrežje. Znotraj celotnega naselja oziroma ob njenem robu je že obstoječa mreža TP postaj, ki zadovoljivo napajajo vse porabnike. Ob nadaljnjem povečevanju odjemne moči pa se praviloma povečuje moč obstoječih TP postaj, gradnja novih pa se naj v kolikor je možno izgrajuje znotraj predvidenih objektov.
C) Plinovodni sistem.
Na območju Občine Dobrna ni obstoječega ali predvidenega prenosnega omrežja zemeljskega plina.
D) Javna razsvetljava.
D1) Občinska razsvetljava.
Javna razsvetljava se prvenstveno ureja v območju strnjenih naselij Dobrna, Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica.
D2) Javna razsvetljava naselja Dobrna.
Javna razsvetljava je zgrajena znotraj jedra naselja ter ob njegovih robovih. V bodoče jo je potrebno razširiti na celotno območje pešpoti in kolesarske poti, pri čemer pa mora biti prilagojena merilu uporabnikov in naj bo predvsem talna.
2.4.4. Komunalno in vodno gospodarstvo
19. člen
A) Oskrba z vodo.
A1) Občinska oskrba z vodo.
(1) Razpoložljivih kapacitet pitne vode na območju Občine Dobrna je trenutno dovolj. Občina tako zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, pri svojem razvoju ščiti vse vodne vire, prenavlja obstoječe in gradi novo vodovodno omrežje, prvenstveno na območju strnjenih naselij v Občini Dobrna.
(2) Za posamezna območja nove poselitve, predvsem za večja strnjena območja, kamor se usmerja nova gradnja, je potrebna izgradnja novega vodovodnega omrežja ali povečava obstoječega.
(3) Ohranjajo se obstoječi in predvideni novi koridorji vodovodnega omrežja.
(4) Za kakovostno zadovoljevanje potreb po pitni vodi se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire. Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabi vire kot so padavinska voda, prečiščena odpadna voda in podobno.
(5) Na vodovarstvena območja se usmerja dejavnosti, ki ne ogrožajo kvalitete vodnih virov.
(6) Večji del poselitve severnega dela občine, t.j. širše območje Paškega Kozjaka, se oskrbuje z vodo iz lastnih vodnih zajetij. Na območju grajene strukture, ki je tudi v bodoče ne bo mogoče vključiti v vodovodi sistem občine, je potrebno prostorski razvoj omejevati tako, da se dopušča nova gradnja v sklopu obstoječih poselitvenih struktur, ki imajo že zagotovljeno oskrbo z vodo.
A2) Oskrba z vodo naselja Dobrna.
Celotno območje naselja je že sedaj preskrbljeno z vodovodnim omrežjem. Pred predvidenimi širitvami oziroma povečanju porabe pa je potrebno preveriti kapacitete ter jih po potrebi tudi povečati. Znotraj samega naselja se ne nahajajo viri pitne vode.
B) Odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode.
B1) Občinsko odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode
(1) Kanalizacijski sistem je izgrajen v naselju Dobrna in v delu naselij Lokovina, Vinska Gorica in Pristova. Zaključuje se s čistilno napravo v južnem delu občine, tik ob prometnici Celje–Velenje. Uporabniki imajo na območjih, kjer ni zgrajene javne kanalizacije, rešeno odvajanje odpadnih in padavinskih vod individualno v večini preko pretočnih in nepretočnih greznic.
(2) Kanalizacijsko omrežje se razvija prvenstveno v osrednjem in južnem delu občine, prioritetno na območju strnjenih naselij.
(3) Novi objekti se morajo priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje, kjer le-to ni izgrajeno ali pa je neustrezno, se območja novih pozidav ustrezno opremi s kanalizacijskim omrežjem. Slednje prvenstveno velja za vsa območja strnjenih naselij, in sicer za Dobrno, Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrbo, Lokovino in Vinsko Gorico.
(4) Na območju razpršene poselitve oziroma izven območij strnjenih naselij se uredi individualno čiščenje odpadne vode. Do izgradnje kanalizacije in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije, se komunalne odpadne vode tako odvajajo ločeno od ostalih vod v male komunalne čistilne naprave; odvajanje komunalnih odpadnih vod v greznice ni dovoljeno.
B2) Odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode v naselju Dobrna.
V južnem delu naselja izven območja urbanističnega načrta je že zgrajena čistilna naprava, na katero je večinoma že priključena vsa poselitev znotraj območja urbanističnega načrta, nanjo pa se morajo priključiti še vsi načrtovani objekti.
C) Ravnanje z odpadki.
C1) Občinsko ravnanje z odpadki.
(1) Na območju Občine Dobrna ni predvidena izgradnja objektov, ki bi bili namenjeni odlaganju odpadkov. Predvidena je ureditev območja za zbiranje kosovnih odpadkov, ki se umesti na skupnem območju okoljske infrastrukture, ob obstoječi čistilni napravi, tik ob prometnici Celje–Velenje. Pri tem se zagotovijo ustrezni odmiki od grajene strukture (stanovanj) bližnjih naselij in vzpostavijo vmesni zeleni pasovi med območjem komunalnih dejavnosti in stanovanjskimi območji.
(2) V vseh strnjenih naseljih v občini se predvidi prostor za postavitev zbiralnic ločenih frakcij.
(3) V okviru ravnanja z odpadki se zagotavlja ponovno uporabo in zmanjšanje količin odpadkov ter nevarnostnega potenciala na izvoru, varno končno odlaganje in odpravljanje neurejenih odlagališč in drugih starih bremen.
(4) Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča odpadkov ali t.i. »črna oziroma divja odlagališča«, ki so lahko potencialni vir onesnaženja ali motenj v prostoru, se prioritetno sanira.
C2) Ravnanje z odpadki v naselju Dobrna.
Znotraj naselja se na več mestih oblikujejo ekološki otoki, kjer se zagotovi ločeno zbiranje odpadkov. Pri skupnem ogrevanju bivališč se lahko koristi tudi izraba biomase.
2.4.5. Skupna določila za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih ohranjanja narave in območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
20. člen
(1) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na ekološko pomembnih območjih je potrebno upoštevati naslednje:
– v primeru obstoja alternativnih možnosti se prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši,
– posege in dejavnosti se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena,
– posege in dejavnosti se načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
(2) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih Natura 2000 je potrebno upoštevati naslednje:
– v čim večji možni meri se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
– v čim večji možni meri se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– v čim večji možni meri se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– v čim večji možni meri se ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena,
– pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši,
– čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako: da se živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja in da se rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja,
– posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno potencialno posebno varstveno območje (npr. gnezdišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.
(3) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine je potrebno upoštevati naslednje:
– pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta (locirati večje objekte infrastrukture izven pomembnejših prostorskih vizur),
– v največji možni meri je treba varovati dediščino na mestu samem, kar pomeni, da se večji infrastrukturni posegi (če je le možno) dediščini načeloma izogibajo,
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče. Izjemoma je na območju registriranega arheološkega najdišča kabelska izvedba dopustna, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen).
2.5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
21. člen
(1) Po registru prostorski enot (RPE) se v Občini Dobrna nahaja 11 naselij, in sicer: Strmec nad Dobrno, Parož, Brdce nad Dobrno, Loka pri Dobrni, Klanc, Zavrh nad Dobrno, Dobrna, Vrba, Lokovina, Vinska Gorica, Pristova.
(2) Na območju občine je določenih 6 okvirnih območij naselij (tabela 1) od tega:
tabela 1
+-------------+----------+------------+-------------------------+
|Naselje po |Naselje |Poselitveno |Območje naselja / |
|RPE |po OPN |območje |sanacije razpršene |
| | | |gradnje |
+-------------+----------+------------+------------+------------+
|Dobrna, |Dobrna |PO1 (Dobrna)|okvirno |ON1 - |
|Lokovina, | | |območje |okvirno |
|Pristova, | | |naselja |območje |
|Vinska | | | |naselja |
|Gorica, | | | |Dobrna |
|Zavrh nad | | | | |
|Dobrno, | | | | |
|Klanc | | | | |
+-------------+----------+------------+------------+------------+
|Klanc |Klanc |PO4 (Klanc –|okvirno |ON2 – |
| | |vzhodni del)|območje |okvirno |
| | |PO5 (Klanc –|naselja |območje |
| | |zahodni del)| |naselja |
| | | | |Klanc |
| | +------------+------------+------------+
| | |/ |območje |RG2 – |
| | | |sanacije |območje |
| | | |razpršene |sanacije |
| | | |gradnje, ki |razpršene |
| | | |se vključi v|gradnje, ki |
| | | |naselje |se vključi |
| | | | |v naselje |
| | | | |Klanc |
+-------------+----------+------------+------------+------------+
|Zavrh nad |Zavrh nad |PO3 (Zavrh |okvirno |ON3 – |
|Dobrno |Dobrno |nad Dobrno) |območje |okvirno |
| | | |naselja |območje |
| | | | |naselja |
| | | | |Zavrh nad |
| | | | |Dobrno |
+-------------+----------+------------+------------+------------+
|Vrba |Vrba |PO2 (Vrba) |okvirno |ON4 – |
| | | |območje |okvirno |
| | | |naselja |območje |
| | | | |naselja |
| | | | |Vrba |
+-------------+----------+------------+------------+------------+
|Lokovina |Lokovina |PO7 |okvirno |ON5 – |
| | |(Lokovina) |območje |okvirno |
| | | |naselja |območje |
| | | | |naselja |
| | | | |Lokovina |
+-------------+----------+------------+------------+------------+
|Vinska |Vinska |/ |območje |ON6 / RG1 – |
|Gorica, |Gorica | |sanacije |območje |
|Pristova | | |razpršene |sanacije |
| | | |gradnje, ki |razpršene |
| | | |se opredeli |gradnje, ki |
| | | |kot novo |se opredeli |
| | | |naselje |kot novo |
| | | | |naselje |
| | | | |Vinska |
| | | | |Gorica |
+-------------+----------+------------+------------+------------+
(3) Skladno z zasnovo prostorskega razvoja občine in načrtovanim omrežjem naselij, se določijo okvirna območja in usmeritve za naslednja strnjena naselja:
A) Dobrna.
A1) Izhodišča in cilji prostorskega razvoja naselja Dobrna.
Naselje Dobrna zavzema središčno lego v občini in sicer v njenem nižinskem delu. Že od nekdaj je imela specifično vlogo napram ostali naseljem v bližnji okolici in Savinjski regiji. Zaradi nekoliko odmaknjene lege ter izrednih naravnih danosti, predvsem s prisotnostjo termalne vode, je predstavljajo to območje možnost kvalitetnega bivanja in počitnikovanja. Tako je iz obdobja odkritja in uporabe termalne vode ohranjenih kar nekaj vrhunskih urbanističnih ter arhitekturnih spomenikov. Le-ti so razpostavljeni po robovih naselja in kot taki predstavljajo tudi današnje meje poselitve, znotraj katerih se umešča novejša grajena struktura in pri čemer se upošteva že obstoječe kvalitete in navedene naravne danosti.
A2) Koncept razvoja naselja Dobrna.
Naselje Dobrna je občinsko središče z vsemi potrebnimi funkcijami vodilnega naselja. Zavzema osrednji prostor južnega nižinskega dela občine. Osrednje urbano območje predstavlja jedro naselja, v katerem se nahajajo osnovna šola, vrtec, zdravstvena postaja, lekarna, pošta, trgovine, restavracije, občinska stavba in večstanovanjski objekti. Okoli tega jedra pa se nizajo ostala urbana območja, ki so pretežno namenjena turističnim in poslovnim dejavnostim oziroma čistim stanovanjskim površinam. Med njimi so zelene površine, ki dajejo celotnemu naselju ustrezno kvaliteto in odprtost. Robove naselja predstavlja že obstoječa grajena struktura, med katero izstopajo naslednje vedute: na jugu sta to Vila Egger in Vila Purška, na zahodu območje graščine Novi Grad, na severozahodu območje okoli zdraviliškega kompleksa ter Vile Zore, na severu graščina Guteneg, na vzhodu pa območje Vile Ružičke. Te vedute so tudi zavarovane kot profana stavbna dediščina, katerim je potrebno podrejati celoten urbani razvoj. Celotno območje naselja Dobrna povezuje prometno omrežje, ki se navezuje na regionalno povezavo Velenje–Celje. Do jedra naselja je prometna povezava krožna, nato pa se razcepi proti zdraviliškemu kompleksu ter graščini Guteneg.
A3) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja mesta Dobrna.
Znotraj naselja obstajajo štiri temeljne strukture, ki predstavljajo morfološka enovita območja. Na podlagi te prepoznavnosti so nato podana ustrezna urbanistična izhodišča in ukrepi za njihovo izvajanje.
A4) Temeljne strukture.
Temeljne strukture so naslednje:
m1/ območje starega naselbinskega jedra: jedro naselja Dobrna predstavlja osrednje morfološko in tudi percepcijsko središče. Znotraj območja se nahaja strnjena ter trška pozidava.
m2/ območje parkovne zdraviliške arhitekture: zajema območje zdraviliškega kompleksa. Znotraj se nahajajo zdraviliški objekti ter obširna parkovna ureditev.
m3/ območje obcestne individualne pozidave: ob cesti proti Vinski Gorici se je izoblikovalo območje samostoječih hiš, ki se druga ob drugi nizajo pod hribom.
m4/ območje razpršene gradnje: na robovih naselja se nizajo manjša območja razpršene gradnje. Urbana struktura je zelo neizrazita in nedefinirana ter v bistvu razpršena.
A5) Urbanistična izhodišča in ukrepi.
Urbanistična izhodišča in ukrepi so naslednji:
u1/ revitalizacija jedra: za celotno občino je zelo pomembna revitalizacija jedra. Poleg strukturne revitalizacije ter prenove objektov je potrebno temu delu vrniti nekdanjo mentalno veljavo. Potrebno se je posvetiti ambientalni sanaciji ter kvalitativni izboljšavi odprtih prostorov, v prvi fazi je potrebno oblikovati osrednji trg, ki bo jedru dal mentalno in urbano središče.
u2/ sanacija razpršene gradnje ter priključitev k naselju: največ pozornosti pri pripravi urbanističnih ukrepov je potrebno posvetiti območjem razpršene gradnje. V to območje je potrebno vnesti prepoznaven morfološki vzorec, ki bo območja saniral ter jih tako mentalno kot komunalno in morfološko priključiti k naselju.
u3/ revitalizacija in dograditev zdraviliškega kompleksa: območje Term Dobrna je pretežno že zgrajeno, možna je manjša dograditev na njenem severovzhodnem delu pod Vilo Zoro. Ta dograditev se mora funkcijsko in oblikovno navezovati na obstoječ kompleks. Pozornost pa je potrebno posvetiti tudi revitalizaciji parka ter že zgrajenih objektov, pri čemer volumensko negativno izstopa Hotel Vita, ki je bil zgrajen kot zadnji.
u4/ oblikovanje območja nadstandardnih stanovanj: v luči dviga kvalitete bivanja je na zahodnem delu naselja za graščino Novi Grad predvideno oblikovanje soseske nadstandardnih stanovanj. Funkcija se mora navezovati na zdraviliško ponudbo in jo tudi dopolnjevati.
u5/ revitalizacija graščine Novi Grad: območje zajema graščino, pomožne objekte ter park. Trenutno je območje prazno, zato ga je potrebno programsko in tudi urbanistično revitalizirati ter nameniti kurativni, preventivni ali wellnes zdraviliški funkciji.
u6/ oblikovanje poslovno obrtne cone: občina kot celota še nima vzpostavljene mikro poslovne cone, v katero lahko preseli manjše lokalne podjetnike iz urbanega središča ter območij razpršene gradnje. Lokacijsko je najbolj primerno območje na južnem robu naselja ob regionalni cesti.
u7/ oblikovanje zdraviliško vodnega kompleksa: območje obstoječega zdraviliškega kompleksa je zaradi parkovne zasnove omejeno pri svojem nadaljnjem razvoju. Ker pa ne prestavlja dovolj velike kritične mase, se pojavlja potreba po oblikovanju dodatnega termalnega centra, v katerega pa se poleg nastanitvenih možnosti umestijo predvsem vodne površine s pripadajočimi storitvami.
u8/ trajno varovanje območja pred grajeno strukturo – dolgoročno oblikovanje športno rekreacijskih površin: znotraj območja naselja se nahajata dve večji zeleni površini, ki jih je potrebno dolgoročno ohraniti nepozidane. Namenijo se lahko za parkovne ureditve in športno rekreacijske površine. Te zelene površine hkrati mentalno medsebojno ločujejo posamezna kvalitetna območja in jih na drugi strani povezujejo skozi zeleno omrežje.
B) Klanc.
(1) V naselje se usmerja gradnja kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in nova stanovanjska gradnja.
(2) Kot naselje se skupno obravnava obe območji, ki sta bili kot poselitveni območji že vključeni v veljaven prostorski plan občine in kamor se je že do sedaj usmerjala nova gradnja. Naselju se priključi razpršena gradnja na jugu in jugo-zahodu. Območja so povezana z zelenim sistemom naselja, t.j. z zelenimi površinami, ki ostanejo nepozidane in predstavljajo prekinitve med različnimi deli / enotami naselja.
(3) Vzhodni del naselja, kjer je na izredno strmem terenu razvit vzorec obcestne in slemenske pozidave, se kot tak ohranja. V tem delu so mogoče zgolj manjše zapolnitve prostih površin ob cesti, pri čemer pa je izrednega pomena predhodno geološko mnenje, saj je teren reliefno močno razgiban, na nekaterih mestih tudi plazovit. Prostih površin, primernih za gradnji, je malo. Grajena struktura se zapolnjuje med obstoječo grajeno strukturo na posameznih prostih zemljiščih, pri čemer mora biti usmerjenost objektov vzporedno s plastnicami.
(4) V zahodni del naselja, kjer so prepoznani nastavki gručaste zasnove, se nova pozidava usmerja tako, da se razvije morfologija gručastega zaselka. Prostih površin, primernih za pozidavo, je bistveno več kot v vzhodnem delu.
(5) Južni del, ki predstavlja gručasto jedro, se zaradi funkcionalne povezanosti z naseljem, predvsem pa zato, ker so tej gruči dane možnosti za oblikovanje skupnih javnih površin celotnega naselja, vključi v naselje. Območje je v celoti pozidano.
(6) Več prostih površin za novo gradnjo predstavlja jugozahodni del naselja. Gre za razpršeno gradnjo, ki se sanira tako, da se vključi v naselje. Poleg obstoječe pozidave je v tem delu naselja na voljo dovolj primernih zemljišč, kamor bi se lahko usmerjala nova poselitev. Večji del le-te naj nadaljuje niz oziroma nastavke obcestne gradnje.
(7) Dolgoročno se zapolnijo celotne enote urejanja prostora v obsegu, kot je predviden v strokovnih podlagah iz 3. člena tega odloka, srednjeročno pa se zagotavljajo stavbna zemljišča glede na izražene potrebe kot smiselna zaokroževanja.
C) Zavrh nad Dobrno.
(1) V naselje se usmerja gradnja kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in nova stanovanjska gradnja.
(2) Nova poselitev se usmerja pretežno kot obcestna poselitev na proste površine znotraj naselja. Pri tem je potrebno upoštevati značilnosti slemenske gradnje ter skladno s potekom plastnic usmerjati tudi potek strešnih slemen. Velikost objektov je potrebno prilagajati že obstoječi grajeni strukturi.
(3) Dolgoročno se zapolnijo celotne enote urejanja prostora v obsegu, kot je predviden v strokovnih podlagah iz 3. člena tega odloka, srednjeročno pa se zagotavljajo stavbna zemljišča glede na izražene potrebe kot smiselna zaokroževanja, poleg tega pa tudi kot strokovno utemeljene širitve naselja. Ob načrtovanju širitev in umeščanju nove gradnje je potrebno upoštevati predhodno geološko mnenje, saj je teren reliefno močno razgiban, na nekaterih mestih tudi plazovit. Plazovitost je izrazita v južnem delu naselja.
D) Vrba.
(1) V naselje se usmerja gradnja kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in nova stanovanjska gradnja.
(2) Naselje je poseljeno ob robovih, ki naj tudi v bodoče predstavljajo zaključke naselja, kar pomeni, da ima notranji razvoj Vrbe na prostih površinah prednost pred širitvijo naselja. Tako se nova poselitev usmerja po principu zgoščevanja, s čimer se naselje smiselno zapolni. Gradnja se prilagodi lokalnim posebnostim, objekte je potrebno locirati vzporedno s plastnicami. Pri umeščanju nove grajene strukture se nujno ohranjajo vedute na cerkev Sv. Miklavža.
(3) V vzhodnem delu naselju se ohranijo proste površine stavbnih zemljišč, ki so predvidene za njegovo dolgoročno širitev.
E) Lokovina.
(1) V naselje se usmerja gradnja kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in nova stanovanjska gradnja.
(2) Notranji razvoj naselja na nezazidanih stavbnih zemljiščih ima prednost pred širitvijo.
(3) V vzhodnem delu naselja se ohranijo proste površine stavbnih zemljišč, ki so predvidene za njegovo dolgoročno širitev.
F) Vinska Gorica.
(1) V naselje se usmerja gradnja kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in nova stanovanjska gradnja.
(2) Nadaljnji razvoj naselja se omeji na severu, kjer nakloni zemljišč presegajo 15º, na jugu, na reliefno manj primernem območje za gradnjo, ki je poraslo z gozdom, ter na zahodu, kjer je potrebno naselje ločiti od območja okoljske infrastrukture z zelenim pasom in zasaditvami.
(3) Vinska Gorica se ureja kot novo naselje, pri čemer je potrebno zagotoviti dostop do obstoječe družbene infrastrukture z javnim potniškim prometom in zagotoviti priključitev na obstoječe prometno, elektro, vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
(4) Pri umeščanju grajene strukture se ohranja obcestna pozidava, nadalje se uredi ustrezen prometni priključek območja južno od regionalne ceste na prometnico Velenje – Celje, prepovejo se nove premostitve vodotoka Dobrnice, dopustijo se obnove ali nadomestitve obstoječih legalno zgrajenih prečenj vodotoka (mostov).
2.6. Okvirna območja razpršene poselitve
22. člen
A) Avtohtona razpršena poselitev samotnih kmetij v celkih severnega dela občine.
(1) Na območju Občine Dobrna je poselitev evidentirana kot avtohtona oblika razpršene poselitve kmetij v celkih v celotnem severnem delu občine, na območju Paškega Kozjaka.
(2) Za severni del občine se izdelajo taki prostorski ureditveni pogoji, ki ohranjajo značilnosti obstoječe grajene strukture tako, da se ohranja značaj poselitve kmetij v celkih, sestavljenih iz stanovanjskih stavb in kmetijskih gospodarstev, ki se nahajajo na travnih površinah, izkrčenih iz obširnih gozdov. Posamezno kmetijsko gospodarstvo je v povprečju sestavljeno iz treh objektov. Gre za redko razporeditev poselitve na obsežnem območju, posamezna kmetijska gospodarstva so med sabo oddaljena več kot 400 metrov.
(3) Avtohtoni poselitveni vzorec se ohranja in varuje z obnovo, prenovo in ponovno/spremenjeno rabo obstoječih zakonito zgrajenih objektov ali z novogradnjo, če gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja. Nova gradnja ustvarja predvsem prepoznaven red v prostoru in dviguje kvaliteto kulturne krajine, bivalne pogoje in zaposlitvene možnosti.
(4) V severni del občine se prvenstveno umešča gradnja, ki neposredno služi kmetijski ali gozdarski dejavnosti ali predstavlja dopolnilno dejavnost obstoječih kmetij.
(5) Sprememba rabe iz kmetijskih v stavbna zemljišča naj se izvede le v primerih, da to ne bo imelo bistvenega vpliva na zagotavljanje ohranjanja ugodnega stanja ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatnih tipov, ki se ohranjajo prednostno glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Slovenije.
(6) Nova gradnja naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na območju ohranjanja ogroženih habitatnih tipov ter habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst Paškega Kozjaka, ki se prednostno ohranjajo glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Slovenije.
(7) Gradnja novih objektov naj se načrtuje tako, da se ne povzroča fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja mejice, grmišča, posamezna in skupine dreves.
(8) Ograjevanje z ograjami naj omogoča prehod prostoživečih vrst.
B) Avtohtona razpršena poselitev razloženih kmetij osrednjega in južnega dela občine.
(1) Celoten osrednji in južni del Občine Dobrna predstavlja z vidika prepoznavanja avtohtonih poselitvenih vzorcev območje s posebnimi problemi. Predvsem v smislu ločevanja negativne razpršene gradnje in avtohtone razpršene poselitve velja za ta del občine naslednje: pri določanju oblik poselitve osrednjega in južnega dela občine se postavijo smiselna merila, po katerih je mogoče objektivno določiti območja avtohtone razpršene poselitve razloženih kmetij.
(2) Območje osrednjega in južnega dela občine izven strnjenih naselij se tako določi kot območje razpršene poselitve, ki je namenjeno gostitvi obstoječe grajene strukture skladno z njeno tipologijo, ki je lokalno prepoznavna. Na tem območju gre predvsem za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter dopolnilne gradnje objektov, ki pomenijo zaokrožitev in sanacijo posamičnih skupin objektov zunaj strnjenih naselij. Umeščanje nove grajene strukture mora biti skladno s prepoznanim vzorcem poselitve na lokalni ravni (slemenska gradnja, obcestna gradnja in podobno).
(3) V osrednji in južni del občine se izven strnjenih naselij prvenstveno umešča gradnja, ki neposredno služi kmetijski ali gozdarski dejavnosti ali predstavlja dopolnilno dejavnost obstoječih kmetij, lahko pa tudi gradnja, ki neposredno služi turistični dejavnosti.
2.7. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.7.1. Razvoj naselij
23. člen
(1) Usmeritve za razvoj poselitve so določene glede razvoja naselij, razvoja dejavnosti po naseljih, sanacije in prenove razpršene gradnje in ohranjanja poselitve na teh območjih ter glede urbanističnega oblikovanja naselij za:
– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in
– okvirna območja razpršene poselitve.
(2) Naselja se razvijajo v naslednjem omrežju:
– naselje Dobrna prevzema v omrežju naselij v okviru občine »prvo stopnjo«, v povezavi z omrežjem naselij v hierarhiji na državni ravni pa v skladu s SPRS prevzema stopnjo »lokalnega središča«,
– naselja Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica v omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »drugo stopnjo«.
(3) Intenzivneje se urbanizira občinsko središče, medtem ko je za ostala stavbna zemljišča naselij druge stopnje v okviru občine prvenstveno načrtovan notranji razvoj. Občinsko središče, Drobna, se intenzivneje razvija predvsem s prenovo obstoječega stavbnega fonda in v centru z notranjo zapolnitvijo. V naseljih, kjer obstoječ stavbi fond ne zagotavlja zadostnih površin za njihov razvoj, so dopustne širitve stavbnih zemljišč skladno s tipologijo naselja.
2.7.2. Razvoj dejavnosti po naseljih
24. člen
(1) Poudarjen razvoj turističnih vsebin se vrši v Dobrni, skladno s konceptom 21. člena tega odloka, ki se nanaša na razvoj naselja Dobrna. Poudarjen turistični razvoj površin se načrtuje na območju Novega gradu, južno od šole, kjer se vsebine povezujejo s centralno dejavnostjo (šolstvom in športom) ter ob regionalni cesti.
(2) Intenzivna zdraviliška dejavnost se odvija na obstoječi lokaciji Term Dobrna, ki jih povezuje kvalitetno ohranjeno območje krajinske ureditve, zdraviliškega parka.
(3) Poslovna dejavnost se usmeri v širše območje naselja Dobrna in sicer ob regionalni cesti Celje–Velenje.
(4) V vsa strnjena naselja v občini se usmerjajo stanovanja, pri čemer je potrebno zagotavljati zadosten fond zelenih površin. V naseljih Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica se lahko stanovanjska dejavnost povezuje tudi s kmetijsko dejavnostjo (gradnja objektov kmetijske proizvodnje).
2.7.3. Sanacija in prenova razpršene gradnje
25. člen
(1) Območje sanacije razpršene gradnje v občini predstavlja Vinska Gorica, ki se sanira na način, da se opredeli kot novo naselje in sicer skladno s strokovnimi podlagami iz 3. člena tega odloka.
(2) Vsa druga razpršena gradnja v občini predstavlja t.i. ostala območja razpršene gradnje. Pojavlja se na skrajnem severo-zahodnem delu občine (vikend območje na Paškem Kozjaku), v večji meri pa lokalno po celotnem območju osrednjega in južnega dela občine.
2.7.4. Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve
26. člen
(1) Na območjih razpršene poselitve severnega dela občine se ohranja in razvija avtohtona razpršena poselitev samotnih kmetij v celkih.
(2) Na območjih razpršene poselitve osrednjega in južnega dela občine se ohranja in razvija avtohtona razpršena poselitev razloženih kmetij in razloženih naselij.
2.7.5. Urbanistično oblikovanje naselij
27. člen
Urbanistično oblikovanje naselij mora biti skladno z urbanističnim načrtom za naselje Dobrna ali skladno s strokovnimi podlagami iz 3. člena tega odloka za ostala strnjena naselja (Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica).
2.8. Usmeritve za razvoj v krajini
2.8.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
28. člen
(1) Usmeritve so izdelane za razvojna območja za naslednje dejavnosti, ki so vezane na naravne vire:
– kmetijstvo,
– gozdarstvo,
– vode,
– turizem in rekreacija,
– mineralne surovine.
A) Kmetijstvo.
(1) Pri primarni rabi prostora Občine Dobrna se njen obseg veča od rastlinjakov, ki imajo delež 0,0006 % do gozda, ki pokriva okrog 66 % občine. Delež dejanske rabe prostora narašča v naslednjem vrstnem redu: rastlinjaki, ostali trajni nasadi, intenzivni sadovnjaki, neobdelana kmetijska zemljišča, kmetijske površine porasle z gozdnim drevjem, vode, vinogradi, hmeljišča, zemljišča v zaraščanju, drevesa in grmičevje, njive in vrtovi, ekstenzivni sadovnjaki, pozidana in sorodna zemljišča, trajni travniki in pašniki in gozd (vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).
(2) Območja intenzivne kmetijske proizvodnje/območja najboljših kmetijskih zemljišč obsegajo 835 ha zemljišč, kar predstavlja 60 % vseh kmetijskih zemljišč v Občini Dobrna, druga kmetijska zemljišča obsegajo 553 ha oziroma 40 %; skupna površina vseh kmetijskih zemljišč v občini je 1.388 ha (vir: veljaven prostorski plan občine). Največji strnjeni kompleksi najboljših kmetijskih zemljišč se nahajajo v južnem delu občine, sicer pa tudi na gričevnatem obrobju osrednjega dela občine ob razloženih kmetijah. V severnem delu občine, na območju kmetij v celkih, je najboljših kmetijskih zemljišč manj.
(3) Severni del občine je z vidika intenzivne kmetijske proizvodnje zaradi strmega reliefa manj primeren, pokrivajo ga obširni gozdovi s posameznimi izkrčenimi travniškimi površinami. Večja raznolikost vegetacijskega pokrova se pojavlja v Dobrnskem podolju, kjer reliefne, klimatske in pedološke razmere omogočajo ljudem bolj pestro izrabo tal kot na Paškem Kozjaku. Površje je namreč nižje, saj presega nadmorsko višino 500 m le 18 % celotne površine podolja. Obdelovalna površina zavzema 48 % skupne površine. V splošnem so za Dobrno značilne manjše kmetije; v Dobrnskem podolju ima blizu tri četrtine posestnikov komaj do en hektar velike njive, ena četrtina od enega do treh hektarov in le 1 % gospodarjev ima polja s površino od treh do petih hektarjev.
(4) Kmetijske dejavnosti se prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer v južni, ravninski del občine v širše območje naselij Lokovina, Dobrna in Vinska Gorica pa tudi v gričevnat osrednji del, v širše območje naselij Klanc in Zavrh nad Dobrno.
(5) Na teh območjih se lahko izvaja ukrepe za posodabljanje kmetijske proizvodnje oziroma agrarne operacije, pri čemer se upošteva obstoječo krajinsko strukturo, mrežo poti, prostorske smeri, naravne koridorje in logiko krajinskega vzorca. Ukrepi za urejanje kmetijskih zemljišč se prvenstveno izvajajo na najboljših kmetijskih zemljiščih, lahko pa tudi na drugih kmetijskih zemljiščih.
(6) Pri usmerjanju kmetijske proizvodnje v ravninski del se ohranja in veča delež naravnih prvin, predvsem vegetacijske in vodne prvine. Prav tako se upošteva, da nove agrarne operacije ne povzročajo krajinskega in ekosistemskega osiromašenja, ob izvajanju ukrepov za izboljšanje kmetijskih zemljišč pa je potrebno preprečevati tudi pretirano fragmentacijo in nastajanje erozijskih procesov, upoštevati naravne lastnosti tal in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo.
(7) Reorganizacijo kmetij na podeželju se spodbuja na območjih z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer tam, kjer je glede na pridelovalno usmeritev zagotovljena ustrezna koncentracija posesti, ob upoštevanju poselitvenega in krajinskega vzorca ter ranljivosti okolja.
(8) Nadalje se kmetijske dejavnosti spodbuja na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer na območju avtohtone poselitve kmetij v celkih v severnem delu občine, saj se s tem preprečuje zaraščanje celkov in tako omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine.
(9) Kmetovanje se ustrezno prilagaja na območjih omejitev varstva podzemnih voda kot virov pitne vode (Paški Kozjak), kjer se omeji in ustrezno tehnološko prilagodi oziroma preusmeri v gojenje drugih kmetijskih kultur.
(10) Pri umeščanju nove poselitve, turistične dejavnosti, objektov gospodarske javne infrastrukture ter gospodarskih con se zagotavlja dovolj velik odmik od območij z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom ali pa ustrezne vegetacijske pasove zaradi potencialne nevarnosti onesnaženja tal in s tem zmanjšanja pridelovalnega potenciala.
(11) Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavijo omejki, živice, gozdni otoki ali vodna telesa. Vzpodbuja naj se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000.
B) Gozdarstvo.
(1) Gozdna površina v območju Občine Dobrna obsega po podatkih gozdnogospodarskega načrta Gozdnogospodarske enote Vojnik z veljavnostjo 2007–2016 1936,89 ha. Od tega je večnamenskih lesnoproizvodnih gozdov 1662,99 ha in 273,90 ha varovalnih gozdov (Vir: Zavod za gozdove). Strnjeni gozdovi so najobsežnejši v severnem delu občine, na pobočjih Paškega Kozjaka, in na skrajnem, neposeljenem južnem robu občine. Osrednji, gričevnat del občine je z gozdom manj poraščen, zanj pa je značilen mozaičen preplet gozda in kmetijskih površin.
(2) V občini prevladujejo mešani listnati gozdovi. Paški Kozjak pokriva gozd, ki sega do vrha hriba, le najvišje teme (Basališče) je poraščeno s planinskimi tratami. V naseljih Brdce nad Dobrno in Strmec nad Dobrno prevladujejo rastišča predalpskih bukovih gozdov. Današnja drevesna sestava gozdov se delno razlikuje od naravne: prevladujeta umetno pospeševana smreka ter naravna bukev, ostale drevesne vrste (javor, jelka, rdeči bor, kostanj, črni gaber) se pojavljajo lokalno.
(3) Splošno zdravstveno stanje gozdov je relativno dobro. Vendar gozdarji ugotavljajo, da je kakovost sestojev na splošno slabša, saj primanjkuje plemenitega drevja, ki bi predstavljalo jedro, nosilce prirasta v sestojih. Varovalna funkcija gozdov je poudarjena lokalno; zelo pomembna je na strmih pobočjih (npr. pod grebenom Paškega Kozjaka).
(4) Pomemben vegetacijski element v Dobrni je spomeniško zavarovan zdraviliški park, ki ga sestavljajo številne drevesne vrste.
(5) Površina gozdov v Občini Dobrna znaša v planskih dokumentih Občine Dobrna 1.898 ha (vir: veljaven prostorski plan občine).
(6) Hribovitejši in z gozdom močno poraščen severni del občine daje možnosti razvoja gozdarstva; le-to mora biti usklajeno z varstvenimi zahtevami, s katerimi je zaščiteno naravno okolje in naravne vrednote. Dejansko je v severnem delu prisoten trend povečevanja gozdov zaradi opuščanja domačij (zaraščanje kmetijskih površin) ali opuščanja posameznih, za kmetijstvo manj primernih površin. Opuščene travnike postopno zarašča avtohtono grmovje. Z vidika ohranjanja podobe kulturne krajine je potrebno predvsem na območju razpršene poselitve v celkih skladno z razvojem poselitve in kmetijstva spodbujati kmetijsko obdelavo celkov ter preprečevati njihovo zaraščanje.
(7) Za lesno proizvodnjo se nameni gozdove, ki imajo dovolj veliko lesno zalogo, razen varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov. V gozdovih s posebnim namenom, ki v občini sicer še niso razglašeni z odlokom, se po njihovi razglasitvi lesno proizvodnjo izvaja v skladu z njihovim posebnim namenom.
(8) Preprečevati je potrebno pretirano fragmentacijo gozdov, ohranjati in vzpostavljati osnovne ekološke funkcije v krajini (zatočišča za živali, življenjski prostori zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in podobno) ob upoštevanju funkcij gozda in ohranjati kvaliteto bivanja. V območjih kulturne krajine, kjer je gozdnatost majhna (pod 10 %), gozdov praviloma ni dovoljeno krčiti.
(9) Pri načrtovanju poselitve je potrebno vsak poseg, ki se nahaja v gozdu ali na gozdnem robu v pasu ene sestojne višine odraslega gozdnega sestoja, posebej presoditi z vidika gozdarstva. V presojo je potrebno zajeti tudi vse funkcionalne ureditve ob graditvi objektov (planiranje prostora, zasipanje površin ...), saj imajo lahko negativne posledice na gozd.
(10) Zaradi nevarnosti kasnejših negativnih vplivov na novo načrtovane dele naselja ali celotna naselja je potrebno posebej podrobno presoditi vse načrtovane odmike od gozdnega roba in prometnic, ki so uporabljane za transport in spravilo lesa. V primeru, da se novi objekti nahajajo na gozdnem robu ali da je s funkcionalnimi rešitvami prostora omejen dostop do gozda, je takšen objekt uvrščen med posege, ki vplivajo na gozd in gospodarjenje z gozdom, tako da je zanj potrebno pridobiti soglasje gozdarske službe.
(11) Za območja prepletanja gozdarske in kmetijske dejavnosti se določi enote, v katerih se opredeli delež gozda, ki ga je dovoljeno izkrčiti v kmetijske namene. Ta območja so opredeljena kot območja mešanih rab, za katera je dovoljena mešana raba kmetijstva in gozdarstva. Največji možni delež gozda, ki ga je dovoljeno izkrčiti v kmetijske namene, je v teh območjih 15 % in sicer na podlagi presoje pristojnega Zavoda za gozdove.
(12) Kot posebna območja se določijo površine varovalnih gozdov. Načeloma se te površine ne smejo krčiti, vsi preostali posegi pa se izvajajo v skladu z zakonskimi določili.
(13) V gozdovih so dovoljena vsa dela, ki so potrebna za gospodarjenje z gozdom in gozdnim prostorom. Za posege, predpisane z gozdnogospodarskim in gozdnogojitvenim načrtom ni potrebno posebnega soglasja Zavoda za gozdove. Za vse preostale posege pa je na podlagi določil zakona potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove (med njimi tudi za gradnjo enostavnih objektov, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, kot tudi za dela, ki so v zvezi z objekti in s pripadajočimi zemljišči, kolikor ležijo takšni objekti v območju gozdov ali na gozdnem rob).
(14) Krčitve gozdov so možne v primeru, da namenska raba na zemljiški parcel ni gozd ali da je zemljiška parcela v območju mešanih rab, kjer je dovoljena kmetijska in gozdarska raba površine. V obeh primerih je potrebno h krčitvi gozdne površine v kmetijske namene pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za gozdove Slovenije.
C) Vode.
C1) Občinske vode.
(1) Najpomembnejši vodotoki v občini so Dobrnica, Topličica oziroma Topliška voda (Topliški potok), Čreškovica, Kačnik in Klančnica. Topličica (Topliški potok) in Dobrnica sta bili na odseku skozi naselje Dobrna v letih 1954 in 1958 regulirani.
(2) Najbolj značilen in za turistični razvoj občine najbolj pomemben vodni vir je termalna voda, ki izvira neposredno pod kompleksom Term.
(3) Severni del občine se nahaja znotraj vodovarstvenih pasov zajetij pitne vode, v območju katerih veljajo posebne omejitve in pogoji skladno z zakonodajo.
(4) Območja ob Dobrnici in Topliškem potoku so poplavno ogrožena. Potencialno poplavno ogrožena so vsa območja neposredno ob vodotokih v občini.
C2) Vode naselja Dobrna.
Območje Dobrnice in Topliškega potoka s pritoki je z vidika varstva voda in narave razpoznano kot pomembno območje. Skozi naselje so vsi vodotoki v glavnem regulirani. V bodoče je potrebno vse vodotoke urejati sonaravno, poseben poudarek pa je potrebno dati sotočjem, v katera naj se ne posega. Velik potencial predstavlja Dobrnica v južnem delu naselja, kjer je na območju zelenih površin možno predvideti tudi manjša jezerca. Veliko naravno vrednoto predstavljajo tudi trije ribniki okoli graščine Novi Grad, ki pa jih je potrebno ohraniti v naravni obliki. Ravno tako je potrebno poskrbeti za varstvo voda pri odvajanju odpadnih voda.
D) Turizem in rekreacija.
D1) Občinski turizem in rekreacija.
(1) Največja prednost Občine Dobrna pred območji sosednjih občin je prisotnost termalne vode, na čemer temelji celoten turistični razvoj občine.
(2) Turizem tudi v prihodnje ostaja glavna gospodarska panoga na območju celotne občine. Vzpodbujati je potrebno vse oblike dodatne ponudbe, ki pomenijo dopolnitev in nadgradnjo obstoječemu termalnemu zdravilišču. Povečanje števila turistov mora biti uravnoteženo in do tistih mej, ki jih lahko družba in prostor še preneseta. Vzpostaviti je potrebno takšno obliko turizma, da nudi gostu in domačinu kvalitetno sobivanje in prijetno počutje. Poleg termalnega turizma je potrebno izkoristiti možnosti pohodnega turizma, gorskega kolesarjenja, trekingov in ostalih oblik turizma, ki jih nudi neokrnjena in bogata naravna okolica. Vzpodbuja se nove oblike turizma s posebnimi ciljnimi skupinami (npr. avtodomi), če le-te ustrezajo paradigmi sonaravnega turizma in bistveno ne vplivajo na prostor. Dinamika turističnega razvoja se vzpostavlja postopoma, kar se postopoma odraža tudi v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta oziroma v njegovih dopolnitvah ter v postopni pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov (kolikor so predpisani) za posamezne turistične vsebine.
(3) Dobrna mora postati turistično rekreativno središče, da lahko od turizma živi čim večje število občanov, pri tem je potrebno gostom zagotoviti boljši bivanjski standard. V ta namen je potrebno izgraditi zunanje bazene, športno prireditveni prostor, usmeriti se je potrebno v ponudbo drobne obrti, ponudbo oddajanja zasebnih sob in apartmajev ter v gostinsko ponudbo. V naselje Dobrna se locirajo večji turistični objekti, ki so pomembni za razvoj zdraviliškega turizma, medtem ko se v ostala okoliška območja usmerja dodatna ponudba, ki jo samo naselje Dobrna ne more nuditi.
(4) Vzpodbujati je potrebno kmečki turizem. Največ podpore je potrebno dati turističnim kmetijam pod Paškim Kozjakom. V turistično ponudbo se vključijo tudi območja naravnih vrednot in kulturne dediščine. Velik potencial za nadaljnji razvoj predstavljajo mnogi propadajoči objekti kulturne dediščine s svojimi zemljišči (Vila Ružička, Guteneg, Novi grad).
(5) Pri določanju novih vsebin na območju Novega gradu je potrebno ohraniti mirnost okolice in sozvočje z bližnjim Centrom za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna.
(6) Revitalizacija kulturne dediščine je prav tako ena od razvojnih paradigem občine, ki sovpada z načrtovanim turističnim razvojem – kulturna dediščina se nameni kot dodatna turistična ponudba občine ali tudi kot območje za nove turistične vsebine.
(7) Ustrezni izvedbeni akti za turistični razvoj občine so bili izdelani v zadnjih treh letih, vendar večina investicij še ni realizirana (zaradi postopkov denacionalizacije na večjih območjih predvidenih prostorskih ureditev, delno tudi zato, ker investitorji še niso znani). Tako Občina ne potrebuje večjih novih površin za turistični razvoj, predvideva pa se, da bo potrebno izvesti manjše prilagoditve že načrtovanih dejavnosti znanim investitorjem, kolikor le-te predstavljajo skladno rabo prostora s predvidenim dolgoročnim razvojem občine.
D2) Turizem in rekreacija naselja Dobrna.
Južno in severno od trškega jedra se oblikujeta dve večji območji zelenih površin, ki se trajno ohranjata nepozidani. Vanj se umeščajo športno rekreacijske dejavnosti ali se na njih urejajo parki. Ostala večja območja zelenih površin pa se nahajajo okoli graščine Novi Grad, kjer se nahajajo tudi tri manjša jezerca, ter pred Vilo Ružičko. V vse te zelene površine se umeščajo pešpoti in kolesarske steze. Umeščanje pešpoti in kolesarskih stez v varovana območja kulturne dediščine je potrebno načrtovati v sklopu konservatorskih načrtov, kadar so ti predpisani.
E) Mineralne surovine v povezavi z energetiko.
(1) Na območju Občine Dobrna trenutno ni raziskovalnega ali pridobivanega prostora. Prav tako v občini ni podeljenih rudarskih pravic za gospodarsko izkoriščanje ali raziskovanje mineralnih surovin.
(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
(3) Se pa na območju občine nahajajo posamezni nelegalni kopi manjšega obsega, ki so bodisi opuščeni bodisi občasno aktivni, vendar za svojo dejavnost nimajo ustreznih dovoljenj (nelegalni kopi). Zanje je predvidena sanacija brez izkoriščanja mineralnih surovin. S sanacijskimi ukrepi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami zakona, ki ureja graditev objektov.
2.8.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora
29. člen
A) Območje avtohtone oblike razpršene poselitve samotnih kmetij v celkih.
(1) Območje avtohtone oblike razpršene poselitve samotnih kmetij v celkih, ki se nahaja v severnem delu občine na območju Paškega Kozjaka, se razvija tako, da se ohranja prepoznan kvaliteten poselitveni vzorec. Za območje je potrebno še posebej natančno določiti bolj varovalne in konservatorske prostorske izvedbene pogoje, ki pa morajo omogočati ohranjanje poselitve na demografsko ogroženem delu občine in ohranjanje kulturne krajine, ki ji sicer grozi zaraščanje.
(2) Bistveno vlogo pri načrtovanju na tem območju imajo varstvene zahteve, ki veljajo za območja ohranjanja narave in jih predpisuje ta odlok.
B) Območja ohranjanja narave.
(1) Območja ohranjanja narave so nadalje posebna območja, kjer se ohranjajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora.
(2) Naravno najbolj ohranjen in zavarovan je severni del Občine Dobrna, v katerem velja tudi največ varstvenih režimov za posamezne naravne vrednote, pričakovane naravne vrednote, posebna varstvena območja, ekološko pomembna območja, v majhnem delu celo za območja Nature 2000. S tega vidika je potrebno pri nadaljnjem prostorskem razvoju Občine Dobrna upoštevati omejitve glede umeščanja novih objektov v prostor in pri načrtovanju drugih prostorskih ureditev. Z vidika varstva narave je zaželeno, na nekaterih območjih tudi obligirano, ohranjanje sedanjega stanja (torej z minimalnimi posegi ali pa celo brez dovoljenih posegov) oziroma izboljšanje le-tega. Kakršnihkoli posegov in dejavnosti na območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih, ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti le-teh, naj se ne načrtuje ali izvaja.
(3) Pri načrtovanju posegov v prostor se v celoti upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni, v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Dobrna« (Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, št. nal. 1-III-40/2-O-09/LS, Celje, 4. 2. 2009), ki se hranijo na sedežu Občine Dobrna.
C) Območja kulturne dediščine.
(1) V Občini Dobrna predstavljajo posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine).
(2) Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glade na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturno dediščine).
(3) Pri načrtovanju posegov v prostor se v celoti upoštevajo izhodišča in varstveni režimi, ki veljajo za ta območja Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in obliko ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru. Pri izvedbenem delu akta in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.
(4) Podatki o posameznih objektih in območjih kulturne dediščine ter zanj veljavni varstveni režimi so razvidni v registru nepremične kulturne dediščine In drugih uradnih evidencah.
2.8.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
30. člen
(1) V Občini Dobrna se nahajajo naslednja območja z omejitvami za razvoj oziroma območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– vodovarstvena,
– poplavna,
– erozijska,
– plazljiva in plazovita območja.
(2) Poplavno so ogrožena nižinska območja ob vodotokih Dobrnica in Topliški potok; tu se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Potencialno poplavno ogrožena so vsa območja neposredno ob vodotokih v občini.
(3) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Na erozijskih in plazovitih območjih je potrebno omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine oziroma sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov.
(5) Na erozijskih območjih je v primeru kakršnihkoli posegov potrebno pridobiti geološko mnenje; način posega mora v celoti upoštevati usmeritve geološkega mnenja.
(6) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
(7) V poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(8) Območja za delovanje od naravnih in drugih nesrečah so naslednja:
– območja za evakuacijo, zasilno nastanitev prebivalstva ter sprejem pomoči: šolsko športno igrišče (11700 m2, naslov: Osnovna šola Dobrna, Dobrna 1);
– območja za pokop ljudi: pokopališče Dobrna (parc. št.: 1554/2, 1554/3, 1556/2, k.o. Dobrna, naslov: pri obstoječem pokopališču);
– lokacija za dekontaminacijo ljudi: Območje Toplic Dobrna (naslov: Terme Dobrna, Dobrna 50);
– območja za pokop živali: odvoz kadavrov (ukrep izvede Nacionalni veterinarski inštitut, enota Celje);
– območje za deponijo ruševin: odvoz na odlagališče v Bukovžlaku (Mestna občina Celje).
2.8.4. Območja in objekti za obrambne potrebe
31. člen
Območja in objekti za potrebe obrambe na območju Občine Dobrna niso načrtovani.
2.9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.9.1. Stavbna zemljišča
32. člen
A) Dobrna.
(1) Stavbna zemljišča v okviru naselja Dobrna se določijo na podlagi urbanističnega načrta tega naselja. Koncept namenske rabe za območje mesta Dobrna je skladno z urbanističnim načrtom naslednji.
(2) Celotno območje naselja je razdeljeno na več različnih namenskih rab. Trško jedro predstavlja osrednje območje in je namenjeno centralnim dejavnostim. Vanj se umeščajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje.
(3) Na robovih naselja je predvideno območje sanacije razpršene gradnje, kjer pa so možne zgolj stanovanjske površine namenjene bivanju.
(4) Na območju zdraviliškega kompleksa, Novega Gradu, Vile Ružičke, Gutenega ter na zemljiščih južno od osnovne šole na levem bregu Dobrnice so predvidene površine, ki se lahko namenijo za turizem in sicer za gradnjo hotelov, bungalovov in drugih objektov za turistično ponudbo in nastanitev. V varovanih območjih kulturne dediščine je načrtovanje teh površin podrejeno varstvenim režimom, ki veljajo v teh območjih. V primeru, da bi nova funkcija dvorcev Dobrna in Dobrnica zahtevala dodatne površine, se izdela celostna razvojno varovalna vizija z namenom ohranjanja in prenove krajinskih kvalitet in celostne arhitekturne podobe kompleksov. Na podlagi tega dokumenta se ugotovi, ali je znotraj varovanega območja gradnja mogoča. V primeru da nova funkcija vile Ružičke dejansko zahteva dodatne površine, je sprejemljiva zgolj gradnja objekta, ki bi se na ustrezen način vključil v parkovno zasnovo in ki bi bil primerno odmaknjen ter vizualno podrejen vili ter upošteval njeno likovno-arhitekturno vrednost.
(5) Na jugu naselja je predvideno oblikovanje gospodarske cone. Vanj se umeščajo obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti.
B) Druga strnjena naselja.
(1) Stavbna zemljišča za območja drugih strnjenih naselij se določijo za njihova celotna območja skladno z izdelanimi strokovnimi podlagami, in sicer za naselja Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrbo, Lokovino in Vinsko Gorico. Stavbna zemljišča se določijo tudi za območja sanacije razpršene gradnje, ki se sanira na način priključitve k obstoječemu naselju ali na način določitve novega naselja.
(2) Osnovna namenska raba na območju stavbnih zemljišč navedenih naselij naj bo določena pretežno kot »območja stanovanj«, podrobnejša namenska raba pa kot »površine podeželskega naselja«.
C) Avtohtona razpršena poselitev samotnih kmetij v celkih (severni del občine).
(1) Cilj razvoja poselitve na območju avtohtone razpršene poselitve kmetij v celkih (severni del občine) je ohranjanje prepoznanega avtohtonega poselitvenega vzorca.
(2) Orodja za dosego tega cilja in usmeritve za določitev namenske rabe na severnem delu občine so:
– določitev funkcionalnih zemljišč obstoječim kmetijam v celkih (ohranjanje, povečanje ali zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega plana občine),
– zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega plana občine tam, kjer ni stavb,
– določitev razpršene gradnje za objekte, ki ne predstavljajo avtohtonega poselitvenega vzorca samotnih kmetij v celkih (vikendi, stanovanjske hiše brez pripadajočih kmetijskih gospodarstev) in posledično zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega plana občine.
(3) Namenska raba na območju stavbnih zemljišč v severnem delu občine naj bo določena kot »površine razpršene poselitve«, razen izjem, kot je pokopališče, cerkev ter šolsko poslopje na Sv. Joštu, kjer se namenska raba določi temu ustrezno.
D) Avtohtona razpršena poselitev razloženih kmetij (osrednji in južni del občine).
(1) Izrazit problem na območju avtohtone razpršene poselitve razloženih kmetij osrednjega in južnega dela občine je določitev objektov razpršene avtohtone poselitve in objektov razpršene gradnje zaradi njunega medsebojnega prepleta.
(2) Cilj razvoja poselitve na tem območju je omejitev trenda širitve razpršene gradnje in ohranjanje ter spodbujanje gradnje, ki je neposredno namenjena kmetijstvu, gozdarstvu, dopolnili dejavnosti kmetij in turizmu.
(3) Merilo pri tem je:
– določitev objektov razpršene poselitve in razpršene gradnje na podlagi meril, kot so skupno število in namen objektov enega kmetijskega gospodarstva, skupna površina obdelovalnih površin v lasti enega kmetijskega gospodarstva, način parcelacije, starost objektov, toponimi, organizacija kmetijskih gospodarstev (sestavljajo naj jih večinoma kmečke stanovanjske stavbe, kmetijska gospodarstva in objekti dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu oziroma gozdarstvu), objekti kulturne dediščine (v sklopu gospodarstev) in podobno,
– načrtovanje novih površin zgolj v smislu manjših razširitev obstoječe razpršene poselitve razloženih kmetij.
(4) Orodja za dosego cilja in usmeritve za določitev namenske rabe na osrednjem in južnem delu občine so:
– določitev funkcionalnih zemljišč obstoječim razloženim kmetijam (ohranjanje, povečanje ali zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega plana občine),
– zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega plana občine tam, kjer ni stavb, če ne obstaja upravičena potreba po nezazidanih stavbnih zemljiščih v okviru obstoječe razložene kmetije (npr. načrtovana širitev kmetije, načrtovana selitev kmetije in podobno).
(5) Namenska raba na območju stavbnih zemljišč v osrednjem in južnem delu občine naj bo določena pretežno kot »površine razpršene poselitve«, razen izjem, kot so objekti, zavarovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, območje čistilne naprave, prometnice in podobno, kjer se namenska raba določi temu ustrezno.
2.9.2. Kmetijska zemljišča
33. člen
Območja kmetijskih zemljišč in razdelitev na najboljša in druga kmetijska zemljišča se prevzame iz veljavnega prostorskega plana občine.
2.9.3. Gozdna zemljišča
34. člen
(1) Gozdna zemljišča za vsa območja, ki so zavarovana po predpisih o gozdovih, se določijo skladno z ažurno evidenco Rabe tal, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razen v primeru razmejitve med dejansko rabo in stavbnimi zemljišči, kjer je prevzeta meja stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega plana občine in razen v primeru odstopanja dejanske rabe in varovalnih gozdov, kjer se prevzame meja varovalnih gozdov, ki je posredovana s strani pristojnega Zavoda za gozdove.
(2) Območja mešanih kmetijsko gozdarskih rab se določi na podlagi evidence pristojnega Zavoda za gozdove.
(3) Območja ostalih gozdnih površin se prevzamejo iz veljavnega prostorskega plana občine.
2.9.4. Vodna zemljišča
35. člen
(1) Za vodotoke se določi namenska raba samo v primeru, da so ti vodotoki evidentirani v zemljiškem katastru; v tem primeru se določi osnovna namenska raba »površinske vode« in podrobnejša namenska raba »celinske vode« in sicer tako, da se meja območja prevzame iz zemljiškega katastra.
(2) Terminološki pomen »vodnih zemljišč« v tem členu se nanaša zgolj na usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč skladno z ZPNačrt.
2.9.5. Druga zemljišča
36. člen
Območja mineralnih surovin se določijo s prevzemom območij nadzemnega pridobivalnega prostora iz veljavnega prostorskega plana občine, pri čemer se prouči njihova smiselnost nadaljnje uporabe za pridobivanje surovin oziroma skladnost s področno zakonodajo.
2.9.6. Območja razpršene gradnje
37. člen
Območja razpršene gradnje kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč se določijo kot informacija o dejanskem stanju na podlagi uradne evidence katastra stavb.
2.9.7. Usmeritve za spremembe namenske rabe
38. člen
Pri spremembah namenske rabe zemljišč se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za varstvo biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstveni režimi in usmeritve za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine.
2.10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
39. člen
A) Dobrna.
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za mesto Dobrna so izdelane v sklopu urbanističnega načrta.
B) Druga strnjena naselja.
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za druga strnjena naselja (Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica) so naslednje:
– dopustne namembnosti in vrste drugih posegov v prostor naj upoštevajo predvideno usmerjanje nove pretežno stanovanjske gradnje ter zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom ter gozdarstvom in dodatno (turistično) ponudbo,
– lege objektov naj upoštevajo značilnosti obstoječega stanja,
– velikost objektov naj upošteva predvideno rabo prostora iz prve alineje,
– oblikovanje objektov naj upošteva značilnosti Savinjsko – Kozjanske arhitekturne regije,
– nova parcelacija naj upošteva značilnosti obstoječe parcelne strukture,
– objekti se morajo priključiti na vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje oziroma – kolikor to ni mogoče – na individualno čistilno napravo, energetsko omrežje – električno omrežje in javno prometno omrežje,
– pri načrtovanju se upoštevajo pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi nesrečami, obrambnih potreb ter pogoji glede varovanja zdravja ljudi,
– pri oblikovanju prostorskih izvedbenih pogojev za navedena strnjena naselja se upoštevajo izdelane strokovne podlage iz 3. člena tega odloka.
C) Območja sanacije razpršene gradnje.
Kot usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za območja sanacije razpršene gradnje, ki se priključi k obstoječemu naselju ali se opredeli kot novo naselje, se smiselno upoštevajo usmeritve iz prejšnjega odstavka.
D) Območja razpršene poselitve.
(1) Prostorski izvedbeni pogoji za območja razpršene poselitve se oblikujejo ločeno za avtohtono razpršena poselitev samotnih kmetij v celkih (severni del) in za avtohtono razpršeno poselitev razloženih kmetij (osrednji in južni del občine).
(2) Prostorski izvedbeni pogoji za območje avtohtone razpršene poselitve, kjer gre za poselitev samotnih kmetij v celkih (severni del občine) morajo biti oblikovani tako, da se:
– strogo varuje in ohranja avtohtona oblika poselitve v celkih,
– ohranja značaj prostorske organizacije kmetijskega gospodarstva,
– omogoči obstoj in razvoj kmetijskih gospodarstev,
– omogoči dodatna turistična dejavnost na kmetijah (turistične kmetije z nastanitvijo in gostinsko ponudbo, sonaravni in ekološki turizem na kmetijah, ki ne zahteva večjih posegov v krajinsko podobo in podobno),
– omogoči obnova, prenova in ponovna ali spremenjena raba obstoječih zakonito zgrajenih objektov,
– omogoči le tista novogradnja, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja oziroma funkcionalno zaokrožitev obstoječega kmetijskega gospodarstva,
– prenavlja, razvija, ohranja in posodablja obstoječ stavbni fond,
– novogradnje urbanistično in arhitekturno prilagajajo tradicionalni strukturi,
– prepove parcelacija (delitev) zemljiških parcel,
– prepove nova gradnja objektov za občasno bivanje, ki niso v funkciji turistične kmetije (t.i. vikendov) in sprememba namembnosti iz stanovanjskih ali gospodarskih objektov v objekte za občasno bivanje,
– načeloma prepove vse posege v prostor, ki spreminjajo podobo krajine (večje sečnje, kamnolomi, komasacije ipd.),
– ohranja in spodbuja obdelovanje kmetijskih površin v celkih, s katerim se preprečuje njihovo zaraščanje.
(3) Prostorski izvedbeni pogoji za območje avtohtone razpršene poselitve razloženih kmetij (osrednji in južni del občine) morajo biti oblikovani tako, da se:
– odpravlja vzroke, ki vplivajo na pojav razpršene gradnje,
– omogoči obnova, prenova in ponovna ali spremenjena raba obstoječih zakonito zgrajenih objektov,
– omogoči novogradnja, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja,
– omogoči obstoj in razvoj obstoječih kmetijskih gospodarstev,
– omogoči gradnja novih ali nadomestnih kmetij in prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov ter jih usposablja za sodobno kmetovanje in skrbi za neoviran dostop do gospodarskih dvorišč ter transportne možnosti,
– poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš od kmetijskih objektov zaradi preprečevanja imisijskih vplivov,
– omogoči gradnja objektov za športno-rekreacijske namene v povezavi z obstoječo ali novo turistično dejavnostjo, če naravne razmere omogočajo izvajanje dejavnosti oziroma če je prostorska ureditev prostorsko in oblikovno skladna z obstoječo rabo, tamkajšnjimi dominantami, topografskim položajem ter vedutami in če je možno zagotoviti priključke na prometni in energetski sistem, neoporečno pitno vodo z zadostnimi kapacitetami ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda glede na potrebe izvajanja turistično-rekreacijske dejavnosti in njenega vpliva na okolje,
– nova gradnja prioritetno umešča znotraj obstoječih stavbnih zemljišč in sicer tako, da se z njo izboljšujejo pogoji za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti,
– daje prednost prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti,
– prenavlja, razvija, ohranja in posodablja obstoječ stavbni fond,
– novogradnje urbanistično in arhitekturno prilagajajo tradicionalni strukturi.
3. IZVEDBENI DEL
3.1. Splošne določbe
40. člen
(1) V izvedbenem delu OPN so za celotno območje Občine Dobrna po posameznih enotah urejanja prostora določena:
– območja namenske rabe prostora in sicer osnovne namenske rabe (v nadaljevanju: ONR) in/ali podrobnejše namenske rabe (v nadaljevanju: PNR),
– prostorski izvedbeni pogoji in dopustna izraba prostora ter
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN).
(2) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati določeno namensko rabo prostora, skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za vse EUP, posebna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev in vse omejitve, ki jih na posameznem območju določajo različni režimi, določeni s predpisi (varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo gozdov, ogrožena območja – poplavna, vodovarstvena, plazljiva, plazovita in erozijska območja, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture ipd.).
3.2. Enote urejanja prostora
41. člen
(1) Celotno območje Občine Dobrna je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), ki so označene z imenom EUP in njeno tekočo številko (Dobrna 1) oziroma z okrajšavo, ki jo sestavlja skrajšana črkovna oznaka EUP in njena tekoča številka (OSRED 1). Pri manjših enotah znotraj EUP (v nadaljevanju: PEUP) se uporablja še poddelilka (OSRED 1/1).
(2) Način urejanja znotraj posamezne EUP je določen:
– s prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka (oznaka načina urejanja: OPN),
– z izvedenimi prostorskim aktom, ki ni v nasprotju s tem odlokom in se mu podaljšuje veljavnost (oznaka načina urejanja: veljaven IPA) ali
– z izdelavo novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (oznaka načina urejanja: predviden OPPN).
(3) V tabeli 2 so navedene EUP na območju Občine Dobrna (v primeru odstopanj med tabelo 2 in grafičnim delom OPN, se uporablja podatek grafičnega dela), njihov način urejanja in namenska raba (kratice za namensko rabo so pojasnjene v 42. členu):
tabela 2
+---------+----------+----------+--------------+----------------+
|Ime EUP |Oznaka EUP|Oznaka |Način |Namenska raba |
| | |PEUP |urejanja | |
+----------------------------------------------+-----+----+-----+
|območja strnjenih naselij |ONR |PNR |PNR |
+---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+
|Dobrna |DO 1 | |predviden |SZ |B |BT |
| | | |OPPN | | | |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 2 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 3 | |veljaven IPA |KZ |K1 |K1 |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 4 | |veljaven IPA |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 5 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 6 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 7 | |OPN |VZ |V |VC |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 8 | |OPN |SZ |P |PC |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 9 | |veljaven IPA |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 10 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 11 | |OPN |VZ |V |VC |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 12 | |OPN |VZ |V |VC |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 13 | |OPN |SZ |B |BT |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 14 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 15 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 16 | |veljaven IPA |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 17 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 18 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 19 | |veljaven IPA |SZ |B |BT |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 20 | |veljaven IPA |SZ |B |BT |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 21 | |delno |SZ |C |CU |
| | | |veljaven IPA, | | | |
| | | |delno | | | |
| | | |predviden | | | |
| | | |OPPN | | | |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 22 | |predviden |SZ |C |CU |
| | | |OPPN | | | |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 23 | |delno |SZ |C |CU |
| | | |veljaven IPA, | | | |
| | | |delno | | | |
| | | |predviden | | | |
| | | |OPPN | | | |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 24 | |veljaven IPA |SZ |C |CU |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 25 | |OPN |SZ |Z |ZK |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 26 | |OPN |GZ |G |G |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 27 | |delno |SZ |C |CU |
| | | |veljaven IPA, | | | |
| | | |delno | | | |
| | | |predviden | | | |
| | | |OPPN | | | |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 28 | |delno |SZ |C |CD |
| | | |veljaven IPA, | | | |
| | | |delno | | | |
| | | |predviden | | | |
| | | |OPPN | | | |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 29 | |delno |SZ |Z |ZP |
| | | |veljaven IPA, | | | |
| | | |delno | | | |
| | | |predviden | | | |
| | | |OPPN | | | |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 30 | |veljaven IPA |SZ |S |SB |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 31 | |OPN |KZ |K1 |K1 |
| | | | +-----+----+-----+
| | | | |SZ |RG |RG |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 32 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 33 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 34 | |veljaven IPA |SZ |B |BC |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 35 | |veljaven IPA |SZ |B |BC |
+---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 36 | |OPN |KZ |K1 |K1 |
| | | | +-----+----+-----+
| | | | |SZ |RG |RG |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 37 | |OPN |KZ |K2 |K2 |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 38 | |OPN |KZ |K1 |K1 |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 39 | |veljaven IPA |SZ |B |BC |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 40 | |veljaven IPA |SZ |B |BC |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 41 | |veljaven IPA |SZ |B |BT |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 42 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 43 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 44 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 45 | |OPN |SZ |P |PO |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 46 | |predviden |SZ |I |IG |
| | | |OPPN | | | |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 47 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 48 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |DO 49 | |OPN |VZ |V |VC |
+---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+
|Klanc |KL 1 | |OPN |SZ |S |SK |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |KL 2 | |OPN |SZ |S |SK |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |KL 3 | |OPN |SZ |S |SK |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |KL 4 | |OPN |SZ |S |SK |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |KL 5 | |OPN |SZ |S |SK |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |KL 6 | |OPN |SZ |S |SK |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |KL 7 | |OPN |SZ |S |SK |
+---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+
|Lokovina |LO 1 | |OPN |SZ |S |SK |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |LO 2 | |OPN |SZ |S |SS |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |LO 3 | |predviden |SZ |S |SS |
| | | |OPPN | | | |
+---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+
|Vinska |VI 1 | |OPN |SZ |S |SS |
|Gorica +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |VI 2 | |OPN |SZ |S |SS |
+---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+
|Vrba |VR 1 | |OPN |SZ |S |SK |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |VR 2 | |OPN |SZ |C |CD |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |VR 3 | |OPN |SZ |S |SK |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |VR 4 | |predviden |SZ |S |SS |
| | | |OPPN | | | |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |VR 5 | |OPN |SZ |S |SK |
+---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+
|Zavrh nad|ZA 1 | |OPN |SZ |S |SK |
|Dobrno +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |ZA 2 | |OPN |SZ |S |SK |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |ZA 3 | |OPN |SZ |S |SK |
+----------------------------------------------+-----+----+-----+
|območja avtohtone razpršene poselitve |ONR |PNR |PNR |
+---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+
|osrednji |OSRED 1 |OSRED 1/1 |OPN |SZ |A |A |
|in južni | |- | +-----+----+-----+
|del | |OSRED | |SZ |RG |RG |
|Občine | |1/114 | +-----+----+-----+
|Dobrna | | | |KZ |K1, |K1, |
| | | | | |K2 |K2 |
| | | | +-----+----+-----+
| | | | |GZ |G |G |
| | +----------+--------------+-----+----+-----+
| | |OSRED |OPN |SZ |O |O |
| | |1/115 | | | | |
| | +----------+--------------+-----+----+-----+
| | |OSRED |OPN |SZ |B |BT |
| | |1/116 | | | | |
| | +----------+--------------+-----+----+-----+
| | |OSRED |OPN |SZ |C |CD |
| | |1/117 | | | | |
| | +----------+--------------+-----+----+-----+
| | |OSRED |OPN |SZ |O |O |
| | |1/118 | | | | |
| | +----------+--------------+-----+----+-----+
| | |ostalo |OPN |SZ |RG |RG |
| | | | +-----+----+-----+
| | | | |KZ |K1, |K1, |
| | | | | |K2 |K2 |
| | | | +-----+----+-----+
| | | | |GZ |G |G |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |OSRED 2 |OSRED 2/1 |OPN |SZ |A |A |
| | |- | | | | |
| | |OSRED 2/12| | | | |
| | +----------+--------------+-----+----+-----+
| | |ostalo |OPN |KZ |K1, |K1, |
| | | | | |K2 |K2 |
| | | | +-----+----+-----+
| | | | |GZ |G |G |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |OSRED 3 | |OPN |KZ |K1 |K1 |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |OSRED 4 | |OPN |KZ |K1 |K1 |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |OSRED 5 | |OPN |KZ |K1 |K1 |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |OSRED 6 | |OPN |KZ |K1 |K1 |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |OSRED 7 | |OPN |KZ |K1 |K1 |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |OSRED 8 | |OPN |KZ |K1 |K1 |
+----------------------------------------------+-----+----+-----+
|območja strnjenih naselij |ONR |PNR |PNR |
+---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |OSRED 9 | |OPN |KZ |K1 |K1 |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |OSRED 10 | |OPN |KZ |K2 |K2 |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |OSRED 11 | |OPN |KZ |K2 |K2 |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |OSRED 12 | |OPN |KZ |K2 |K2 |
| +----------+----------+--------------+-----+----+-----+
| |OSRED 13 | |OPN |KZ |K2 |K2 |
+---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+
|Paški |PK 1 |PK 1/1 - |OPN |SZ |A |A |
|Kozjak | |PK 1/67 | | | | |
| | +----------+--------------+-----+----+-----+
| | |PK 1/68 |OPN |SZ |C |CD |
| | +----------+--------------+-----+----+-----+
| | |PK 1/69 |OPN |SZ |Z |ZK |
| | +----------+--------------+-----+----+-----+
| | |ostalo |OPN |SZ |RG |RG |
| | | | +-----+----+-----+
| | | | |KZ |K1, |K1, |
| | | | | |K2 |K2 |
| | | | +-----+----+-----+
| | | | |GZ |G |G |
+---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+
3.3. Območja namenske rabe prostora
42. člen
(1) Za celotno območje Občine Dobrna so določena območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora. Območja namenske rabe so določena glede na fizične lastnosti prostora, predvideno rabo in na podlago pretežne rabe prostora, v naselju Dobrna pa na podlagi urbanističnega načrta.
(2) Za celotno območje Občine Dobrna so določena naslednja območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora:
I. stavbna zemljišča (SZ):
1. območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim (S):
– stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi (SS)
– stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin) (SB)
– površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju (SK)
2. območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju (C):
– osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje (CU)
– druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj (CD)
3. območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim (I):
– gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim (IG)
4. posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno (B):
– površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev (BT)
– športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam (BC)
5. območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja (Z)
– parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju (ZP)
– pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle (ZK)
6. območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa (P):
– površine cest (PC)
– ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (PO)
7. območja okoljske infrastrukture:
– območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki (O)
8. površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja) (A)
9. razpršena gradnja kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju) (RG).
II. kmetijska zemljišča (KZ)
1. najboljša kmetijska zemljišča (K1)
2. druga kmetijska zemljišča (K2).
III. gozdna zemljišča (GZ)
1. gozdna zemljišča kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd (G).
IV. vode (VZ)
1. območja površinskih voda, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda: (V)
– celinske vode (VC).
(3) Stavbna zemljišča so zazidljiva le pod pogoji tega odloka in ob upoštevanju vseh omejitev, ki jih določajo varstveni režimi na (stavbnih) zemljiščih.
3.4. Skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev
3.4.1. Skupna določila glede neskladnih in nelegalnih gradenj
43. člen
(1) Za objekte, ki so neskladna ali nedovoljena gradnja, veljajo enaki pogoji kot za novogradnjo, kar pomeni, da je izdaja gradbenega dovoljenja za te objekte možna le, če je dopustna pod pogoji tega odloka oziroma če je skladna s pogoji tega odloka, ki se nanašajo na gradnje novega objekta.
(2) V vseh EUP so za objekte, ki so neskladna ali nedovoljena gradnja, dopustne odstranitve in redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
3.4.2. Skupna določila glede vrste gradenj in izvedbe drugih del
44. člen
(1) V vseh EUP so pod pogoji tega odloka dovoljene naslednje vrste gradenj in izvedbe drugih del, razen če niso za posamezno EUP s tem odlokom izrecno prepovedane:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba presega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe v posamezni EUP – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– odstranitev objekta,
– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb ali delov stavb, pod pogojem, da je nova namembnost skladna z dopustno namembnostjo stavb v posamezni EUP razen naslednje izjeme: izven stavbnih zemljišč niso dopustne spremembe namembnosti pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v objekte za občasno ali stalno bivanje,
– vzdrževanje.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka velja na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine naslednje:
– dopustno je vzdrževanje objektov,
– rekonstrukcije stavb so dopustne pri čemer se prostornina stavbe ne sme povečati. Izjemoma se lahko poveča za toliko kot to dopušča akt, če sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe in s tem soglaša pristojna strokovna javna služba,
– gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine dopustne le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje ali objekt pridobilo status območja ali objekta varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt ali območje,
– Odstranitve objektov ali delov objekta, ki so kulturna dediščina, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi o kulturni dediščini – v ta namen je treba predhodno pridobiti soglasje pristojnega organa. Novogradnja na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta mora praviloma po lokaciji, velikosti, višini arhitekturnem oblikovanju in namembnosti biti enaka odstranjenemu objektu. Izjemoma lahko novogradnja ne upošteva urbanističnih, arhitekturnih in drugih elementov odstranjenega objekta, če to odstopanje potrdi pristojna strokovna javna služba s kulturnovarstvenim soglasjem.
(3) Agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor, so dopustne le na kmetijskih zemljiščih.
3.4.3. Skupna določila glede lege objektov
45. člen
(1) V vseh EUP morajo biti zagotovljeni naslednji odmiki od mej sosednjih zemljišč:
– odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov od mej sosednjih zemljišč morajo znašati minimalno 4.00 m,
– odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od mej sosednjih zemljišč morajo znašati minimalno 2.00 m,
– odmiki iz prve in druge alineje so lahko izjemoma manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in so hkrati zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji,
– ograje se lahko postavijo do meje zemljiških parcel (razen ograj ob javnih cestah), vendar tako, da se z ograjo ne posega v sosednje zemljišče; ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi tudi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo,
– za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in njihove višine tako, da zgornji rob ograje oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti.
(2) V vseh EUP morajo biti upoštevane naslednje regulacijske linije:
– zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki objektov od roba ceste v skladu s pogoji upravljavca; minimalni odmik novih stavb od roba cestišča regionalne ceste je 8.00 m, parkirišč, ograj in manipulativnih površin pa 5.00 m; od cestnih teles ostalih javnih cest morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj 5.00 m oziroma v skladu s predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste,
– minimalni odmiki od meje vodnega zemljišča, so določeni v razdelku 3.4.12. Skupna določila glede posegov na vodnem in priobalnem zemljišču v 54. členu,
– minimalni odmiki od gozdnega roba so določeni v razdelku 3.4.10. Skupna določila glede varstva okolja in naravnih dobrin v 52. členu.
(3) Odstopanje od določil tega člena je možno le ob soglasju z upravljavcem cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja, ki so predpisane v razdelku »pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur« od 57. do 85. člena v vsaki posamezni EUP.
3.4.4. Skupna določila glede postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov
46. člen
(1) V vseh EUP se nezahtevni in enostavni objekti postavljajo na parcelo, namenjeno gradnji na kateri že stoji zakonito zgrajen objekt, če pa to ni mogoče, pa lahko tudi na druga območja, pod pogojem, da so izpolnjene vse zahteve razdelka 3.4. Skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev od 43. do 56. člena.
(2) V vseh EUP se nezahtevni in enostavni objekti lahko postavljajo le, če je taka gradnja skladna s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine in narave.
(3) Za nezahtevne objekte, ki so pomožni infrastrukturni objekti in enostavne objekte, ki so pomožni infrastrukturni objekti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da se v primeru postavitve bazne postaje z ustrezno dokumentacijo dokaže, da je postavitev takega objekta ustrezna s tehničnega, zakonskega ter z vidika varstva pred škodljivimi vplivi, prav tako pa je z ustrezno dokumentacijo dokazano, da tak objekt nima negativnega vpliva na kulturno dediščino, kulturno krajino, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost;
– da je v primeru načrtovanja objektov in naprav omrežja brezžične telefonije upoštevana zakonodaja s področja elektronskih komunikacij, predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, zakonodaja, ki se nanaša na gradnjo objektov in predpis, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost;
– da se objekte in naprave mobilne telefonije umešča na lokacije izven stanovanjskih območij in območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter otroških igrišč;
– da se objekte in naprave mobilne telefonije umešča na območja in v objekte namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti;
– da se objekte in naprave mobilne telefonije lahko izjemoma umešča tudi v varovalnih pasovih prometne infrastrukture na območjih podrobnejše namenske rabe K1, K2 in G na podlagi soglasij pristojnih upravljavcev prometne infrastrukture in na podlagi soglasja pristojnih služb s področja kmetijstva, gozdarstva;
– da se objekte in naprave mobilne telefonije umešča v prostor tako, da se v čim večji meri združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– da je v primeru postavitve male komunalne čistilne naprave ali tipske oziroma montažne greznice z ustreznim geološko-geomehanskim ali podobnim poročilom dokazano, da znotraj parcele, namenjene gradnji konfiguracija terena postavitve takega objekta ne omogoča, pri čemer morajo biti izdelane variantne rešitve umestitve male čistilne naprave, izbrana lokacija pa od objekta, h kateremu se postavi, ni oddaljena za več kot 20 m;
– da je v primeru postavitve tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk za utekočinjen naftni plin izbrana lokacija v sklopu objekta, v katerem se vrši dejavnost v zvezi z upravljanjem (prodajo ipd.) takih jeklenk, če se izbrana lokacija za postavitev zabojnika nahaja na minimalni varnostni razdalji od takega objekta in če je izbrana lokacija na zemljišču z osnovno namensko rabo: stavbna zemljišča;
– da se v primeru postavitve telekomunikacijske antene in oddajnikov z ustrezno dokumentacijo dokaže, da je postavitev takih objektov ustrezna s tehničnega, zakonskega ter z vidika varstva pred škodljivimi vplivi, prav tako pa je z ustrezno dokumentacijo dokazano, da taki objekti nimajo negativnega vpliva na kulturno dediščino, kulturno krajino, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost;
– da je v primeru postavitve zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otok) izbrana lokacija v naselju ali na njegovem robu ter v neposredni bližini prometne infrastrukture.
(4) Za nezahtevne objekte, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, in enostavne objekte, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da se umestijo v območju 30 m pasu zemljišč, ki obkrožajo grajeno območje kmetije pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč te kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče zgraditi;
– da je izven območja iz prve alineje tega odstavka dopustna postavitev naslednjih nezahtevnih objektov, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, pod pogoji iz uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost: kozolec, rastlinjak, poljska pot, gozdna cesta, grajena gozdna vlaka in obora za rejo živali;
– da je izven območja iz prve alineje tega odstavka dopustna postavitev naslednjih enostavnih objektov, ki so pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, pod pogoji iz uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost: čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, poljska pot, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za namakanje, krmišče, molzišče, ograje za pašo živine, rastlinjak, gozdna cesta, kašča, kozolec in senik;
– da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije, kar se dokazuje z izjavo pristojne kmetijsko svetovalne službe oziroma v primeru postavitve čebelnjaka s pozitivnim mnenjem javne svetovalne službe v čebelarstvu, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red oziroma da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo;
– da je investitor takega objekta nosilec kmetijskega gospodarstva;
– da je kmetija, za potrebe katere se postavlja tak objekt, vpisana v register kmetijskih gospodarstev;
– da ima investitor v uporabi najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin. Za 1 ha primerljive kmetijske površine se šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov ali
– 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali
– 4 ha pašnikov ali
– 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov ali hmeljišč ali
– 8 ha gozdov ali
– 5 ha gozdnih plantaž ali
– 6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin;
– določila od četrte do sedme alineje tega odstavka ne veljajo za poljsko pot, gozdno cesto, grajeno gozdno vlako, gozdno učno pot in ribnik kot vodno zajetje, pri čemer postavitev takega objekta ne sme biti v nasprotju z javnim interesom;
– določila sedme alineje tega odstavka ne veljajo za čebelnjak;
– lokacije čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na območja poselitve;
– da se na območju, kjer se postavi pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, ki ni gozdna cesta, prepove parcelacija zemljišč, ki bi omogočala pravni promet z zemljišči.
(5) Za nezahtevne objekte, ki so objekti za telekomunikacijsko opremo, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da se v primeru postavitve objektov za telekomunikacijsko opremo z ustrezno dokumentacijo dokaže, da je postavitev takega objekta ustrezna s tehničnega, zakonskega ter z vidika varstva pred škodljivimi vplivi, prav tako pa je z ustrezno dokumentacijo dokazano, da tak objekt nima negativnega vpliva na kulturno dediščino, kulturno krajino, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost.
(6) Za nezahtevne objekte, ki so začasni objekti in enostavne objekte, ki so začasni objekti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je objekt postavljen zgolj v času sezonske turistične ponudbe ali prireditve, ki pa ne sme biti daljši od 6 mesecev,
– da so postavljeni na vedutno neizpostavljenih mestih tako, da ne bosta ovirana promet in funkcionalna raba območja,
– da je v primeru postavitve kioska oziroma tipskega zabojnika izbrana lokacija na zemljišču z osnovno namensko rabo: stavbna zemljišča,
– da je v primeru postavitve odprtega sezonskega gostinskega vrta lokacija vrta izbrana tako, da se le-ta nahaja v neposredni bližini grajenega objekta obstoječe gostinske ponudbe, vendar ne več kot v oddaljenosti do 30 m in če je izbrana lokacija na zemljišču z osnovno namensko rabo: stavbna zemljišča,
– da je v primeru postavitve pokritega prostora z napihljivo konstrukcijo, pokritega prireditvenega prostora in začasne tribune izbrana lokacija na zemljišču z osnovno namensko rabo: stavbna zemljišča,
– da je v primeru postavitve objektov, namenjenih začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi izbrana lokacija na zemljišču z osnovno (podrobnejšo) namensko rabo: območja stanovanj, območja centralnih dejavnosti, območja proizvodnih dejavnosti, območja prometne infrastrukture ali območja okoljske infrastrukture.
(7) Za enostavne objekte, ki so vadbeni objekti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da postavitev takega objekta ni v nasprotju z javnim interesom,
– da se postavljajo v skladu s splošnimi principi varnosti in oblikovno zasnovo območja,
– da je v primeru postavitve igrišča za šport in rekreacijo na prostem izbrana lokacija na zemljišču z osnovno (podrobnejšo) namensko rabo: območja stanovanj, območja centralnih dejavnosti, posebna območja, območja zelenih površin (površine za oddih, rekreacijo in šport), površine razpršene poselitve,
– da je v primeru postavitve smučišča, športnega strelišča, vzletišča, plezalnega in drugega podobnega objekta, pokritega vadbenega prostora, vadbenega bunkerja, vadišča na prostem, zaklona, vojaškega strelišča in zaklonilnika izbrana lokacija na zemljišču z osnovno (podrobnejšo) namensko rabo: območja zelenih površin (površine za oddih, rekreacijo in šport).
(8) Za nezahtevne objekte, ki so spominska obeležja in enostavne objekte, ki so spominska obeležja, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da postavitev takega objekta ni v nasprotju z javnim interesom,
– da s postavitvijo dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo prometa, na stavbah pa morajo biti postavljeni tako, da ne slabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta.
(9) Za enostavne objekte, ki so urbana oprema, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da postavitev takega objekta ni v nasprotju z javnim interesom,
– da so postavljeni v skladu s splošnimi načeli varnosti uporabnikov,
– oglaševanje za lastne potrebe je dovoljeno na poslovnih objektih in na parcelah, namenjenih gradnji teh poslovnih objektov, lahko pa tudi izven območja teh parcel in sicer na podlagi soglasja občinske uprave Občine Dobrna,
– da je v primeru postavitve večnamenskega kioska oziroma tipskega zabojnika izbrana lokacija na zemljišču z osnovno namensko rabo: stavbna zemljišča,
– da je v primeru postavitve otroškega igrišča poleg določil prve alineje izbrana lokacija na zemljišču z osnovno (podrobnejšo) namensko rabo: območja stanovanj, območja centralnih dejavnosti, posebna območja, območja zelenih površin (površine za oddih, rekreacijo in šport), površine razpršene poselitve,
– če je v primeru postavitve nadstrešnice in javne kolesarnice lokacija izbrana tako, da se nahaja v neposredni bližini že zgrajene prometne infrastrukture.
(10) Pogoje glede odmikov in regulacijskih linij za nezahtevne in enostavne objekte predpisuje razdelek 3.4.3. Skupna določila glede lege objektov v 45. členu. Ostale prostorske izvedbene pogoje glede postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, ki s tem odlokom niso predpisani, predpisuje uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost.
3.4.5. Skupna določila glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov
47. člen
(1) V vseh EUP se nezahtevni in enostavni objekti oblikujejo na naslednji način:
– gradnja nezahtevnih in enostavni objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z osnovnim obstoječim objektom, skladno z veljavno uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost,
– nezahtevni objekti, kot so drvarnice, garaže, ute, enoetažne pritlične lope in drugi podobni objekti, morajo biti leseni ali izdelani v montažni izvedbi iz lahkih materialov,
– nezahtevni in enostavni objekti, ki so ograje, naj bodo praviloma žive meje oziroma lahke ograje, le v primeru protihrupnih zaščit masivne in po možnosti ozelenjene,
– nezahtevni in enostavni objekti, ki so ograje, morajo v EUP Paški Kozjak 1 omogočati prehod prostoživečih vrst,
– enostavni objekti, kot so nadstreški in enoetažni pritlični objekti ter drugi podobni objekti morajo biti leseni ali izdelani v montažni izvedbi iz lahkih materialov,
– začasni objekti morajo biti izdelani v montažni izvedbi iz lahkih materialov,
– medsoseske ograje ne smejo biti višje od 1,80 m, razen v primerih posebnih varstvenih in zaščitnih zahtev,
– čebelnjaki izven območij kmetij so praviloma prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih.
(2) Ostale prostorske izvedbene pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki s tem odlokom niso predpisani, predpisuje uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost.
3.4.6. Skupna določila glede ureditve okolice objektov
48. člen
(1) V vseh EUP se ureditev okolice objektov – prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev izvaja pod naslednjimi pogoji:
– višinske razlike naj se premoščajo z nakloni zemljine; brežine naj se utrdi z zasaditvijo avtohtonih vrst trav, popenjavk, grmovnic in drevja; kolikor pri zemeljskih posegih planiranje terena ni mogoče izvajati z brežinami, ali to zahtevajo pogoji geološkega mnenja, se lahko izvedejo oporni zidovi,
– gradnja opornih zidov (škarp) je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin; kolikor oporni zid presega višino 1,00 m, ga je potrebno izvesti kaskadno; oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in načeloma ozelenjeni,
– okoli objektov so obvezne zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi vrstami; za zasaditve okolice objektov v območjih ohranjanja narave se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste, tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst (npr. cipres) se ne vnaša.
(2) Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za EUP Paški Kozjak 1, v kateri uporaba škarp, teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik ni dopustna.
3.4.7. Skupna določila glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
49. člen
(1) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) in grajeno javno dobro:
– obvezna je priključitev na javni vodovod,
– obvezna je priključitev na fekalno in meteorno kanalizacijo,
– kolikor ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, je obvezna priključitev na individualno čistilno napravo; odvajanje komunalnih odpadnih vod v greznice ni dovoljeno,
– komunalne odpadne vode iz obstoječih objektov se lahko v prehodnem obdobju, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, do izteka roka za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki velja za obstoječe objekte, odvajajo v obstoječo greznico; po izteku prehodnega obdobja je potrebno komunalne odpadne vode iz obstoječih objektov speljati na individualne čistilne naprave,
– kolikor ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno padavinske vode prioritetno ponikati, pri tem pa morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj parcel, namenjenih gradnji; če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvajanja biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja,
– obvezna je priključitev na javno cesto,
– obvezna je priključitev na električno omrežje; pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si morajo investitorji pridobiti pri Elektro Celje, d.d. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje,
– za vsak stanovanjski ali poslovi objekt je potrebo zagotoviti zbirno mesto za odpadke skladno z 52. členom.
(2) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede pogoji gradnje v varovalnih pasovih GJI:
– če nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi ali z zakonom, ki ureja pogoje za graditev vseh objektov opredeljeno kot varovalni pas GJI, je potrebno pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila,
– za enostavne objekte in nezahtevne objekte ni potrebno pridobivati projektnih pogojev; potrebno je pridobiti le soglasja pristojnih soglasodajalcev,
– če nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja z DPN ali OPPN, se ne glede na prvo in drugo alinejo te točke šteje, da so projektni pogoji že pridobljeni z dnem izdaje mnenj k DPN ali OPPN; v tem primeru je potrebno pridobiti le soglasja pristojnih soglasodajalcev,
– varovalni pas GJI je določen s posebnimi predpisi; v primeru vodovoda, kanalizacije, toplovoda oziroma vročevoda, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, in drugih vodov, znaša varovalni pas 3,00 m, merjeno od osi voda, če drug predpis ne določa drugače,
– za vsak poseg v koridorjih obstoječih ali predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti ustrezno soglasje upravljalca; za vse posege, ki posegajo v elektroenergetske koridorje daljnovodov je potrebno pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja skladno z zakonodajo; izrecno je v koridorih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vsa vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale; varovalni koridorji daljnovodov znašajo 20 m na vsako stran 20 kV daljnovodov.
3.4.8. Skupna določila glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
50. člen
(1) Na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor določila glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s pogoji glade celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ),
– objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, na smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(3) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za poseg skladno s predpisi o kulturni dediščini. Kulturnovarstvene pogoje in soglasje za poseg je treba pridobiti tudi za poseg v drugo registrirano kulturno dediščino, ki je vključena v prikaz stanja prostora in je bile vpisana v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve toga odloka. Kulturnovarstvene pogoje in soglasje za poseg izda pristojen organ skladno s predpisi o kulturni dediščini. Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih s področja varstva kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo kot določajo predpisi o kulturni dediščini. To so tudi vsa vzdrževalna dele in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.
(4) Enostavni in nezahtevni objekti (tudi objekti in naprave za oglaševanje) so na objektih in območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine dopustni le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve in so zanje pridobljeni kulturnovarstveni pogoji in soglasje pristojnega organa.
(5) Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energija ni sprejemljiva. Na ostalih območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine vključno z vplivnimi območji dediščine je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega organa.
(6) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi o kulturni dediščini. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(7) Za izvedbo raziskave in odstranitev objekta, ki je spomenik ali dediščina, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(8) Objekti in območja razglašeni za kulturni spomenik in njihova vplivna območja so prikazani v razglasitvenem aktu. Varstvena območja dediščine so prikazana v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. Registrirana kulturna dediščina ja prikazana v prikazu stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega odloka in je njegova obvezna priloga.
(9) Za kulturne spomenike, spomeniška območja in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb toga odloka z varstvenimi režimi ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(10) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(11) Za registrirano kulturno dediščino veljajo prostorski izvedbeni pogoji, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadele varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci ter vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji za registrirano kulturno dediščino.
(12) Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo dodatno se prostorski izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine:
– prostorski izvedbeni pogoji za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami,
– prostorski izvedbeni pogoji za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glade na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
– V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi prostorske izvedbene pogoje za registrirana arheološka najdišča.
– Prostorski izvedbeni pogoji v območjih kulturne krajine: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
– Prostorski izvedbeni pogoji za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
– Prostorski izvedbeni pogoji za območje druge dediščine: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
– Prostorski izvedbeni pogoji v območjih vrtnoarhitekturne dediščine: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– kompozicija zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja sistem zasajanja itd,),
– ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
– rastišče,
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
– Prostorski izvedbeni pogoji v vplivnem območju dediščine: velja naslednje varstvo:
– ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
– prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine,
– dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
– Prostorski izvedbeni pogoji za registrirana arheološka najdišča: za območje registriranega arheološkega najdišča velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljali dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za varstvo kulturne dediščine
V primeru, da se območje urejuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
– Prostorski izvedbeni pogoji za arheološke ostaline:
– na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo oziroma v primeru, da se območje ureja s podrobnim izvedbenim aktom, v času priprave tega akta,
– v primeru odkritja nove kulturne dediščine je treba o tem obvezno obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
– zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi o kulturni dediščini omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
3.4.9. Skupna določila glede ohranjanja narave
51. člen
(1) Varovana območja ohranjanja narave, v katerih je treba pridobiti posebno soglasje zaradi varstvenega režima, ki velja na teh območjih oziroma nepremičninah, so določena s posebnimi predpisi.
(2) Za gradnjo objektov na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstvene soglasje. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje daje Ministrstvo za okolje in prostor.
(3) Za enostavne objekte in nezahtevne objekte ni potrebno pridobivati projektnih pogojev, potrebno je pridobiti le naravovarstveno soglasje pristojnega Ministrstva za okolje in prostor.
(4) Če nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja z DPN ali OPPN, je potrebno skladno z določili 105. člena Zakona o ohranjanju narave, pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje Ministrstva za okolje in prostor (smiselno povzeto določilo 50. člena ZGO-1B, UL 07/07).
(5) Varstvene usmeritve za naravne vrednote so naslednje:
– nihče ne sme ravnati z naravnimi vrednotami tako, da ogrozi njihov obstoj,
– posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti,
– če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki ter hidrološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču,
– na botanični naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje,
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
(6) Varstvene usmeritve za varstvo ekološko pomembnih območij so naslednje:
– na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši,
– na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena,
– naravna razširjenost habitatnega tipa ali habitatne vrste je območje, znotraj katerega so prisotni naravno obstoječi deli habitatnega tipa ali habitati osebkov oziroma populacijske vrste, za selilske vrste živali, tudi tisti, kjer so živali prisotne samo v določenih letnih obdobjih ter za izumrle vrste tudi tisti, v katerih še obstajajo približno enaki abiotski in biotski dejavniki, kot so bili pred iztrebitvijo,
– pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjo alinejo, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
(7) Varstvene usmeritve za varstvo posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) so naslednje:
– v čim večji možni meri se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
– v čim večji možni meri se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
– v čim večji možni meri se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
– v čim večji možni meri se ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
3.4.10. Skupna določila glede varstva okolja in naravnih dobrin
52. člen
(1) Varstvena območja, v katerih je treba pridobiti posebno soglasje zaradi varstvenega režima, ki velja na teh območjih oziroma nepremičninah, so določena s posebnimi predpisi.
(2) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva voda:
– vsi objekti morajo biti priključeni na javni kanalizacijski sistem ter dalje na čistilno napravo; v kolikor ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, je obvezna priključitev na individualno čistilno napravo,
– minimalni odmiki novih objektov od meje vodnega zemljišča so določeni v razdelku 3.4.13. Skupna določila glede posegov na območjih poplavne ogroženosti v 55. členu.
(3) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva zraka:
– predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka,
– v čim večji možni meri je potrebno izkoriščati možnosti pasivnega ogrevanja,
– uporabljati je potrebno pretežno obnovljive vire energije,
– pri gradnji je potrebno upoštevati pogoje za varčevanje z energijo.
(4) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva pred hrupom:
– na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) sodijo EUP v naslednje stopnje varstva pred hrupom v odvisnosti od namenske rabe v posamezni EUP:
I. stopnja varstva pred hrupom velja za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih:
– na območju prometne infrastrukture,
– na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti,
– na območju za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter
– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
II. stopnja varstva pred hrupom velja za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju stanovanj: stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene in površine počitniških hiš,
– na območju centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč,
– na posebnem območju: površine za turizem;
III. stopnja varstva pred hrupom velja za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju stanovanj: površine podeželskega naselja,
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti in druga območja centralnih dejavnosti,
– na posebnem območju: športni centri,
– na območju zelenih površin: za vse površine,
– na površinah razpršene poselitve,
– na območju voda: vse površine, razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na prostem;
IV. stopnja varstva pred hrupom velja na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju proizvodnih dejavnosti: vse površine,
– na posebnem območju: površine drugih območij,
– na območju prometne infrastrukture: vse površine,
– na območju komunikacijske infrastrukture: vse površine,
– na območju energetske infrastrukture: vse površine,
– na območju okoljske infrastrukture: vse površine,
– na območju za potrebe obrambe in izvajanja nalog policije v naseljih,
– na območju voda: površine vodne infrastrukture,
– na območju mineralnih surovin: vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdnih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– na območju za potrebe izvajanja nalog policije: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog policije in drugih varnostnih nalog oziroma pri zagotavljanju javnega reda in miru ter varnosti ob naravnih in drugih nesrečah, in
– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
– za območja veljajo naslednje mejne dnevne / nočne ravni hrupa:
– I. območje: 50 dBA / 40 dBA.
– II. območje: 55 dBA / 45 dBA.
– III. območje: 60 dBA / 50 dBA
– IV. območje: 75 dBA / 65 dBA.
– ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi,
– predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(5) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede ravnanje z odpadki:
– za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzeme,
– odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov,
– predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(6) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva tal:
– rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic oziroma okolice stavb.
(7) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varovanja gozdov:
– za vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za gozdove,
– stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od obstoječega gozdnega roba, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča (ceste, vodovodi, ograje ipd.) pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda vsaj 2 m; za vsako gradnjo, ki se nahaja v gozdu ali na gozdnem robu v pasu ene sestojne višine odraslega gozdnega sestoja, je potrebno pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojnega Zavoda za gozdove,
– posegi znotraj območja iz prejšnje alineje so izjemoma dopustni v vseh EUP, razen v EUP Paški Kozjak 1, vendar v tem primeru lastnik in upravljavec gozda ne odgovarjata za morebitno škodo, ki bi nastala na novozgrajenih objektih in infrastrukturi zaradi bližine gozda. Zato mora biti predhodno sklenjen notarsko overjen dogovor med lastniki gozda in investitorjem posega, ki je od gozdnega roba oddaljen manj kot eno sestojno višino odraslega gozda na tem območju. S tem dogovorom se opredelita plačnik in način plačila dodatnih stroškov, ki lahko s posegom in njegovim vplivom nastanejo zaradi oteženega gospodarjenja z gozdom in škod na gozdnem sestoju. Ta dogovor mora biti v vednost dostavljen pristojnemu Zavodu za gozdove oziroma mora biti sestavni del projektne dokumentacije za vse objekte, ki so od gozdnega roba oddaljeni manj kot eno sestojno višino odraslega gozdnega sestoja, t.j. 25 m,
– če dogovor med lastniki gozda in investitorjem posega, ki je od gozdnega roba oddaljen manj kot eno sestojno višino odraslega gozda, ni zagotovljen na način iz prejšnjega odstavka, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje z gozdom, ujme ali sanacije njihovih posledic,
– za potrebe tega odstavka se kot gozd štejejo zemljišča, ki imajo v OPN opredeljeno namensko rabo kot »gozda zemljišča«, zemljišča, ki so v dejanski rabI opredeljena kot »gozd« ali zemljišča, ki so v naravi porasla z gozdom.
(8) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede posegov v vodovarstvenih pasovih:
– v območju vodovarstvenih pasov je gradnja omejena,
– pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati zakonodajo, ki obravnava vodovarstvene pasove in ukrepe za zavarovanje virov pitne vode,
– na vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati omejitve in pogoje gradnje skladno z veljavno zakonodajo, med drugim skladno z odlokoma: Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode na območju Občine Celje (Uradni list SRS, št. 17/88) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode na območju Občine Celje (Uradni list RS, št. 30/94),
– upoštevati je potrebno že izdelane študije in strokovne podlage, med drugim: Hidrogeološke razmere na območju Občine Dobrna – osnove za izdelavo sanacijskih programov virov pitne vode – nadomestni vodni viri in strokovne podlage za zavarovanje virov pitne vode (Hidroconsulting d.o.o., Dragomer, štev. Dobrna 2001, julij 2001).
3.4.11. Skupna določila glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
53. člen
(1) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva pred požari:
– zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– dimenzionirani morajo biti ustrezni odmiki oziroma požarna ločitev med posameznimi objekti,
– zagotoviti je potrebno prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– predvideti je potrebno hidrantno omrežje,
– za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti; investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje; za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
(2) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva pred drugimi nesrečami:
– za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje,
– za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje oziroma za kritje škode ni odgovorna Občina,
– na območju, kjer je večja možnost pojava erozije in plazov, naj se pri gradnji objektov upošteva protierozijske ukrepe.
(3) V vseh EUP je na erozijskih območjih prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(4) V vseh EUP je na plazljivih območjih prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče in razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(5) V primeru, ko so ogrožene možnosti za normalno gospodarjenje z gozdovi, se pri transportu lesa na erozijskih območjih le-ta izvaja na način, ki je usklajen s pristojnimi nosilci.
3.4.12. Skupna določila glede posegov na vodnem in priobalnem zemljišču
54. člen
(1) V OPN se, kot je določeno v 35. členu, natančneje prikazujejo območja vodnih zemljišč z ustrezno podrobnejšo namensko rabo in sicer pod pogojem, da so ti vodotoki evidentirani v zemljiškem katastru. Za vodno zemljišče (celinskih voda) se poleg teh zemljišč štejejo vsa zemljišča na območju občine, na katerih je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče.
(2) Na območju Občine Dobrna ni vodotokov 1. reda, vsi vodotoki so 2. reda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
(3) Vsi posegi v prostor morajo biti od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine, na vodah 2. reda (Dobrnica, Topličica oziroma Topliška voda, Čreškovica, Kačnik in Klančnica) odmaknjeni minimalno 5.00 m; vodotokov 1. reda v Občini Dobrna ni.
(4) Na vodnih zemljiščih in priobalnih zemljiščih ni dovoljeno posegati v prostor, razen za naslednje izjeme, ki jih določa zakonodaja:
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– gradnja objektov grajenega javnega dobra,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objket za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(5) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti in adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objektov, če:
– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
– se s tem ne poslabšuje stanja voda,
– je omogočeno izvajanje javnih služb,
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami,
– se z rekonstrukcijo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje,
– se izvede ob zagotavljanju ohranjanja naravnih vrednot in pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode.
(6) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
– onemogočili obstoje in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(7) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
– odlaganje odpadkov.
(8) V vseh EUP je na priobalnih zemljiščih prepovedano:
– gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(9) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu s področno zakonodajo.
(10) Pri načrtovanju gradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju.
(11) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljišč naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavljanje narave rečne dinamike. Ob vodotokih naj se ohranja ali ponovno vzpostavi zveznost obrežne vegetacije. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku. Vzdolž vodnih brežin naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, npr.: pelionolistne ambrozije, robinje, rudbekije, japonskega dresnika, žlezave nedotike, topinambura, velikega pajesna, kanadske zlate rozge, zagotovi izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se prepreči z njihovim sprotnim odstranjevanjem.
(12) Druge možne posege na vodna zemljišča določa razdelek 3.5.7. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev v 90. členu.
3.4.13. Skupna določila glede posegov na območjih poplavne ogroženosti
55. člen
(1) Poplavno ogrožena so območja ob Dobrnici in Topliškem potoku.
(2) Potencialno poplavno ogrožena so vsa območja neposredno ob vodotokih v občini.
(3) Pri načrtovanju na poplavno ogroženih območjih je potrebno upoštevati uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).
(4) Pri nadaljnjem načrtovanju in pri izvajanju ukrepov za povečanje poplavne varnosti je potrebno upoštevati nove hidrološko hidravlične študije ali že izdelane študije in strokovne podlage, med drugim:
– Objekti za povečanje poplavne varnosti (Hidrosvet, d.o.o., Celje, projekt št. 0705, feb. 2010),
– Strokovne podlage s področja upravljanja z vodami za spremembe in dopolnitve prostorskega plana Občine Dobrna (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 13/04, marec 2004) in dopolnitev s strokovnimi podlagami s področja upravljanja z vodami »LN za stanovanjsko območje Guteneg in Zavrh v Dobrni« (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 17–06, junij 2006),
– Idejna zasnova zbiranja in odvajanja odpadnih voda z območja sprememb in dopolnitev ZN za del zdraviliškega kompleksa v Dobrni (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 61–1/03, marec 2004),
– Strokovne podlage za komunalno infrastrukturo (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 50/03, sept. 2003),
– Strokovne podlage s področja komunalne infrastrukture (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 14–03, julij 2004),
– Strokovne podlage s področja komunalne infrastrukture (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 15–03, julij 2004),
– Strokovne podlage s področja komunalne infrastrukture (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 16–03, julij 2004),
– Strokovne podlage s področja upravljanja z vodami za LN za stanovanjsko območje Zora v Dobrni (št. 16/06, avgust 2006),
– Strokovne podlage (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 152/09, november 2009).
(5) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede gradnje na varstvenih in ogroženih območij, za katere razredi nevarnosti niso določeni:
– na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda,
– na poplavnih območjih, za katere v tem občinskem prostorskem načrtu niso določeni razredi nevarnosti, so dopustne rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih objektov le v primeru, če je poseg skladen z uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08),
– s posegi iz predhodne alineje se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost,
– gradnja novih objektov na poplavnih območjih ni dopustna,
– če nameravan poseg leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varstveno in ogroženo območje, je potrebno pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno soglasje,
– za enostavne objekte in nezahtevne objekte ni potrebno pridobivati projektnih pogojev; potrebno je pridobiti le vodno soglasje,
– če nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja z DPN ali OPPN, se ne glede na prvo in drugo alinejo te točke šteje, da so projektni pogoji že pridobljeni z dnem izdaje mnenj k DPN ali OPPN; v tem primeru je potrebno pridobiti le vodno soglasje,
– varstvena in ogrožena območja, v katerih je treba pridobiti posebno soglasje zaradi varstvenega režima, ki velja na teh območjih oziroma nepremičninah, so določena z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči,
– poplavna območja poleg določb prejšnje alineje lahko določi tudi pristojna Agencija RS za okolje, Ministrstva za okolje in prostor na podlagi izdelanih študij, dostopnih podatkov ali druge presoje.
(6) Ko bodo določeni razredni nevarnosti tudi za ostala območja, je potrebna njihova implementacija v prostor s spremembami in dopolnitvami občinskega prostorskega načrta.
3.4.14. Skupna določila glede varovanja zdravja
56. člen
V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varovanja zdravja:
– iz objektov ne smejo uhajati strupeni plini,
– objekti ne smejo povzročati emisij nevarnega sevanja,
– objekti ne smejo povzročati onesnaženja ali zastrupitve voda in tal.
3.5. Posebna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev
3.5.1. Prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP
Dobrna 1
57. člen
(1) Za EUP Dobrna 1 (DO 1) je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
(2) Okvirne usmeritve za izdelavo OPPN so naslednje:
1. usmeritve glede namenske rabe
1.1. namenska raba
– površine za turizem
2. usmeritve glede dopustne izrabe
2.1. predlagan faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 1,2
2.2. predlagan faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,4
3. usmeritve glede zahtev glede natečajev
3.1. obveznost natečaja
– ne
4. usmeritve glede prostorskih izvedbenih pogojev
4.1. pretežne vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 1273 Kulturni spomeniki in
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP, če je tako utemeljeno v konservatorskem načrtu
4.2. predlagane vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– parkovne zasaditve in urbana oprema
4.3. predlagan odmik od mej sosednjih zemljišč
– minimalno 4 m, lahko manj, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji
– izjema so ograje, ki se lahko postavijo do meje zemljiških parcel (razen ograj ob javnih cestah), vendar tako, da se z ograjo ne posega v sosednje zemljišče; ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi tudi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo
– za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in njihove višine tako, da zgornji rob ograje oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti
4.4. predlagane regulacijske linije
– odmik objektov od roba ceste v skladu s pogoji upravljavca
4.5. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
4.6. predlagani podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– tipologija novogradnje naj bo prilagojena in podrejena graščini, katera mora tako v masi obliki in funkciji prevladovati nad celotno enoto
4.7. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– novi posegi se načrtujejo tako, da se podrejajo masi graščine, pri čemer se morfološka struktura ne sme spreminjati
4.8. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene
4.9. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
4.10. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
4.11. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
4.12. predlagani pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov
– gradnja nezahtevnih in enostavni objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena
4.13. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi novi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter čim bolj nevtralno ter neagresivno ter se morajo podrejati graščini, ki mora kot taka izstopati
– vse fasade naj bodo usklajene z graščino, živih barv ni dovoljeno uporabljati
4.14. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– pri objektih, ki so v neposredni bližini graščine oziroma se je dotikajo so lahko strehe ravne ali z minimalnim naklonom (do 4º)
– pri ostalih objektih morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico
– napušči morajo biti minimalni
4.15. predlagana min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– velikosti parcel, namenjenih gradnji se prilagajajo funkciji objekta
5. usmeritve glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
– pri pripravi OPPN kot nosilec urejanja prostora aktivno sodeluje Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Celje, ki glede na vrsto posega predpiše izdelavo konservatorskih izhodišč ali načrta
– v EUP se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi OPPN:
– Dobrna – Dvorec z vrtom (EŠD 4441)
– vsebina OPPN se pripravi z namenom celovite prenove kompleksa. S tem bi se lahko povečale možnosti turistične ponudbe s strokovno prenovo in prezentacijo stavbe in parka in njuno oživitvijo z ustreznimi dejavnostmi. Ob tem je nujno iskati take vsebine, ki omogočajo revitalizacijo ob hkratnem ohranjanju spomeniške vrednosti objektov skupaj z bližnjimi ambienti.
(3) Posegi na stavbna zemljišča v EUP so možni le ob upoštevanju minimalnih odmikov od meje vodnega zemljišča skladno s 54. členom ter ob upoštevanju določb glede posegov na območjih poplavne ogroženosti skladno s 55. členom.
Dobrna 2, 5, 6, 10, 14, 15, 17, 18, 32, 33, 42, 43, 44, 47, 48
58. člen
(1) V EUP Dobrna 2, 5, 6, 10, 14, 15, 17, 18, 32, 33, 42, 43, 44, 47, 48 (DO 2, 5, 6, 10, 14, 15, 17, 18, 32, 33, 42, 43, 44, 47, 48) veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
1.1.1. v vseh EUP
– 111 Enostanovanjske stavbe,
– 1242 Garažne stavbe,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe,
– 1273 Kulturni spomeniki,
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
1.1.2. v EUP DO 47 je poleg tega dopustna gradnja naslednjih objektov
– 1251 Industrijske stavbe in sicer stavbe za proizvodnjo in delavnice
1.1.3. v EUP DO 17 in DO 18 je poleg tega dopustna gradnja naslednjih objektov
– 121 Gostinske stavbe,
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– dopustna je postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, pod pogoji tega odloka iz razdelka 3.4. Skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. prostornina objektov
– max. 2.000 m3
2.2. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 300 m2
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00 m ali max. K+P+M, pri čemer je lahko klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,80 m
– višina max. do 10 m
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb
2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 1,2
2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,4
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, kolikor je tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je vzporedno z daljšo stranico
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
– varujejo se vedute na spomenike, ki so zavarovani kot kulturna dediščina (npr. Vila Egger ipd.)
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– z novimi posegi se vzpostavlja ali nadaljuje morfologija obstoječe pozidave posameznih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami
– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– stanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe naj bodo zidane ali lesene
– okenske odprtine stanovanjskih stavb morajo biti pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 500 m² – max. 800 m² za stanovanjske stavbe
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe
5. usmeritve glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
– v EUP se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine, ki jih je potrebno upoštevati pri posegih v EUP:
– Lokovina – Domačija Lokovina 6 (EŠD 26594)
– Lokovina – Kozolec na domačiji Lokovina 5 (EŠD 26631)
– Lokovina – Vila Egger (EŠD 12251)
– Lokovina – Vila Purška (EŠD 12252
6. varstva gozdov
– za nemoteno zagotavljanje funkcij gozdov so pri oblikovanju parcel, namenjenih gradnji, v EUP DO 47 potrebni omilitveni ukrepi v skladu s projektnimi pogoji oziroma mnenjem pristojnega Zavoda za gozdove Slovenije.
(2) Posegi na stavbna zemljišča v EUP DO 15, 17, 32, 33 in 48 so možni le ob upoštevanju minimalnih odmikov od meje vodnega zemljišča skladno s 54. členom ter ob upoštevanju določb glede posegov na območjih poplavne ogroženosti skladno s 55. členom.
Dobrna 3
59. člen
(1) Prostorske izvedbene pogoje za EUP Dobrna 3 (DO 3) predpisuje veljaven izvedbeni prostorski akt:
– Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Guteneg, Dobrna (Uradni list RS, št. 39/06) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Guteneg, Dobrna (Uradni list RS, št. 99/06).
(2) Pri posegih v EUP je potrebno upoštevati že izdelane hidrološko hidravlične študije in strokovne podlage iz 55. člena, med drugim:
– Strokovne podlage s področja upravljanja z vodami za spremembe in dopolnitve prostorskega plana Občine Dobrna (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 13/04, marec 2004) in dopolnitev s strokovnimi podlagami s področja upravljanja z vodami »LN za stanovanjsko območje Guteneg in Zavrh v Dobrni« (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 17–06, junij 2006).
Dobrna 4
60. člen
(1) Prostorske izvedbene pogoje za EUP Dobrna 4 (DO 4) predpisuje veljaven izvedbeni prostorski akt:
– Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Guteneg, Dobrna (Uradni list RS, št. 39/06) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Guteneg, Dobrna (Uradni list RS, št. 99/06).
(2) Pri posegih v EUP je potrebno upoštevati že izdelane hidrološko hidravlične študije in strokovne podlage iz 55. člena, med drugim:
– Strokovne podlage s področja upravljanja z vodami za spremembe in dopolnitve prostorskega plana Občine Dobrna (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 13/04, marec 2004) in dopolnitev s strokovnimi podlagami s področja upravljanja z vodami »LN za stanovanjsko območje Guteneg in Zavrh v Dobrni« (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 17-06, junij 2006).
(3) Posegi na stavbna zemljišča v EUP so možni le ob upoštevanju minimalnih odmikov od meje vodnega zemljišča skladno s 54. členom ter ob upoštevanju določb glede posegov na območjih poplavne ogroženosti skladno s 55. členom.
Dobrna 7, 11, 12, 49
61. člen
V EUP Dobrna 7, 11, 12, 49 (DO 7, 11, 12, 49) so dopustni vsi posegi, ki so predpisani v razdelku 3.4.12. Skupna določila glede posegov na vodnem in priobalnem zemljišču v 54. členu.
Dobrna 8
62. člen
(1) V EUP Dobrna 8 (DO 8) veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– dopustna je postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, pod pogoji tega odloka iz razdelka 3.4. Skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev in ki služijo funkciji obstoječih objektov
2. oblikovanja objektov
2.1. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– znotraj predvidenih krožišč se umestijo razni simboli kraja, predvsem povezani z vodo
2.2. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana.
(2) Posegi na stavbna zemljišča v EUP so možni le ob upoštevanju minimalnih odmikov od meje vodnega zemljišča skladno s 54. členom ter ob upoštevanju določb glede posegov na območjih poplavne ogroženosti skladno s 55. členom.
Dobrna 9
63. člen
Prostorske izvedbene pogoje za EUP Dobrna 9 (DO 9) predpisuje veljaven izvedbeni prostorski akt:
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Zavrh, Dobrna, (Uradni list RS, št. 39/06) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Zavrh, Dobrna, (Uradni list RS, št. 99/06) ter Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Zavrh, Dobrna (Uradni list RS, št. 103/11).
Dobrna 13
64. člen
(1) Za celotno EUP Dobrna 13 (DO 13) se izdelajo konservatorska izhodišča ali načrt.
(2) Okvirne usmeritve za načrtovanje posegov v EUP, na podlagi katerih se izdelajo konservatorska izhodišča ali program, so naslednje
1. usmeritve glede namenske rabe
1.1. namenska raba
– površine za turizem
2. usmeritve glede dopustne izrabe
2.1. predlagan faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 1,2
2.2. predlagan faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,4
3. usmeritve glede zahtev glede natečajev
3.1. obveznost natečaja
– ne
4. usmeritve glede prostorskih izvedbenih pogojev
4.1. pretežne vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov:
– poleg Vile Ružika je možna postavitev zgolj enega objekta (možne pretežne vrste so: 121 Gostinske stavbe, 122 Upravne in pisarniške stavbe, 1242 Garažne stavbe, 126 Stavbe splošnega družbenega pomena ali drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP, če je tako utemeljeno v konservatorskem načrtu)
– 1273 Kulturni spomeniki
– 2 Gradbeni inženirski objekti.
4.2. predlagane vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, ki služijo potrebam vile
– gradnja ograj ni zaželena
4.3. predlagan odmik od mej sosednjih zemljišč
– minimalno 4 m, lahko manj, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji
– izjema so ograje, ki se lahko postavijo do meje zemljiških parcel (razen ograj ob javnih cestah), vendar tako, da se z ograjo ne posega v sosednje zemljišče; ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi tudi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo
– za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in njihove višine tako, da zgornji rob ograje oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti
4.4. predlagana prostornina objektov
– dimenzije novega objekta se prilagajajo funkciji objekta, ne smejo pa presegati prostornine obstoječe Vile Ružička
4.5. predlagani tlorisni in višinski gabariti objektov
– dimenzije novega objekta se prilagajajo funkciji objekta in se morajo v vseh pogledih podrejati obstoječi Vili Ružička
– max. višina novega objekta ne sme preseči višine strešnega venca obstoječe Vile Ružička
4.6. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
4.7. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– tipologija novogradnje naj bo prilagojena in podrejena vili, katera mora tako v masi obliki in funkciji prevladovati nad celotno enoto
4.8. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– novi posegi se načrtujejo tako, da se podrejajo masi vile, pri čemer se morfološka struktura ne sme spreminjati
4.9. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene
4.10. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
4.11. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
4.12. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
4.13. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi novi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter čim bolj nevtralno ter neagresivno ter se morajo podrejati vili, ki mora kot taka izstopati
– vse fasade naj bodo usklajene z vilo, živih barv ni dovoljeno uporabljati
4.14. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– pri objektih, ki so v neposredni bližini vile oziroma se je dotikajo so lahko strehe ravne ali z minimalnim naklonom (do 4º)
– napušči morajo biti minimalni
4.15. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– velikosti parcel, namenjenih gradnji se prilagajajo funkciji objekta
5. usmeritve glede drugih zahtev
– meja območja obravnave kot podlaga za izdelavo konservatorskih izhodišč ali programa se lahko spreminja tako, da se poleg območja EUP DO 13 v obravnavno vključijo tudi parkovne in druge zelene površine, ki so funkcionalno povezane z Vilo Ružička, pa se nahajajo v drugih EUP
6. usmeritve glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
– pri pripravi OPPN kot nosilec urejanja prostora aktivno sodeluje Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Celje
– v EUP se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi OPPN:
– Dobrna – Vila Ružička (EŠD 4440).
(3) Do izdelave konservatorskih izhodišč ali programa oziroma načrta za celotno EUP DO 13 je v tej EUP dopustna zgolj zaščita najbolj ogroženih delov Vile Ružička v sodelovanju s pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Celje.
(4) Posegi na stavbna zemljišča v EUP so možni le ob upoštevanju minimalnih odmikov od meje vodnega zemljišča skladno s 54. členom ter ob upoštevanju določb glede posegov na območjih poplavne ogroženosti skladno s 55. členom.
Dobrna 16
65. člen
(1) Prostorske izvedbene pogoje za EUP Dobrna 16 (DO 16) predpisuje veljaven izvedbeni prostorski akt:
– Lokacijski načrt Zora, LN ZORA, Odloku o občinskem lokacijskem načrtu stanovanjske pozidave za območje Zora, (Uradni list RS, št. 39/06, 75/06).
(2) Pri posegih v EUP je potrebno upoštevati že izdelane hidrološko hidravlične študije in strokovne podlage iz 55. člena, med drugim:
– Strokovne podlage s področja upravljanja z vodami za LN za stanovanjsko območje Zora v Dobrni (št. 16/06, avgust 2006).
(3) Posegi na stavbna zemljišča v EUP so možni le ob upoštevanju minimalnih odmikov od meje vodnega zemljišča skladno s 54. členom ter ob upoštevanju določb glede posegov na območjih poplavne ogroženosti skladno s 55. členom.
Dobrna 19, 20
66. člen
(1) Prostorske izvedbene pogoje za EUP Dobrna 19 (DO 19) predpisuje veljaven izvedbeni prostorski akt:
– Zazidalni načrt za Zdraviliški kompleks v Dobrni (Uradni list SRS, št. 11/77), Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o Zazidalnem načrtu za del Zdraviliškega kompleksa v Dobrni (Uradni list RS, št. 94/01), Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o Zazidalnem načrtu za del Zdraviliškega kompleksa v Dobrni (Uradni list RS, št. 54/04), in Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o Zazidalnem načrtu za del Zdraviliškega kompleksa v Dobrni (Uradni list RS, št. 55/05).
(2) Prostorske izvedbene pogoje za EUP Dobrna 20 (DO 20) predpisuje veljaven izvedbeni prostorski akt:
– Zazidalni načrt za Zdraviliški kompleks v Dobrni (Uradni list SRS, št. 11/77), Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o Zazidalnem načrtu za del Zdraviliškega kompleksa v Dobrni (Uradni list RS, št. 94/01), Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o Zazidalnem načrtu za del Zdraviliškega kompleksa v Dobrni (Uradni list RS, št. 54/04), in Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o Zazidalnem načrtu za del Zdraviliškega kompleksa v Dobrni (Uradni list RS, št. 55/05).
(3) V EUP se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine, ki jih je potrebno upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju:
– Dobrna – Zdravilišče (EŠD 97),
– Dobrna – Zdraviliški park (EŠD 12248),
– Dobrna – Vila Zora (EŠD 12246),
– Dobrna – Gospodarsko poslopje pri hiši Dobrna 56 (EŠD 1226),
– Dobrna – Hiša Dobrna 55 (EŠD12231),
– Dobrna – Huba (EŠD 12233),
– Dobrna – Sončna kopel (EŠD 12238),
– Dobrna – Švicarija (EŠD 12241),
– Dobrna – Zdraviliški dom (EŠD 12247),
– Dobrna – Uprava (EŠD 11433),
– Dobrna – Hiša na trati (EŠD 12232),
– Dobrna – Stiskalnica (EŠD 12240),
– Dobrna – Vila Higia (EŠD 12243),
– Dobrna – Kavarna Mlečna Marjanca (EŠD 12236),
– Dobrna – Vila Kozjak (EŠD 12245),
– Dobrna – Gozdna vila (EŠD 12227),
– Dobrna – Hiša Dobrna 41 (EŠD 12230),
– Dobrna – Vila Karba (EŠD 12244),
– Dobrna – Hiša Dobrna 25a.
(4) Pri posegih v EUP je potrebno upoštevati že izdelane hidrološko hidravlične študije in strokovne podlage iz 55. člena, med drugim:
– Strokovne podlage s področja komunalne infrastrukture (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 14-03, julij 2004),
– Idejna zasnova zbiranja in odvajanja odpadnih voda z območja sprememb in dopolnitev ZN za del zdraviliškega kompleksa v Dobrni (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 61-1/03, marec 2004).
(5) Posegi na stavbna zemljišča v EUP so možni le ob upoštevanju minimalnih odmikov od meje vodnega zemljišča skladno s 54. členom ter ob upoštevanju določb glede posegov na območjih poplavne ogroženosti skladno s 55. členom.
Dobrna 21, 22, 23, 24, 27
67. člen
(1) Prostorske izvedbene pogoje za posamezne dele znotraj EUP Dobrna 21, 22, 23, 24, 27 (DO 21, 22, 23, 24, 27) predpisujejo veljavni izvedbeni prostorski akti:
– Zazidalni načrt Dobrna (Uradni list SRS, št. 37/83, Uradni list RS, št. 17/92, 75/96), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Zazidalnem načrtu Dobrna (Uradni list RS, št. 57/04), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Zazidalnem načrtu Dobrna (Uradni list RS, št. 103/04), Odlok o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrtu Dobrna (Uradni list RS, št. 22/10),
– Lokacijski načrt Novi Grad, Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Novi Grad (Uradni list RS, št. 55/05).
(2) Za preostala območja EUP DO 21, 22, 23, 24, 27, ki niso zajeta v izvedbenih prostorski aktih iz 1. odstavka tega člena, je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ali dopolnitve izvedbenih prostorskih aktov (IPA) iz 1. odstavka, kar je bolj smiselno.
(3) Okvirne usmeritve za izdelavo novih OPPN, ki veljajo tudi za dopolnitve IPA, so naslednje:
1. usmeritve glede namenske rabe
1.1. namenska raba
– osrednja območja centralnih dejavnosti
2. usmeritve glede dopustne izrabe
2.1. predlagan faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 3,5
2.2. predlagan faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0.9
3. usmeritve glede zahtev glede natečajev
3.1. obveznost natečaja
– ne
4. usmeritve glede prostorskih izvedbenih pogojev
4.1. pretežne vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 112 Večstanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Upravne in pisarniške stavbe
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
4.2. predlagane vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost in ki služijo funkciji obstoječega objekta
4.3. predlagan odmik od mej sosednjih zemljišč
– minimalno 4 m, lahko manj, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji
– izjema so ograje, ki se lahko postavijo do meje zemljiških parcel (razen ograj ob javnih cestah), vendar tako, da se z ograjo ne posega v sosednje zemljišče; ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi tudi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo
– za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in njihove višine tako, da zgornji rob ograje oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti
4.4. predlagane regulacijske linije
– odmik objektov od roba ceste v skladu s pogoji upravljavca
4.5. predlagana prostornina objektov
– prostornine stavb se prilagajajo funkciji objekta
4.6. predlagani tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina se prilagajaja funkciji objekta
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00 m ali max. K+P+M, pri čemer je lahko klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,80 m
– izvedba K v prejšnji alineji je dovoljena le pogojno in sicer le na podlagi predhodno pridobljenega geološkega mnenja, ki njeno izvedbo dovoljuje
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb
4.7. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– usmerjenost slemen naj bo vzporedno s plastnicami; izjemoma je možna drugačna usmerjenost slemen, v kolikor je tako usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče stavb; sleme je vzporedno z daljšo stranico
– za vse EUP je pomembna revitalizacija jedra; poleg strukturne revitalizacije ter prenove objektov je potrebno tem EUP vrniti nekdanjo mentalno veljavo
– potrebno se je posvetiti ambientalni sanaciji ter kvalitativni izboljšavi odprtih prostorov
– oblikuje se osrednji trg, ki bo jedru dal mentalno in urbano središče
4.8. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
– varujejo se vedute na spomenike, ki so zavarovani kot kulturna dediščina (npr. Cerkev Marijinega vnebovzetja ipd.)
4.9. predlagani podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe in sicer pretežno samostoječe hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe in podobno
4.10. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– z novimi posegi se nadaljuje morfologija trške zgoščene prostostoječe gradnje
4.11. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
4.12. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
4.13. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
4.14. predlagani pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov
– gradnja nezahtevnih in enostavni objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z osnovnim obstoječim objektom
– nezahtevni objekti, kot so drvarnice, garaže, ute, enoetažne pritlične lope in drugi podobni objekti, morajo biti leseni ali izdelani v montažni izvedbi iz lahkih materialov
– nezahtevni in enostavni objekti, ki so ograje, naj bodo načeloma žive meje oziroma lahke ograje, le v primeru protihrupnih zaščit masivne in po možnosti ozelenjene
– enostavni objekti, kot so nadstreški in enoetažni pritlični objekti ter drugi podobni objekti morajo biti leseni ali izdelani v montažni izvedbi iz lahkih materialov
– začasni objekti morajo biti izdelani v montažni izvedbi iz lahkih materialov in postavljeni na vedutno neizpostavljenih mestih tako, da ne bosta ovirana promet in funkcionalna raba območja
– vadbeni objekti se postavljajo v skladu s splošnimi principi varnosti in oblikovno zasnovo območja
– spominska obeležja s postavitvijo dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo prometa, na stavbah pa morajo biti postavljena tako, da ne slabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta
– urbano opremo je dovoljeno postavljati v skladu s splošnimi načeli varnosti uporabnikov; oglaševanje za lastne potrebe je dovoljeno na poslovnih objektih in na parcelah, namenjenih gradnji teh poslovnih objektov, lahko pa tudi izven območja teh parcel in sicer na podlagi soglasja občinske uprave Občine Dobrna
4.15. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– stanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe naj bodo zidane, druge nestanovanjske stavbe in sicer stavbe za rejo živali, stavbe za spravilo pridelka, druge nestanovanjske kmetijske stavbe pa zidane in lesene
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, kot so zunanja stopnišča in leseni hodniki, fasadne členitve, portali, somernost (navidezna simetrija) fasad, enakomerna ritmična razmerja med fasadnimi odprtinami in podobno
– okenske odprtine stanovanjskih stavb morajo biti pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
4.16. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– ravne strehe (z naklonom do 4º) so dovoljene zgolj izjemoma pri objektih velikih tlorisnih dimenzij
– napušči morajo biti minimalni
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
4.17. ureditev okolice objektov – prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev
– višinske razlike se naj premoščajo z nakloni zemljine; kolikor pri zemeljskih posegih planiranje terena ni mogoče izvajati z brežinami, ali to zahtevajo pogoji geološkega mnenja, se lahko izvedejo oporni zidovi
– gradnja opornih zidov (škarp) je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin; kolikor oporni zid presega višino 1,00 m, ga je potrebno izvesti kaskadno; oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in načeloma ozelenjeni
– okoli objektov so obvezne zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi vrstami
4.18. oblikovanje enostavnih objektov – materiali, nakloni strešine, višine ograj, polnil in izvedb ograj
– oblikovani naj bodo sodobno ter enostavno, kot material naj prevladuje les
4.19. predlagana min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– velikosti parcel, namenjenih gradnji stavb se prilagajajo funkciji objekta
4.20. pogoji glede oskrbe s pitno vodo
– obvezna priključitev na javni vodovod
4.21. pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda
– obvezna priključitev na fekalno in meteorno kanalizacijo
4.22. pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro
– obvezna priključitev na javno cesto
4.23. način oskrbe z energijo, vključno z usmeritvami iz lokalnih energetskih konceptov
– obvezna priključitev na električno omrežje
4.24. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– pri gradnji objektov je potrebno upoštevati protierozijske ukrepe.
5. usmeritve glede drugih zahtev
– obvezna priloga k OPPN je geološko mnenje
6. usmeritve glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
– pri pripravi OPPN kot nosilec urejanja prostora aktivno sodeluje Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Celje
– v EUP se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi OPPN:
– Dobrna – Vila Goll (EŠD 12242),
– Dobrna – Vila Dobrna 36 (EŠD 12229),
– Dobrna – Ambient cerkve Marijinega vnebovzetja (EŠD 12225),
– Dobrna – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 2942),
– Dobrna – Župnišče (EŠD 12249),
– Dobrna – Kaplanija (EŠD 12235),
– Dobrna – Mežnarija (EŠD 12237),
– Dobrna – Kapelica ob cerkvi Marijinega vnebovzetja (EŠD 12234).
(4) Pri posegih v EUP je potrebno upoštevati že izdelane hidrološko hidravlične študije in strokovne podlage iz 55. člena, med drugim:
– Strokovne podlage za komunalno infrastrukturo (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 50/03, sept. 2003),
– Strokovne podlage (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 152/09, november 2009).
Za to EUP so že določeni razredi nevarnosti.
(5) Posegi na stavbna zemljišča v EUP so možni le ob upoštevanju minimalnih odmikov od meje vodnega zemljišča skladno s 54. členom ter ob upoštevanju določb glede posegov na območjih poplavne ogroženosti skladno s 55. členom.
Dobrna 25
68. člen
V EUP Dobrna 25 (DO 25) veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, ki služijo potrebam pokopališča
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. prostornina objektov
– glede na potrebe funkcije
2.2. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina glede na potrebe funkcije
– etažnost max. K+P+M, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00 m
– višina max. do 10 m
2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 1,2
2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,4
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– območje naj bo ozelenjeno; ozelenitve so potrebne tudi na zunanjih mejah območja kot zeleni pasovi oziroma prekinitve med območjem in stanovanjskim delom naselja oziroma odprto krajino
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– pokopališka tipologija
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– ohranjati obstoječo
3.5. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.6. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
3.7. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3.8. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– stavbe naj bodo zidane ali lesene
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– velikost glede na potrebe
5. celostnega ohranjanja kulturne dediščine
– v EUP se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine, ki jih je potrebno upoštevati pri posegih v EUP:
– Dobrna – Grobišče na pokopališču (EŠD 4421)
6. varstva gozdov
– za nemoteno zagotavljanje funkcij gozdov so pri oblikovanju parcel, namenjenih gradnji, potrebni omilitveni ukrepi v skladu s projektnimi pogoji oziroma mnenjem pristojnega Zavoda za gozdove Slovenije.
Dobrna 26
69. člen
V EUP Dobrna 26 (DO 26) so dopustni vsi posegi, ki so predpisani za gozdna zemljišča celotne Občine Dobrna v razdelku 3.5.5. Pogoji za posege na gozdna zemljišča v 89. členu.
Dobrna 28, 29
70. člen
(1) Prostorske izvedbene pogoje za posamezne dele znotraj EUP Dobrna 28, 29 (DO 28, 29) predpisujejo veljavni izvedbeni prostorski akti:
– Lokacijski načrt Novi Grad, Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Novi Grad (Uradni list RS, št. 55/05).
(2) Za preostala območja EUP DO 28, 29, ki niso zajeta v izvedbenih prostorski aktih iz 1. odstavka tega člena, je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ali dopolnitve izvedbenih prostorskih aktov (IPA) iz 1. odstavka, kar je bolj smiselno.
(3) Okvirne usmeritve za izdelavo novih OPPN, ki veljajo tudi za dopolnitve IPA, so naslednje:
1. usmeritve glede namenske rabe
1.1. namenska raba
– parki
2. usmeritve glede prostorskih izvedbenih pogojev
2.1. pretežne vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– zgolj parkovne zasaditve ter urbana oprema
– 2 Gradbeni inženirski objekti
2.2. predlagane vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– dopustna je postavitev urbane opreme,
– gradnja ograj ni dovoljena
– okolica ribnikov pri Novem Gradu na Dobrni se nameni za turistične namene, kot tudi spremljajoči nezahtevni in enostavni objekti
2.3. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– območje naj bo ozelenjeno; ozelenitve so potrebne tudi na zunanjih mejah območja kot zeleni pasovi oziroma prekinitve med območjem in odprto krajino
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene
2.4. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
2.5. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3. usmeritve glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
– pri pripravi OPPN kot nosilec urejanja prostora aktivno sodeluje Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Celje, ki glede na vrsto posega predpiše izdelavo konservatorskih izhodišč ali načrta
– v EUP se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine, ki jih je potrebno upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju:
– Dobrna – Dvorec (EŠD 4371).
(4) Pri posegih v EUP je potrebno upoštevati že izdelane hidrološko hidravlične študije in strokovne podlage iz 55. člena, med drugim:
– Strokovne podlage s področja komunalne infrastrukture (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 15–03, julij 2004).
(5) Posegi na stavbna zemljišča v EUP so možni le ob upoštevanju minimalnih odmikov od meje vodnega zemljišča skladno s 54. členom ter ob upoštevanju določb glede posegov na območjih poplavne ogroženosti skladno s 55. členom.
Dobrna 30
71. člen
Prostorske izvedbene pogoje za EUP Dobrna 30 (DO 30) predpisuje veljaven izvedbeni prostorski akt:
– Odlok o zazidalnem načrtu za novogradnjo Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna (Uradni list RS, št. 67/98).
Dobrna 31, 36, 37, 38
72. člen
(1) Na kmetijskih zemljiščih v EUP Dobrna 31, 36, 37, 38 (DO 31, 36, 37, 38) so dopustni vsi posegi, ki so predpisani za kmetijska zemljišča celotne Občine Dobrna v razdelku 3.5.4. Pogoji za posege na kmetijska zemljišča v 88. členu, razen na območju spomenika Dobrna – Arheološko najdišče (EŠD 4262), kjer se kmetijske površine sicer ohranjajo, vendar pa je na njih prepovedano: globoko oranje, postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, gradnja nadzemne in podzemne infrastrukture, gradnja novih gozdnih poti.
(2) Na območjih razpršene gradnje v EUP DO 31, 36, 37, 38 so dopustni vsi posegi, ki so predpisani za razpršeno gradnjo celotne Občine Dobrna v razdelku 3.5.3. Prostorski izvedbeni pogoji za območja razpršene gradnje v 87. členu.
Dobrna 34, 35
73. člen
(1) Prostorske izvedbene pogoje za EUP Dobrna 34, 35 (DO 34, 35) predpisuje veljaven izvedbeni prostorski akt:
– Lokacijski načrt športni kompleks, Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Športni kompleks (Uradni list RS, št. 55/05).
(2) Pri posegih v EUP je potrebno upoštevati že izdelane hidrološko hidravlične študije in strokovne podlage iz 55. člena, med drugim:
– Strokovne podlage s področja komunalne infrastrukture (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 16–03, julij 2004).
(3) Posegi na stavbna zemljišča v EUP so možni le ob upoštevanju minimalnih odmikov od meje vodnega zemljišča skladno s 54. členom ter ob upoštevanju določb glede posegov na območjih poplavne ogroženosti skladno s 55. členom.
Dobrna 39, 40, 41
74. člen
(1) Prostorske izvedbene pogoje za EUP Dobrna 39, 40, 41 (DO 39, 40, 41) predpisuje veljaven izvedbeni prostorski akt:
– Lokacijski načrt športni kompleks, Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Športni kompleks (Uradni list RS, št. 55/05).
(2) Pri posegih v EUP je potrebno upoštevati že izdelane hidrološko hidravlične študije in strokovne podlage iz 55. člena, med drugim:
– Strokovne podlage s področja komunalne infrastrukture (Hidrosvet, d.o.o., Celje, št. 16–03, julij 2004).
(3) Posegi na stavbna zemljišča v EUP so možni le ob upoštevanju minimalnih odmikov od meje vodnega zemljišča skladno s 54. členom ter ob upoštevanju določb glede posegov na območjih poplavne ogroženosti skladno s 55. členom.
Dobrna 45
75. člen
V EUP Dobrna 45 (DO 45) veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 12303 Bencinski servisi
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, ki služijo potrebam bencinskega servisa
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. prostornina objektov
– dimenzije se prilagajajo funkciji objekta
2.2. tlorisni in višinski gabariti objektov
– dimenzije se prilagajajo funkciji objekta
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– območje naj bo ozelenjeno; ozelenitve so potrebne tudi na zunanjih mejah območja
3.2. ostali pogoji
– vsi ostali prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo se prilagajajo funkciji objektov bencinskega servisa
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– velikosti parcel, namenjenih gradnji se prilagajajo funkciji objekta.
Dobrna 46
76. člen
(1) Za EUP Dobrna 46 (DO 46) je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
(2) Okvirne usmeritve za izdelavo OPPN so naslednje:
1. usmeritve glede namenske rabe
1.1. namenska raba
– gospodarske cone
2. usmeritve glede dopustne izrabe
2.1. predlagan faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 1,2
2.2. predlagan faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,6
3. usmeritve glede zahtev glede natečajev
3.1. obveznost natečaja
– ne
4. usmeritve glede prostorskih izvedbeni pogojev
4.1. pretežne vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe
– 122 Upravne in pisarniške stavbe
– 123 Trgovske in druge stavbe
– 125 Industrijske stavbe
– 1242 Garažne stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
4.2. predlagane vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost in ki služijo potrebam obstoječega objekta
4.3. predlagan odmik od mej sosednjih zemljišč
– minimalno 4 m, lahko manj, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji
– izjema so ograje, ki se lahko postavijo do meje zemljiških parcel (razen ograj ob javnih cestah), vendar tako, da se z ograjo ne posega v sosednje zemljišče; ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi tudi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo
– za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in njihove višine tako, da zgornji rob ograje oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti
4.4. predlagane regulacijske linije
– odmik objektov od roba ceste v skladu s pogoji upravljavca
4.5. predlagana prostornina objektov
– max. 4.000 m3
4.6. predlagani tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 500 m2
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00 m ali max. K+P+M, pri čemer je lahko klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,80 m
– višina max. do 10 m
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb
4.7. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– območje naj bo ozelenjeno
– ozelenitve so potrebne tudi na zunanjih mejah območja kot zeleni pasovi oziroma prekinitve med območjem in odprto krajino
4.8. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
4.9. predlagani podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– tipologija novogradnje naj bo prilagojena gradnji v zelenju
4.10. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– novi posegi se načrtujejo tako, da se podrejajo obstoječim masam pri čemer se morfološka struktura ne sme spreminjati
4.11. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
4.12. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
4.13. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
4.14. predlagani pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov
– gradnja nezahtevnih in enostavni objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena
4.15. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi novi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter čim bolj nevtralno ter neagresivno
– za fasade ni dovoljeno uporabljati živih barv
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
4.16. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
4.17. ureditev okolice objektov – prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev
– višinske razlike se naj premoščajo z nakloni zemljine; kolikor pri zemeljskih posegih planiranje terena ni mogoče izvajati z brežinami, ali to zahtevajo pogoji geološkega mnenja, se lahko izvedejo oporni zidovi
– gradnja opornih zidov (škarp) je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin; kolikor oporni zid presega višino 1,00 m, ga je potrebno izvesti kaskadno; oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in načeloma ozelenjeni
– okoli objektov so obvezne zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi vrstami
4.18. oblikovanje enostavnih objektov – materiali, nakloni strešine, višine ograj, polnil in izvedb ograj
– oblikovani naj bodo sodobno ter enostavno, kot material naj prevladuje les
4.19. predlagana min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– velikosti parcel, namenjenih gradnji stavb se prilagajajo funkciji objekta
4.20. pogoji glede oskrbe s pitno vodo
– obvezna priključitev na javni vodovod
4.21. pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda
– obvezna priključitev na fekalno in meteorno kanalizacijo
4.22. pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro
– obvezna priključitev na javno cesto
4.23. način oskrbe z energijo, vključno z usmeritvami iz lokalnih energetskih konceptov
– obvezna priključitev na električno omrežje
4.24. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– pri gradnji objektov je potrebno upoštevati protierozijske ukrepe.
Klanc 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7
77. člen
V EUP Klanc 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 (KL 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7) veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 11210 Dvostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe,
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– 1242 Garažne stavbe,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe,
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– dopustna je postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, pod pogoji tega odloka iz razdelka 3.4. Skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. prostornina objektov
– novi posegi / prenove naj se načrtujejo tako, da se ohranja značilnosti obstoječih objektov v EUP, za katere so značilni nižji faktorji gradbene prostornine na gradbeno parcelo, in sicer:
– v EUP KL 1, 2 in 7: do 3,
– v EUP KL 3, 4, 5 in 6: do 4,
2.2. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 200 m2 za stanovanjske stavbe
– tlorisna površina max. 300 m2 za nestanovanjske stavbe
– etažnost max. P+1+M oziroma K+P+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– višina max. do 10 m
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb (od 1:1,7 do 1:2)
2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– v EUP KL 1, 2 in 7: max. 0,6
– v EUP KL 3 in 4: max. 0,75
– v EUP KL 5 in 6: 0,5
2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– v EUP KL 1, 2 in 7: max. 0,2
– v EUP KL 3, 4, 5 in 6: max. 0,25
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s prometnico oziroma plastnicami), kjer gre za prepoznano kvaliteto
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje, silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in podobno
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– v EUP KL 1 se pri novih posegih ohranja obcestna gradnja in značilnosti umestitve obstoječih objektov, ki so od ceste odmaknjeni max. 3 m; objekti naj se ne umeščajo na sredino parcele, namenjene gradnji, pač pa naj bodo pomaknjeni k prometnici; pri umestitvi je potrebno upoštevati obstoječe gradbene meje: odmik od prometnice za cca 2 m na obeh straneh, in reliefna robova na obeh straneh prometnice, ki poteka po grebenu – tu so objekti z najbolj oddaljeno stranico od ceste oddaljeni med cca 15 in 20 m; gradbene meje vzhodno in zahodno od prometnice (reliefni rob) naj ohranijo značaj stroge meje EUP, preko katere se poselitev ne more širiti; novi posegi naj se načrtujejo tako, da se ohranja obcestna zasnova naselja – stanovanjske hiše (z gospodarskimi poslopji ali pomožnimi objekti) so nanizane na obeh straneh prometnice, ki se po grebenu spušča od severa proti jugu,
– v EUP KL 2 se pri novih posegih ohranja tipologija v gručo razporejenih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami,
– v EUP KL 3 in KL 4 se posegi načrtujejo tako, da se upošteva zasnovana morfologija gručaste zasnove individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami; novi posegi / prenove naj se načrtujejo tako, da se razvije gručasta zasnova in sicer kot krožno nizanje posameznih gruč objektov okrog osrednjega dela EUP,
– v EUP KL 5 in KL 6 se pri načrtovanju novih posegov upošteva umestitev objektov glede na predvideno pretežno tipologijo EUP, t.j. predvideno pretežno obcestno strukturo – objekti ob cesti naj bodo od le-te oddaljeni cca 15–20 m; v splošnem naj se objekti ne umeščajo na sredino parcele, namenjene gradnji; novi posegi / prenove naj se načrtujejo tako, da se razvije obcestna zasnova in sicer ob prometnici, ki se v gručastem jedru na jugu naselja odcepi proti zahodu in pelje ob Klančnici gorvodno; objekti se umeščajo tako, da so slemena vzporedna prometnici (v EUP KL 6) oziroma plastnicam (v EUP KL 5),
– v EUP KL 7 se posegi načrtujejo tako, da se upošteva umestitev objektov glede na tipologijo naselja oziroma gručasta zasnova; objekti naj se ne umeščajo na sredino parcele, namenjene gradnji; obvezno je ohranjanje gručaste zasnove EUP
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti po vzorih iz »trške« arhitekture (fasadne členitve, fasadne odprtine, dekorativni deli)
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
– strehe nestanovanjskih stavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 500 m² – max. 800 m² za stanovanjske stavbe
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe
5. usmeritve glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
– v EUP se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine, ki jih je potrebno upoštevati pri posegih v EUP:
– Klanc – Vinska klet Klanc 31 (EŠD 15014)
– Klanc – Hiša Klanc 29 (EŠD 26580)
– Klanc – Hiša Klanc 34 (EŠD 26581)
– Klanc – Hiša Klanc 36 (EŠD 26582)
– Klanc – Hiša Klanc 38 (EŠD 26583).
Lokovina 1, 2
78. člen
V EUP Lokovina 1, 2 (LO 1, 2) veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
1.1.1. v EUP LO 1
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 11210 Dvostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe,
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– 1242 Garažne stavbe,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe,
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP
1.1.2. v EUP LO 2
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 1242 Garažne stavbe,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe,
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– dopustna je postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, pod pogoji tega odloka iz razdelka 3.4. Skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. prostornina objektov
– novi posegi/prenove naj se načrtujejo tako, da se ohranja značilnosti obstoječih objektov v EUP, za katere so značilni nižji faktorji gradbene prostornine na gradbeno parcelo, in sicer do max. 4
2.2. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 200 m2 za stanovanjske stavbe
– tlorisna površina max. 300 m2 za nestanovanjske stavbe
– etažnost max. P+1+M oziroma K+P+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– višina max. do 10 m
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (od 1:1,7 do 1:2)
2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 0,6
2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,2
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s plastnicami), kjer gre za prepoznano kvaliteto
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje, silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in podobno
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– načrtovanje novih ureditev tako, da se ohrani morfologija umestitve posameznih objektov oziroma kmetijskih gospodarstev z večjim deležem zelenih površin
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti po vzorih iz »trške« arhitekture (fasadne členitve, fasadne odprtine, dekorativni deli)
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
– strehe nestanovanjskih stavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 500 m² – max. 800 m² za stanovanjske stavbe
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe
5. varstva gozdov
– za nemoteno zagotavljanje funkcij gozdov so pri oblikovanju parcel, namenjenih gradnji, v EUP LO 2 potrebni omilitveni ukrepi v skladu s projektnimi pogoji oziroma mnenjem pristojnega Zavoda za gozdove Slovenije.
Lokovina 3
79. člen
(1) Za EUP Lokovina 3 (LO 3) je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
(2) Okvirne usmeritve za izdelavo OPPN so naslednje:
1. usmeritve glede namenske rabe
1.1. namenska raba
– stanovanjske površine
2. usmeritve glede dopustne izrabe
2.1. predlagan faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 1,2
2.2. predlagan faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,4
3. usmeritve glede zahtev glede natečajev
3.1. obveznost natečaja
– ne
4. usmeritve glede prostorskih izvedbenih pogojev
4.1. pretežne vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 1242 Garažne stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
4.2. predlagane vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost in ki služijo potrebam obstoječega objekta
4.3. predlagan odmik od mej sosednjih zemljišč
– minimalno 4 m, lahko manj, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji
– izjema so ograje, ki se lahko postavijo do meje zemljiških parcel (razen ograj ob javnih cestah), vendar tako, da se z ograjo ne posega v sosednje zemljišče; ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi tudi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo
– za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in njihove višine tako, da zgornji rob ograje oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti
4.4. predlagane regulacijske linije
– odmik objektov od roba ceste v skladu s pogoji upravljavca
4.5. predlagana prostornina objektov
– max. 1.500 m3
4.6. predlagani tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 200 m2 za stanovanjske stavbe
– tlorisna površina max. 300 m2 za nestanovanjske stavbe
– etažnost max. P+1+M oziroma K+P+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– višina max. do 10 m
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb (od 1:1,7 do 1:2)
4.7. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– območje naj bo ozelenjeno
– ozelenitve so potrebne tudi na zunanjih mejah območja kot zeleni pasovi oziroma prekinitve med območjem in odprto krajino
4.8. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
4.9. predlagani podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– tipologija novogradnje naj bo prilagojena gradnji v zelenju
4.10. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– načrtovanje novih ureditev tako, da se vzpostavi morfologija umestitve posameznih objektov z večjim deležem zelenih površin
4.11. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
4.12. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
4.13. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
4.14. predlagani pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov
– gradnja nezahtevnih in enostavni objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena
4.15. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti po vzorih iz »trške« arhitekture (fasadne členitve, fasadne odprtine, dekorativni deli)
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
4.16. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
4.17. ureditev okolice objektov – prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev
– višinske razlike se naj premoščajo z nakloni zemljine; kolikor pri zemeljskih posegih planiranje terena ni mogoče izvajati z brežinami, ali to zahtevajo pogoji geološkega mnenja, se lahko izvedejo oporni zidovi
– gradnja opornih zidov (škarp) je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin; kolikor oporni zid presega višino 1,00 m, ga je potrebno izvesti kaskadno; oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in načeloma ozelenjeni
– okoli objektov so obvezne zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi vrstami
4.18. oblikovanje enostavnih objektov – materiali, nakloni strešine, višine ograj, polnil in izvedb ograj
– oblikovani naj bodo sodobno ter enostavno, kot material naj prevladuje les
4.19. predlagana min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– od 500 do 800 m2
4.20. pogoji glede oskrbe s pitno vodo
– obvezna priključitev na javni vodovod
4.21. pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda
– obvezna priključitev na fekalno in meteorno kanalizacijo
4.22. pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro
– obvezna priključitev na javno cesto
4.23. način oskrbe z energijo, vključno z usmeritvami iz lokalnih energetskih konceptov
– obvezna priključitev na električno omrežje
4.24. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– pri gradnji objektov je potrebno upoštevati protierozijske ukrepe.
5. usmeritve glede varstva gozdov
– za nemoteno zagotavljanje funkcij gozdov so pri oblikovanju parcel, namenjenih gradnji potrebni omilitveni ukrepi v skladu s projektnimi pogoji oziroma mnenjem pristojnega Zavoda za gozdove Slovenije.
Vinska Gorica 1, 2
80. člen
(1) V EUP Vinska Gorica 1, 2 (VI 1, 2) veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
1.1.1. v EUP VI 1
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 11210 Dvostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe,
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– 1242 Garažne stavbe,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe,
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
1.1.2. v EUP VI 2
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 1242 Garažne stavbe,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe,
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– dopustna je postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, pod pogoji tega odloka iz razdelka 3.4. Skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. prostornina objektov
– novi posegi / prenove naj se načrtujejo tako, da se ohranja značilnosti obstoječih objektov v EUP, za katere so značilni nižji faktorji gradbene prostornine na gradbeno parcelo, in sicer do max. 6, pri starejših objektih manj kot 3
2.2. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 200 m2 za stanovanjske stavbe
– tlorisna površina max. 300 m2 za nestanovanjske stavbe
– etažnost max. P+1+M oziroma K+P+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– višina max. do 10 m
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb (od 1:1,7 do 1:2)
2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 0,6
2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,2
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s plastnicami), kjer gre za prepoznano kvaliteto
– ohranjanje pretežne zasnove naselja, ki v EUP VI 1 sledi nizanju posameznih skupin objektov ob lokalni cestni povezavi; objektov v EUP VI 2 so razporejenih ob regionalni prometnici;
– umestitev objektov v EUP VI 1 pogojuje v veliki meri strm relief, prisotno je izrazito škarpiranje
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
– ohraniti je potrebno prekinitev med EUP in čistilno napravo na zahodu, kjer je predvidena še dodatna gostitev s komunalo povezanih dejavnosti – s tega vidika naj se prepreči širitev EUP proti zahodu in vzpostavi zelena bariera (zasaditve dreves ali podobno) med območjem čistilne naprave in EUP
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje, silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in podobno
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– načrtovanje novih ureditev tako, da se ohrani morfologija umestitve posameznih objektov oziroma kmetijskih gospodarstev z večjim deležem zelenih površin
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti po vzorih iz »trške« arhitekture (fasadne členitve, fasadne odprtine, dekorativni deli)
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
– strehe nestanovanjskih stavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 500 m²–max. 800 m² za stanovanjske stavbe
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe.
(2) Posegi na stavbna zemljišča v EUP VI 1 so možni le ob upoštevanju minimalnih odmikov od meje vodnega zemljišča skladno s 54. členom ter ob upoštevanju določb glede posegov na območjih poplavne ogroženosti skladno s 55. členom.
Vrba 1, 2, 3, 5
81. člen
V EUP Vrba 1, 2, 3, 5 (VR 1, 2, 3, 5) veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 11210 Dvostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe,
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– 1242 Garažne stavbe,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe,
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– dopustna je postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, pod pogoji tega odloka iz razdelka 3.4. Skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. prostornina objektov
– novi posegi / prenove naj se načrtujejo tako, da se ohranja značilnosti obstoječih objektov v EUP, za katere so značilni nižji faktorji gradbene prostornine na gradbeno parcelo in sicer do max. 4
2.2. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 200 m2 za stanovanjske stavbe
– tlorisna površina max. 300 m2 za nestanovanjske stavbe
– etažnost max. P+1+M oziroma K+P+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– višina max. do 10 m
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (od 1:1,7 do 1:2)
2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 0,6
2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,2
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s prometnico oziroma plastnicami), kjer gre za prepoznano kvaliteto
– ohranjati je potrebno značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
– ohranjati je potrebno poglede na Cerkev Sv. Nikolaja
– ohranjati je potrebno večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje, silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in podobno
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– načrtovanje novih ureditev tako, da se ohrani morfologija umestitve posameznih objektov z večjim deležem zelenih površin
– ohranjajo naj se izraziti pogledi na cerkev
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– na območju okoli cerkve se ohrani značaj skupnih odprtih površin
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti po vzorih iz »trške« arhitekture (fasadne členitve, fasadne odprtine, dekorativni deli)
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
– strehe nestanovanjskih stavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 500 m² – max. 800 m² za stanovanjske stavbe
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe
5. usmeritve glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
– v EUP se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine, ki jih je potrebno upoštevati pri posegih v EUP:
– Vrba nad Dobrno – Cerkev Sv. Nikolaja (EŠD 2943 z vplivnim območjem)
6. usmeritve za ohranjanje zavarovanih vrst
– v cerkvi sv. Miklavža v Vrbi je habitat zavarovane vrste netopirjev; pred morebitno obnovo cerkve se pri izvedbi upošteva pogoje za njihovo ohranitev, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo narave, OE Celje; v mnenju se opredelijo način in čas izvedbe obnovitvenih del in posegov na objektu ter v neposredni okolici.
Vrba 4
82. člen
(1) Za EUP Vrba 4 (VR 4) je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
(2) Okvirne usmeritve za izdelavo OPPN so naslednje:
1. usmeritve glede namenske rabe
1.1. namenska raba
– stanovanjske površine
2. usmeritve glede dopustne izrabe
2.1. predlagan faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 1,2
2.2. predlagan faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,4
3. usmeritve glede zahtev glede natečajev
3.1. obveznost natečaja
– ne
4. usmeritve glede prostorskih izvedbenih pogojev
4.1. pretežne vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 1242 Garažne stavbe
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
4.2. predlagane vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost in ki služijo potrebam obstoječega objekta
4.3. predlagan odmik od mej sosednjih zemljišč
– minimalno 4 m, lahko manj, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča in so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji
– izjema so ograje, ki se lahko postavijo do meje zemljiških parcel (razen ograj ob javnih cestah), vendar tako, da se z ograjo ne posega v sosednje zemljišče; ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi tudi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo
– za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in njihove višine tako, da zgornji rob ograje oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti
4.4. predlagane regulacijske linije
– odmik objektov od roba ceste v skladu s pogoji upravljavca
4.5. predlagana prostornina objektov
– max. 1.500 m3
4.6. predlagani tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 200 m2 za stanovanjske stavbe
– tlorisna površina max. 300 m2 za nestanovanjske stavbe
– etažnost max. P+1+M oziroma K+P+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– višina max. do 10 m
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb (od 1:1,7 do 1:2)
4.7. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– območje naj bo ozelenjeno
4.8. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
4.9. predlagani podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– tipologija novogradnje naj bo prilagojena gradnji v zelenju
4.10. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– načrtovanje novih ureditev tako, da se vzpostavi morfologija umestitve posameznih objektov z večjim deležem zelenih površin
4.11. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
4.12. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
4.13. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
4.14. predlagani pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov
– gradnja nezahtevnih in enostavni objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena
4.15. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti po vzorih iz »trške« arhitekture (fasadne členitve, fasadne odprtine, dekorativni deli)
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
4.16. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
4.17. ureditev okolice objektov – prerazporeditev in izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih zunanjih ureditev
– višinske razlike se naj premoščajo z nakloni zemljine; kolikor pri zemeljskih posegih planiranje terena ni mogoče izvajati z brežinami, ali to zahtevajo pogoji geološkega mnenja, se lahko izvedejo oporni zidovi
– gradnja opornih zidov (škarp) je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin; kolikor oporni zid presega višino 1,00 m, ga je potrebno izvesti kaskadno; oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in načeloma ozelenjeni
– okoli objektov so obvezne zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi vrstami
4.18. oblikovanje enostavnih objektov – materiali, nakloni strešine, višine ograj, polnil in izvedb ograj
– oblikovani naj bodo sodobno ter enostavno, kot material naj prevladuje les
4.19. predlagana min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– od 500 do 800 m2
4.20. pogoji glede oskrbe s pitno vodo
– obvezna priključitev na javni vodovod
4.21. pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda
– obvezna priključitev na fekalno in meteorno kanalizacijo, v kolikor to ni mogoče je obvezen priklop na male čistilne naprave
4.22. pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro
– obvezna priključitev na javno cesto
4.23. način oskrbe z energijo, vključno z usmeritvami iz lokalnih energetskih konceptov
– obvezna priključitev na električno omrežje
4.24. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– pri gradnji objektov je potrebno upoštevati protierozijske ukrepe.
Zavrh nad Dobrno 1, 2, 3
83. člen
V EUP Zavrh nad Dobrno 1, 2, 3 (ZA 1, 2, 3) veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 11210 Dvostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe,
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– 1242 Garažne stavbe,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe,
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– dopustna je postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, pod pogoji tega odloka iz razdelka 3.4. Skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. prostornina objektov
– novi posegi/prenove naj se načrtujejo tako, da se ohranja značilnosti obstoječih objektov v EUP, za katere so značilni nižji faktorji gradbene prostornine na gradbeno parcelo, in sicer max. do 6
2.2. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 200 m2 za stanovanjske stavbe
– tlorisna površina max. 300 m2 za nestanovanjske stavbe
– etažnost max. P+1+M oziroma K+P+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– višina max. do 10 m
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer podolžnih tlorisov stavb (od 1:1,7 do 1:2)
2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 0,6
2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,2
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s prometnico oziroma plastnicami), kjer gre za prepoznano kvaliteto
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje, silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in podobno
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– upošteva se umestitev objektov glede na tipologijo EUP: kjer gre za obcestno gradnjo, naj se objekti ne umeščajo na sredino parcele, namenjene gradnji, pač pa naj bodo pomaknjeni k prometnici; v širšem območju EUP, kjer ne gre za tipologijo obcestne gradnje, naj se upoštevajo odmiki obstoječih objektov od mej sosednjih zemljišč
– upoštevati obstoječe gradbene meje v delu EUP, kjer je izrazitejša obcestna zasnova: gradbeno mejo predstavlja odmik od prometnice za cca 2–3 m na obeh straneh, pa tudi reliefna robova na obeh straneh prometnice – tu so objekti z najbolj oddaljeno stranico od ceste oddaljeni okoli 25 m
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti po vzorih iz »trške« arhitekture (fasadne členitve, fasadne odprtine, dekorativni deli)
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
– strehe nestanovanjskih stavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 500 m² – max. 800 m² za stanovanjske stavbe
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe
5. usmeritve glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
– v EUP se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine, ki jih je potrebno upoštevati pri posegih v EUP:
– Zavrh nad Dobrno – Hiša Zavrh nad Dobrno 27 (EŠD 26645)
– Zavrh nad Dobrno – Hiša Zavrh nad Dobrno 32 (EŠD 26646)
6. varstva gozdov
– za nemoteno zagotavljanje funkcij gozdov so pri oblikovanju parcel, namenjenih gradnji, v EUP ZA 1 potrebni omilitveni ukrepi v skladu s projektnimi pogoji oziroma mnenjem pristojnega Zavoda za gozdove Slovenije.
Osrednji in južni del Občine Dobrna 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13
84. člen
(1) V EUP Osrednji in južni del Občine Dobrna 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 (OSRED 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13) veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
1.1.1. na stavbnih zemljiščih
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 11210 Dvostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe,
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– 1242 Garažne stavbe,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe,
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
1.1.2. na zemljiščih, ki niso stavbna
– posege urejajo druga določila tega odloka, in sicer od 87. do 89. člena ter določila 54. člena, razen za spomenik Vrba pri Dobrni – arheološko najdišče Gradišče (EŠD 4255), kjer je potrebno gospodarjenje z gozdovi prilagoditi tako, da posegi v zemeljske plasti ne bodo potrebni oziroma se omejujejo na ukrepe, ki ne zahtevajo posegov v zemeljske plasti (prepovedano je terasiranje, golosek, uporaba drč za odstranjevanje hlodovine ipd.; prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, gradnja nadzemne in podzemne infrastrukture, gradnja novih gozdnih poti).
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– dopustna je postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, pod pogoji tega odloka iz razdelka 3.4. Skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. prostornina objektov
– max. 1.500 m3 za stanovanjske stavbe
– max. 3.000 m3 za nestanovanjske stavbe
2.2. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 200 m2 za stanovanjske stavbe
– tlorisna površina max. 300 m2 za nestanovanjske stavbe
– etažnost max. P+1+M oziroma K+P+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– višina max. do 10 m
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (od 1:1,7 do 1:2)
2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 0,4
2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,2
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s prometnico oziroma plastnicami); sleme je vzporedno z daljšo stranico
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje, silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in podobno
– izrecno je prepovedana gradnja počitniških hišic
– ni dovoljena gradnja večstanovanjskih objektov
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– z novimi posegi se ohranja avtohtona oblika razpršene poselitve v lokalno prepoznani obliki (slemenska gradnja, samostojne kmetije, strnjeni zaselki ipd.)
– z novimi posegi se ohranja morfologija pozidave posameznih v gruče razporejenih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami
– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti po vzorih iz »trške« arhitekture (fasadne členitve, fasadne odprtine, dekorativni deli)
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– napušči morajo biti minimalni
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi
– strehe nestanovanjskih stavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 500 m² – max. 1.000 m² za stanovanjske stavbe
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe
5. usmeritve glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
– v EUP se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine, ki jih je potrebno upoštevati pri posegih v EUP:
– Klanc – Gospodarsko poslopje na domačiji Klanc 51 (EŠD 26576)
– Klanc – Gospodarsko poslopje na domačiji Klanc 85 (EŠD 26577)
– Klanc – Hiša Klanc 15 (EŠD 26578)
– Klanc – Hiša Klanc 16 (EŠD 26579)
– Klanc – Hiša Klanc 65 (EŠD 26585)
– Klanc – Hiša Klanc 67 (EŠD 26586)
– Klanc – Hiša Klanc 74 (EŠD 15084)
– Klanc – Hiša Klanc 76 (EŠD 15013)
– Klanc – Marošekova klet (EŠD 26590)
– Klanc – Pravnarjev mlin Klanc 59 (EŠD 23692)
– Zavrh nad Dobrno – Klet na domačiji Zavrh nad Dobrno 13 (EŠD 26647)
– Vrba pri Dobrni – Arheološko najdišče Gradišče (EŠD 4255)
– Vrba nad Dobrno – Hiša Vrba 8 (EŠD 26643)
– Lokovina – Domačija Lokovina 36 (EŠD 15074)
– Lokovina – Hiša Lokovina 17 (EŠD 26595)
– Lokovina – Hiša Lokovina 18 (EŠD 26596)
– Lokovina – Hiša Lokovina 38 (EŠD 26629)
– Lokovina – Klet na domačiji Lokovina 34 (EŠD 26630)
– Lokovina – Kozolec na domačiji Lokovina 30 (EŠD 26632)
– Lokovina – Kozolec na domačiji Lokovina 41(EŠD 26633)
– Lokovina – Mlin II na domačiji Lokovina 36 (EŠD 8127)
– Dobrna – Grad (EŠD 4374) z vplivnim območjem
– Vinska Gorica – Domačija Vinska Gorica 37 (EŠD 21733)
– Vinska Gorica – Vinska klet Vinska Gorica 22 (EŠD 15025)
– Vinska Gorica – Hiša Vinska Gorica 15 (EŠD 26640)
– Vinska Gorica – Hiša Vinska Gorica 16 (EŠD 26641)
– Vinska Gorica – Gospodarsko poslopje na domačiji Vinska Gorica 11 (EŠD 26639)
– Vinska Gorica – Vila Amerika (EŠD 12254)
– na območju spomenika Vrba pri Dobrni – Arheološko najdišče Gradišče (EŠD 4255) se kmetijske površine sicer ohranjajo, vendar pa je na njih prepovedano: globoko oranje, postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, gradnja nadzemne in podzemne infrastrukture, gradnja novih gozdnih poti.
(2) Posegi v EUP so možni le ob upoštevanju minimalnih odmikov od meje vodnega zemljišča skladno s 54. členom ter ob upoštevanju določb glede posegov na območjih poplavne ogroženosti skladno s 55. členom.
(3) Posegi v EUP so možni le izven žarišč plazov skladno s 53. členom.
Paški Kozjak 1
85. člen
(1) V EUP Paški Kozjak 1 (PK 1) veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede:
1. namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov
1.1.1. na stavbnih zemljiščih
– 111 Enostanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe,
– 1242 Garažne stavbe,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe,
– 2 Gradbeni inženirski objekti in
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP,
1.1.2. na zemljiščih, ki niso stavbna
– posege urejajo druga določila tega odloka, in sicer do 87. do 89. člena ter določila 54. člena
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
– dopustna je postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, pod pogoji tega odloka iz razdelka 3.4. Skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev
2. velikosti objektov ali prostorskih ureditev
2.1. prostornina objektov
– novi posegi/prenove naj se načrtujejo tako, da se ohranja značilnosti obstoječih objektov v EUP, za katere so značilni nižji faktorji gradbene prostornine na gradbeno parcelo, in sicer max. do 3
2.2. tlorisni in višinski gabariti objektov
– tlorisna površina max. 300 m2 za stanovanjske stavbe
– tlorisna površina max. 500 m2 za nestanovanjske stavbe
– etažnost max. P+1+M oziroma K+P+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m
– višina max. do 10 m
– obvezno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer podolžnih tlorisov stavb (od 1:1,7 do 1:2)
2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji
– max. 0,4
2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji
– max. 0,2
3. oblikovanja objektov
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja
– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s prometnico oziroma plastnicami); sleme je vzporedno z daljšo stranico
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja)
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (penzioni, gostišča, gasilski domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje, silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in podobno
– izrecno je prepovedana gradnja počitniških hišic
– ni dovoljena gradnja večstanovanjskih objektov
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur
– z novimi posegi se ohranja avtohtona oblika razpršene poselitve – kmetijskih gospodarstev v celkih
– z novimi posegi se ohranja morfologija pozidave posameznih v gruče razporejenih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami
– objekti naj se postavljajo na sredino kompleksa zemljišč enega lastnika (v t.i. celku), pretežno ob komunikacijo in ob rob travniških površin
– pri novih umestitvah je potrebno upoštevati obstoječe značilnosti tako, da medsebojni odmiki objektov znotraj posameznega kmetijskega gospodarstva niso manjši od 4 m
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene
– oblikuje se osrednji trg oziroma javne površine okrog Sv. Jošta v sodelovanju z Občino Mislinja
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme
– enotno oblikovana
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
– gradbeno inženirski objekti naj bodo vkopani
– kablovodi se izvedejo podzemno; njihovo umeščanje v prostor naj se izvede na način, da ob izkopu jarka ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta materiala)
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno kvalitetno ter se morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni dovoljeno uporabljati
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo
– balkoni niso možni
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti po vzorih iz »trške« arhitekture (fasadne členitve, fasadne odprtine, dekorativni deli)
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi, napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35 do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni
– strešna okna so prepovedana na vidno izpostavljeni strani strehe, dovoljena so zgolj na vidno neizpostavljeni, dvoriščni strani strehe
– napušči morajo biti minimalni
– kritina mora biti opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki) v naravni opečnati (rdeči) barvi
– strehe nestanovanjskih stavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta
4. parcelacije
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene gradnji
– min. 500 m² – max. 1.000 m² za stanovanjske stavbe
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe
5. celostnega ohranjanja kulturne dediščine
– EUP se nahaja v območju nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine (št. območja 32); v EUP se zlasti varuje: krajinsko zgradbo (naravne in kulturne prvine), ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin in povezavo s stavbno in naselbinsko dediščino; posegi v EUP ne smejo negativno vplivati na kvalitetne in zavarovane sestavine prostora
– v EUP se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine, ki jih je potrebno upoštevati pri posegih v EUP:
– Paški Kozjak – Zgodovinsko območje Paški Kozjak (EŠD 4249)
6. ohranjanja narave
– gradnja novih objektov naj se načrtuje čim bližje obstoječim objektom,
– krčitve gozda za kmetijske namene in kmetijska raba se izvaja v obsegu in na način, da ne bodo poškodovane naravne vrednote in da se ne poslabša ugodno stanje vrst in njihovih habitatov ter habitatnih tipov, zaradi katerih je opredeljeno območje Natura 2000 in ekološko pomembno območje,
– objekte se gradi od gozdnega roba oddaljene vsaj za eno sestojno višino odraslega drevesa,
– posamična drevesa se ohranja,
– propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst,
– obstoječe drevje naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja; pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred poškodbami,
– gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato urejenem odlagališču,
– ureditev površin naj se izvede brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik; prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni,
– razgaljene površine naj se zatravi z mešanico avtohtonih trav; tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša,
– osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom ter časovno omejena,
– območja urejanja naj se ne ograjuje,
– če investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravo vrednoto (jamo, brezno, rov), naj o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave,
– zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) naj se osvetljevanje območij načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom,
– v cerkvi sv. Jošta na Paškem Kozjaku je habitat zavarovane vrste netopirjev; pred morebitno obnovo cerkve se pri izvedbi upošteva pogoje za njihovo ohranitev, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo narave, OE Celje; v mnenju se opredelijo način in čas izvedbe obnovitvenih del in posegov na objektu ter v neposredni okolici.
(2) Posegi v EUP so možni le ob upoštevanju minimalnih odmikov od meje vodnega zemljišča skladno s 54. členom ter ob upoštevanju določb glede posegov na območjih poplavne ogroženosti skladno s 55. členom.
(3) Posegi v EUP so možni le izven žarišč plazov skladno s 53. členom.
(4) Posegi v EUP, ki se nahajajo znotraj vodovarstvenih območij, so možni le pod pogoji 52. člena.
3.5.2. Območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt in območja, za katera se pripravijo konservatorska izhodišča ali program
86. člen
(1) Območja, za katera je priprava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) obvezna, so navedena v tabeli 2 v 41. členu.
(2) Za območja iz prvega odstavka tega člena, za katera je predvidena izdelava OPPN, se pripravi po en OPPN, izjemoma lahko tudi več OPPN, pri čemer je potrebno zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto ter da dinamika priprave posameznih OPPN zagotavlja smiselno faznost prostorske ureditve.
(3) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena izdelava OPPN, je potrebno pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, s katerimi se predvidijo celovite rešitve opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo ter koncept urbanističnega oblikovanja za celotno območje.
(4) Območja podrobnejše namenske rabe ter meje enot urejanja prostora na območjih iz prvega odstavka tega člena, ki so prikazane v grafičnih prikazih izvedbenega dela, se v fazi priprave OPPN lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Z vsakim novim OPPN je dopustno prekriti in razveljaviti veljavni OPPN ali drug izvedbeni prostorski akt, ki ureja območje.
(5) Občinski podrobni prostorski načrti (OPPN) se lahko pripravi tudi za druga območja, ki niso določena v prvem odstavku tega člena, če se za to izkaže potreba po tem, ko je ta odlok že stopil v veljavo. Pri pripravi OPPN na teh območjih se smiselno upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji in dopustna izraba prostora, ki je predpisana v posamezni enoti urejanja prostora.
(6) Do sprejema OPPN je na območjih (v celotnih EUP ali njihovih posameznih delih), kjer je predviden način urejanja z OPPN, dopustno naslednje:
– gradnja novih stavb ni dovoljena,
– ne glede na določbe prejšnje alineje so do sprejema OPPN dopustne gradnje, s katerimi se izboljšuje komunalna in druga infrastruktura, vendar le pod pogojem, da se ne onemogoča izvedba z OPPN predvidenih ureditev in če je taka gradnja skladna s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine in narave,
– ne glede na določbe prve alineje je do sprejema OPPN dopustno izvajanje gradenj, ki so bile na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že dovoljene na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja,
– ne glede na določbe prve alineje je do sprejema OPPN dopustna postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, pod pogojem, da se postavijo na zemljiških parcelah, ki pripadajo obstoječi stavbi, h kateri se gradijo in pod pogojem, da je taka gradnja skladna s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine in narave,
– do sprejema OPPN so dopustne nove izmere, obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje obstoječih in načrtovanih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, pod pogojem, da se ne onemogoča izvedba z OPPN predvidenih ureditev,
– do sprejema OPPN so dopustne rekonstrukcije obstoječih objektov, odstranitve objektov in vzdrževanje obstoječih objektov, če je tak poseg skladen s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine in narave,
– določilo glede odstranitve objektov ali delov objektov ne velja za objekte ali dele objektov, ki so varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Celje.
(7) Območja, za katera je potrebno glede na vrsto posega izdelati konservatorska izhodišča ali načrt na podlagi zahtev pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Celje, so naslednja: Dobrna 1 (DO 1), Dobrna 28 (DO 28), Dobrna 29 (DO 29), Dobrna 13 (DO 13).
3.5.3. Prostorski izvedbeni pogoji za območja razpršene gradnje
87. člen
(1) V posameznih EUP so kot razpršena gradnja določeni objekti, ki so v grafičnem delu OPN prikazani le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru.
(2) V EUP je na objektih razpršene gradnje, ki niso varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, dopustno:
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10 %;
a) povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba presega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe v tisti EUP, v kateri se nahaja objekt razpršene gradnje – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
b) povečanje prostornine ob rekonstrukciji prav tako ni možno, če maksimalni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti za nove stavbe, za tisto EUP, kjer se nahaja objekt razpršene gradnje, niso predpisani,
– odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti zakonito zgrajenih stavb ali delov stavb, pod pogojem, da je nova namembnost skladna z dopustno namembnostjo stavb v tisti EUP, v kateri se nahaja objekt razpršene gradnje, in ob upoštevanju naslednjih določil:
a) sprememba namembnosti iz objektov za občasno bivanje v objekte za stalno bivanje ni možna
b) sprememba namembnosti iz nestanovanjskih kmetijskih stavb v enostanovanjske stavbe ali objekte za stalno bivanje ni možna
c) sprememba namembnosti ni možna, če dopustna namembnost za nove stavbe, za tisto EUP, kjer se nahaja objekt razpršene gradnje, ni prepisana,
– vzdrževanje,
– rekonstrukcija, sprememba namembnosti in vzdrževanje objektov, ki so zavarovani kot kulturna dediščina se izvaja na podlagi pridobljenih projektnih pogojev, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
– dopustna je postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela oziroma parcela, namenjena gradnji in pod pogojem, da so na eni parceli, namenjeni gradnji postavljeni nezahtevni in enostavni objekti le vsak po ene vrste, in pod pogoji:
a) ki jih določa uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost in so v skladu z določbami, ki se nanašajo na postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v tisti EUP, v kateri se nahaja objekt razpršene gradnje,
b) če določbe glede postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov za tisto EUP, kjer se nahaja objekt razpršene gradnje, niso prepisane, je k takemu objektu dopustna zgolj postavitev nezahtevnih objektov, ki so objekti za lastne potrebe in ograje ter enostavnih objektov, ki so objekti za lastne potrebe.
(3) Za izvedbo posegov v prostor iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki so dopustni na površinah podrobnejše namenske rabe z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov razpršene gradnje, in veljajo v tisti EUP, v kateri se nahaja objekt razpršene gradnje. Šteje se, da je namen obstoječih objektov razpršene gradnje določen z upravnim dovoljenjem, lahko pa tudi v drugih uradnih evidencah.
(4) V EUP se za posege na objektih razpršene gradnje, ki so varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, upoštevajo določila 44. člena in določila 50. člena.
3.5.4. Pogoji za posege na kmetijska zemljišča
88. člen
(1) Na kmetijskih zemljiščih so dopustna vsa dela, ki so potrebna za obdelovanje kmetijskih zemljišč skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih.
(2) Na kmetijskih zemljiščih so dopustne agrarne operacije skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča ter ob upoštevanju usmeritve za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.
(3) Odstranjevanje omejkov, majhnih gozdnih površin v pretežno kmetijskih območjih ter posek posameznih dreves ni dopusten.
(4) Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje in izvaja tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(5) Vzpodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava).
(6) Ne glede na določbe tega odloka se lahko v vseh EUP na območjih namenske rabe kmetijskih zemljišč brez spremembe namenske rabe:
– načrtuje in izvaja agrarne operacije in vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– načrtuje in gradi omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– izvajajo posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– izvajajo rekonstrukcije lokalnih cest,
– gradijo začasni objekti, enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, v skladu z uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08) ter naslednji pomožni kmetijski objekti: ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči.
3.5.5. Pogoji za posege na gozdna zemljišča
89. člen
(1) Na gozdnih zemljiščih so dopustna vsa dela, ki so potrebna z gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom skladno s predpisi o gozdovih.
(2) Na gozdnih zemljiščih so dopustne krčitve gozdov v kmetijske namene (za oblikovanje kmetijskih površin kot so travnik, pašnik, njiva, sadovnjak ipd.) v skladu s soglasjem pristojnega Zavoda za gozdove Slovenije, če se območja krčitve nahajajo v območju mešanih kmetijsko-gozdarskih rab prostora iz evidence pristojnega Zavoda za gozdove Slovenije, če krčitev obsegajo do 15 % površine gozdov v območju teh rab in če se krčitve izvajajo na lokacijah, kjer funkcije gozdov niso posebej poudarjene. Ne glede na določila prejšnjega stavka niso dopustne krčitve gozdnih površin, ki so opredeljene kot varovalni gozdovi, ter krčitve gozdnih površin v EUP Paški Kozjak 1, ki bi lahko ogrozile naravne vrednote ter poslabšale ugodno stanje vrst in njihovih habitatov ter habitatnih tipov, zaradi katerih je opredeljeno območje Natura 2000 in ekološko pomembno območje.
(3) Nove zasaditve se izvajajo kot osnovanje nasadov listavcev, ki so praviloma rastišču primernejši.
(4) Sukcesijske površine (površine s pionirskimi vrstami) naj se v strmejših delih ohranjajo brez posegov – dražjih premen.
(5) Za dvig kvalitete prostora za prostoživeče živali se izvajajo dopolnilne sadnje s plodonosnimi grmovnimi in drevesnimi vrstami.
(6) V območjih, kjer segajo stavbna zemljišča vse do gozdnega roba, je potrebno oblikovati zaprte gozdne robove, ki se izvedejo kot stopničast, vrstno pester gozdni rob, ki je statično stabilnejši in primernejši.
(7) V območjih, kjer segajo stavbna zemljišča vse do gozdnega roba, je potrebno upoštevati obstoječe dostope do gozda. Vsak dostop mora ob stiku s prometnico, po kateri je možen izvoz lesa s kamionom, imeti prostor za začasno deponijo lesa in naklada je lesa na kamion. Kombinacija prostora za deponijo lesa z nakladalnim prostorom na sami prometnici je sprejemljiva samo v primeru pomanjkanja prostora ob cesti.
(8) Gradnja gozdnih prometnic mora biti prostorsko racionalna in v skladu z okoljskimi zahtevami. Gozdne prometnice ne smejo vidno razvrednotiti prostora, pospeševati erozijskih procesov ter vplivati na stanje voda in odtočni režim. Gozdne prometnice morajo biti uporabne v primeru požara. Uporabljajo se tudi v rekreacijske in turistične namene. Gozdne prometnice so del infrastrukture v gozdovih in kot takšne namenjene gospodarjenju z gozdovi. Pogoje gradnje in uporabe posameznih gozdnih prometnic predpisuje področna zakonodaja.
(9) Preprečuje se pretirana fragmentacija gozdov. Ohranjajo se prosti prehodi za živalstvo, preprečujejo se erozijski pojavi, ohranja se stanje voda in vodni režim. Na območjih izjemnih krajin, kjer se gozdovi pojavljajo fragmentalno ali z gozdnim robom mejijo na obdelovalne površine, je treba ohranjati obstoječ obseg gozda kot pomembno sestavino kulturne krajine.
(10) Posegi na območju površin varovalnih gozdov se izvajajo v skladu s določili Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom ter po podrobni presoji pristojnega Zavoda za gozdove Slovenije.
(11) Ob gradnji gozdnih in drugih prometnic ter krčitvi gozda je potrebno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000.
(12) Druge možne posege na gozdna zemljišča določa razdelek 3.5.7. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev v 90. členu.
3.5.7. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
90. člen
(1) V vseh EUP so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo OPN in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom, s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč ter s pogoji ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo in imajo v področni zakonodaji opredeljeno te pristojnosti.
(2) Ne glede na določbe tega odloka je/so v vseh EUP na stavbnih zemljiščih in izven njih dopustna/e/o:
– opremljanje stavbnih zemljišč,
– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture, ki so »21 Objekti transportne infrastrukture« s priključki, pod pogojem, da se ne povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste,
– gradnja, odmera, rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture, ki so »22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi« s priključki, pod pogojem, da se ne povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste,
– gradnja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in obrambe,
– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in podobna dela na objektih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine,
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda (24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih),
– sanacije površinskih kopov pod pogojem, da dostop do gozdne površine na sosednjih gozdnih zemljiščih tudi v primeru sanacije, ki traja daljši čas, ostane stalen ter da se v okvir pridobivalnega prostora, znotraj katerega se bo izvajala sanacija, vključi tudi vse manipulativne površine in površine, ki so pomembne za dostop do posameznih pridobivalnih polj ter pod pogojem, da se obstoječi kopi v območjih z naravnimi kakovostmi prednostno sanirajo s povrnitvijo v naravno stanje ali uredijo kot nadomestni habitat,
– sanacije nelegalnih odlagališč odpadkov,
– vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov,
– raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja na površini ali podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prvotno stanje,
– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranje stanja, pod pogojem, da je poseg skladen s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč ter s pogoji ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave.
(3) Ne glede na določbe tega odloka pri načrtovanju in gradnji gospodarske javne infrastrukture v EUP ni potrebno upoštevati določil o minimalni in maksimalni površini parcel, namenjene gradnji in določil o minimalnih odmikih od mej sosednjih zemljišč.
(4) Ne glede na določbe tega odloka so v vseh EUP na stavbnih zemljiščih izjemoma dopustna odstopanja od predpisanih velikosti objektov in parcelacije za nestanovanjske stavbe, ki so nestanovanjske kmetijske stavbe (šifra 1271 po uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena), v naslednjih izjemnih primerih:
– če so odstopanja potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov,
– če so odstopanja v projektni dokumentaciji posebej utemeljena na podlagi strokovnih prostorskih preveritev,
– če objekt ni vidno izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z vegetacijo.
(5) Ne glede na določbe tega odloka so lahko v vseh EUP tlorisni in višinski gabariti ter prostornine stavb za opravljanje verskih obredov in kulturnih spomenikov večji in se prilagajajo funkciji objekta.
(6) Objekte mobilne telefonije je dopustno graditi tudi kot manj zahtevne objekte, če ti izpolnjujejo:
– pogoje, ki zadevajo konstrukcijo, določene za nezahtevne in enostavne objekte, ki so pomožni infrastrukturni objekti, skladno z uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost in
– vsa relevantna določila 46. člena tega odloka.
3.5.8. Pogoji, ki niso predpisani
91. člen
(1) Pogoje za gradnjo in druge posege v prostor, ki s tem odlokom niso predpisani, določajo predpisi s področja urejanja prostora, predpisi s področja graditve objektov, predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, varstva gozdov in varstva okolja, urejanja voda ter drugi predpisi.
(2) V primeru sprememb zakonskih določil (pravilnikov, uredb ipd.), na katerih temelji posamezna vsebina tega odloka, se odlok uporablja tako, da se smiselno upoštevajo spremembe, če je to mogoče.
4. JAVNI INTERES
92. člen
(1) Na posameznih območjih Občina Dobrna zasleduje posebni javni interes, za razvoj športa, to je na parc. št. 1509/3, k.o. 1056 – Dobrna ter za razvoj turizma, kjer se opredelijo naslednja kot zemljišča z javnim interesom: parc. št. 1771, 1776, 1767/1, 1769/1, 1769/2, 1775, 1772/3, vse k.o. 1056 – Dobrna.
(2) Območje javnega interesa se lahko določi tudi za druge lokacije, če se izkaže, da je izkazan javni interes lokalne skupnosti za potrebe gradnje javnih objektov športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture ter objektov, ki služijo varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
5. PREHODNE DOLOČBE
5.1. Dokončanje že začetih postopkov
93. člen
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom.
(2) Vsi postopki priprave novih OPPN ter sprememb in dopolnitev obstoječih OPPN in IPA, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah prostorskih aktov, ki so veljali do uveljavitve tega odloka.
5.2. Varstvena območja dediščine
94. člen
Do uveljavitev varstvenih območij dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za enote kulturne dediščine, vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Dobrna (ZVKD OE Celje, februar 2008), ki se hranijo na sedežu Občine Dobrna in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje.
6. KONČNE DOLOČBE
6.1. Prenehanje veljavnosti
95. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Dobrna – prostorski plan Občine Dobrna, dopolnitev 2003, Uradni list RS, št. 67/04 z dne 18. 6. 2004.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski ureditveni pogoji:
– Prostorsko ureditveni pogoji za skupni prostor Dobrna (Uradni list SRS, št. 7/90, Uradni list RS, št. 32/05);
– Prostorsko ureditveni pogoji za kmetijski prostor Dobrna (Uradni list RS, št. 102/99 in 32/05).
6.2. Podaljšanje veljavnosti
96. člen
Veljavnost se podaljšuje naslednjim izvedbenim prostorskim aktom, ki niso v nasprotju s tem odlokom:
– Zazidalni načrt Dobrna (Uradni list SRS, št. 37/83, Uradni list RS, št. 17/92, 75/96), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Zazidalnem načrtu Dobrna (Uradni list RS, št. 57/04), Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Zazidalnem načrtu Dobrna (Uradni list RS, št. 103/04), Odlok o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrtu Dobrna (Uradni list RS, št. 22/10);
– Zazidalni načrt za Zdraviliški kompleks v Dobrni (Uradni list SRS, št. 11/77), Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o Zazidalnem načrtu za del Zdraviliškega kompleksa v Dobrni (Uradni list RS, št. 94/01), Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o Zazidalnem načrtu za del Zdraviliškega kompleksa v Dobrni (Uradni list RS, št. 54/04) in Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o Zazidalnem načrtu za del Zdraviliškega kompleksa v Dobrni (Uradni list RS, št. 55/05);
– Lokacijski načrt Novi Grad, Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Novi Grad (Uradni list RS, št. 55/05);
– Lokacijski načrt Športni kompleks, Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Novi Grad (Uradni list RS, št. 55/05);
– Odlok o zazidalnem načrtu za novogradnjo Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna (Uradni list RS, št. 67/98);
– Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Guteneg, Dobrna (Uradni list RS, št. 39/06) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Guteneg, Dobrna (Uradni list RS, št. 99/06);
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu stanovanjske pozidave za območje Zora, Lokacijski načrt Zora, LN ZORA, (Uradni list RS, št. 39/06, 75/06);
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Zavrh, Dobrna, (Uradni list RS, št. 39/06) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Zavrh, Dobrna, (Uradni list RS, št. 99/06) ter Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Zavrh, Dobrna, (Uradni list RS, št. 103/11).
6.3. Vpogled
97. člen
OPN je na vpogled pri pristojnih službah Občine Dobrna. Arhivski izvod se hrani tudi na pristojni upravni enoti in ministrstvu, pristojnemu za urejanje prostora.
6.4. Nadzor
98. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
6.5. Začetek veljavnosti
99. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35000-0016/2006-417(6)
Dobrna, dne 31. januarja 2012
Župan
Občine Dobrna
Martin Brecl l.r.
GRAFIČNI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
Grafični prikazi strateškega dela
Grafični prikazi strateškega dela so sestavni del tega prostorskega
akta; sestavljajo ga naslednje karte:
1. prikazi zasnove prostorskega razvoja občine
2. prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture
3. prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji
razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve
4. prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo
5. prikazi usmeritev za razvoj v krajini
6. prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč
Grafični prikazi izvedbenega dela
Grafični prikazi izvedbenega dela so sestavni del tega prostorskega
akta; vloženi so v posebno mapo.
