Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08) in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Idrija na 11. seji dne 16. 2. 2012 sprejel

S tem odlokom se v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija (Uradni list RS, št. 38/11) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje »Mestno jedro« – enota ID 20 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

OPPN določa merila in pogoje ter ukrepe za realizacijo odločitev v smislu revitalizacije dela kulturno-zgodovinskih in urbanističnih vrednot starega mestnega jedra Idrija – Mestno jedro EŠD 182 in z namenom, da se ustvari življenjski prostor višje vrednosti. OPPN določa mejo območja urejanja mestnega jedra s spomeniki in morfološkimi enotami ter vplivno območje, splošne pogoje za posege v prostor in posebne pogoje za posege v prostor po posameznih morfoloških enotah.

OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.

        Tekstualni del OPPN vsebuje:
I.      Splošne določbe
II.     Ureditveno območje
III.    Način, vrsta in namen prenove območja
IV.     Splošni pogoji
V.      Merila in pogoji za urbanistično, arhitekturno in
        krajinsko oblikovanje območja, stavb, objektov in
        naprav ter drugih posegov v prostor – splošni pogoji
VI.     Posebni pogoji urbanističnega in arhitekturnega
        oblikovanja po funkcionalnih enotah
VII.    Posebni pogoji urbanističnega in krajinsko
        arhitekturnega oblikovanja po funkcionalnih enotah –
        odprti prostor
VIII.   Merila in pogoji za prometno-tehnično urejanje
        območja
IX.     Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje
        območja
X.      Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne
        dediščine
XI.     Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje
        narave, kulturne dediščine ter trajnostne rabe
        naravnih dobrin
XII.    Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred
        naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom
        pred požarom
XIII.   Etapnost izvedbe
XIV.    Merila in pogoji za izvedbo parcelacije
XV.     Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih,
        oblikovalskih in tehničnih rešitev
XVI.    Obveznosti lastnikov, investitorjev in izvajalcev
XVII.   Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju
        veljavnosti podrobnega načrta
XVIII.  Določbo glede nadzora nad izvajanjem
XIX.    Prehodne in končne določbe.

Grafični del OPPN vsebuje:

1.      Izsek iz grafičnega dela plana Občine
        Idrija s prikazom lege prostorske ureditve
        na širšem območju
2.      Območje OPPN z obstoječim parcelnim
        stanjem                                      M 1:1000
3.      Načrt zazidalne in ureditvene situacije       M 1:500
4.      Značilni prerezi zazidalne in ureditvene
        situacije                                     M 1:500
5.      Prikaz zasnove prometne ureditve              M 1:500
6.      Prikaz ureditve poteka omrežij in
        priključevanja objektov na gospodarsko
        javno infrastrukturo ter grajeno javno
        dobro                                         M 1:500
7.      Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
        območji                                       M 1:500
8.      Načrt parcelacije                            M 1:500.

Priloge OPPN so:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve
– konservatorski načrt za prenovo
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
– povzetek za javnost
– spis postopka priprave in sprejemanja OPPN.

Območje OPPN obsega območje, ki je na jugu omejeno z vodotokom Nikova, na severu pa s Prelovčevo ulico, Mestnim trgom in Lapajnetovo ulico.
Območje obsega površino 24.397m².
Območje OPPN obsega celoto oziroma dele parcel v k.o. Idrija mesto, št.: 1357, 1358, 1359/3, 1359/5, 1360/1, 1360/3, 1361/1, 1361/2, 1361/3, 1362, 1363, 1364, 1365, 1366/2, 1366/3, 136674, 1368/3, 136875, 1369, 1370, 1371, 1428, 1429/1, 1429/2, 1429/3, 1430, 1431, 1432, 1433, 1434, 1435, 1436/1, 1436/2, 1436/3, 1436/4, 1436/5, 1436/6, 1436/7, 1436/8, 1436/9, 1436/10, 1437, 1438, 1439, 1440/1, 1440/2, 1440/3, 1441/1, 1441/2, 1441/3, 1442, 1443, 1444, 1445/1, 1446/1, 1446/2, 1447, 1448/1, 1448/2, 1449, 1450, 1451, 1452/1, 1452/2, 1452/3, 1452/4, 1452/5, 1453, 1454, 2623/1, 2693/1, 2694.

Ureditveno območje OPPN (v nadaljevanju: ureditveno območje) je staro mestno jedro (naselbinski kulturni spomenik) z zavarovanimi objekti kulturne dediščine.
V prostorskem planu so zemljišča opredeljena kot stavbna s podrobnejšo namensko rabo urbano središče. V ureditvenem območju so stanovanja, družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti. Nekateri objekti v ureditvenem območju niso v funkciji. Odprte površine znotraj ureditvenega območja so večinoma javne.

Cilj prostorske ureditve je celostna prenova odprtega prostora, ureditev prometa, revitalizacija objektov z vzpostavitvijo novih vsebin in odstranitev neprimernih objektov. Za ureditveno območje je bil izveden javni natečaj Ureditev starega mestnega jedra Idrije, izvedena delavnica na temo revitalizacije starega jedra (Fakulteta za arhitekturo) in izdelan Konservatorski načrt za prenovo za del enote dediščine Idrija – Mestno jedro, EŠD 182, ki ga je izdelalo podjetje Populus d.o.o., pod št. 331/01/09 (v nadaljevanju: konservatorski načrt za prenovo). Z natečajem in delavnico so bila podana izhodišča za ureditev odprtih površin in arhitekturne zasnove mestne tržnice, predlogi novih programov in vsebin z namenom oživitve starega mestnega jedra Idrije.
Umestitev posameznih funkcij prostora in oblikovanje smernic pogojuje podrobnejšo členitev prostora na manjše zaključene celote – funkcionalne enote. Meje večinoma potekajo po parcelnih mejah posameznih sklopov.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, so skladni z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08) in Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04, 126/07, 108/09).
– Celovita prenova je zbir različnih dejavnosti, s pomočjo katerih se z ustreznim prostorskim načrtovanjem izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere na določenem območju, s pomočjo katerih se ponovno zagotovi ohranitev grajenih struktur in oživi urbana in druga območja.
– Gradnja je izvedba gradbenih del in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
– Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt, dozida ali nadzida obstoječi objekt in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
– Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi zakonito zgrajenimi objekti.
– Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi in zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.
– Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
– Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Za vzdrževalna dela ni potrebno gradbeno dovoljenje, je pa treba za območje OPPN pridobiti soglasje OE ZVKDS.
– Redna vzdrževalna dela pomenijo izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu, kot so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno ter s katerimi se ne spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta.
– Investicijska vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave.
– Vzdrževalna dela v javno korist pomenijo izvedbo takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost.

Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, prikazane v grafičnem delu, ki imajo naslednji pomen:
– gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajena stavba ne sme preseči, lahko se je dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjena v notranjost. Gradbena meja je določena za pritličje, lahko pa tudi za nadstropja. Gradbena meja ne sme biti presežena z nobenim delom objekta.
– gradbena meja kleti (GMK) je zunanja linija zaščitne konstrukcije gradbene jame stavbe v nivoju kleti, ki je novo grajena stavba v nivoju kleti ne sme preseči, lahko se je dotika z zunanjo linijo zaščitne konstrukcije gradbene jame ali pa je odmaknjena od nje v notranjost.

V celotnem območju urejanja na vseh obstoječih objektih veljajo splošni varstveni režimi za naselbinsko kulturno dediščino. Vsi posegi morajo biti v skladu s konservatorskim načrtom za prenovo, ki je sestavni del tega odloka.
Splošni pogoji veljajo za celotno območje urejanja, razen če ni s posebnimi pogoji za posamezno spomeniško celoto ali funkcionalno enoto določeno drugače.
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča
– odstranitev naprav in objektov, kot je določeno v konservatorskem načrtu za prenovo
– novogradnje praviloma niso dovoljene. Izjemoma so dovoljene pod naslednjimi pogoji:
– kot nadomestitev zavarovanih objektov v primeru, da gradbeno-konstrukcijsko stanje objekta ne omogoča več njegove prenove z običajnimi sredstvi
– kot nadomestitev nezavarovanih objektov v primeru, da stojijo na historičnih lokacijah pod pogojem, da nove mase in oblikovanje upoštevata morfologijo in tipologijo pozidave
– kot novogradnje na historičnih lokacijah, ki izhajajo iz kontinuitete urbanistično-zgodovinskega razvoja (npr. gradnja sekundarnih, stranskih traktov na parceli, zgostitev primarne obulične pozidave idr.)
– kot sanacija negativnih posegov v prostor.
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah
– sprememba namembnosti
– rekonstrukcije obstoječih objektov
– postavitev urbane opreme, turističnih in informacijskih označb, usklajenih za celotno staro mestno jedro.

Dovoljene so postavitve in odstranitve začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični, trgovski ali gostinski ponudbi in prireditvam, vendar tako, da niso prizadete prvine urbane in stavbne dediščine. Ti objekti so lahko postavljeni za čas sezonske prodaje oziroma za čas prireditev, vendar največ za 6 mesecev.

V območju starega jedra so dopustne naslednje namembnosti objektov glede na pretežen namen uporabe:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe
– 12420 Garažna stavba v kleti objekta; v kleti so dopustne tudi shrambe, tehnični prostori in transformatorska postaja
– 12111 Hoteli, penzioni, gostišča in podobne stavbe za kratkotrajno namestitev
– 12112 Gostilne, restavracije, okrepčevalnice, slaščičarne, kavarne in točilnice
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe – stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij
– 12301 Trgovske stavbe – samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, pokrita tržnica prodajne galerije
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti – frizerski, kozmetični saloni ipd., kemične čistilnice, popravljalnice čevljev ipd., fotokopirnice, foto studii
– 12610 Stavbe za kulturo
– 12620 Muzeji in knjižnice
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
– 12640 Stavbe za zdravstvo (samo ambulante)
– 12730 Kulturni spomeniki.

Dovoljena je prenova neizrabljenih podstrešij v stanovanjske namene, v ateljeje in v poslovne prostore samostojnih delavcev v kulturi in samostojnih izvajalcev intelektualnih storitev.

Pri vseh spremembah namembnosti je treba upoštevati:
– gradbeno-tehnično in ekološko sanacijo
– zmanjšanje prometnih tokov ter drugih obremenitev okolja
– višjo kvaliteto urbanih funkcij s posebnim ozirom na pospeševanje tistih mestnih dejavnosti, ki po svojem značaju (specializiranost, možna interakcija ipd.) zlasti sodijo v mestno jedro
– ustrezno raven komunalne oskrbe
– kulturne vrednote dediščine.
Pri starih stanovanjskih stavbah, ki so bile v celoti spremenjene v poslovno ali drugo namembnost, je treba obvezno vzpostaviti najmanj eno družinsko stanovanje, v kolikor ni v okviru posebnih pogojev zapisano drugače.

Z OPPN se določajo merila in pogoji urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega oblikovanja ter varovanja kulturne dediščine za vse posege v prostor. Lokacija in oblikovanje objektov mora slediti zasnovi mestnega jedra in vzpostavljeni oblikovni identiteti območja ter mora biti prilagojena okoliškim objektom in ureditvam. Upoštevati je treba cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje ali sanacije objekta. Za vse posege v smislu gradnje in vzdrževalnih del je treba pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Na celotnem območju urejanja postavljanje novih dominant v prostoru ni dovoljeno.
Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje dovoljenih posegov v prostoru mora upoštevati morfologijo in tipologijo na treh nivojih:
1. celotno območje urejanja
2. funkcionalne enote
3. mestni javni prostor, ki ga določajo horizontalni in vertikalni gabariti ter značilnosti grajene strukture in arhitekture stavbnih otokov.

Pri vseh posegih je treba upoštevati značilnosti lokalne historične arhitekture predvsem glede:
1. sestave in razmerja osnovnih stavbnih mas (vertikalni in horizontalni gabariti)
2. oblikovanja fasad (osnost, členitev, strukture, barve- polikromacija, materiali, odprtine)
3. stavbnih zasnov (veže, hodniki, stopnišča, bivalni prostori)
4. oblikovanja in opremljenosti stavb (stavbno pohištvo, tlaki, kamnoseška oprema ipd.)
5. oblikovanja in naklona strešine
6. organizacije in oblikovanja odprtih površin v območju.
Pri določanju višine novega slemena je obvezno upoštevanje silhuete naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz celovite podobe mesta.

Pri oblikovanju dovoljenih posegov v funkcionalne enote veljajo kot obvezne naslednje določbe:
1. Novogradnje se morajo obstoječim objektom v okolici prilagoditi z gradbeno mejo, smerjo slemena, gabariti, kritino in gradbenimi materiali, arhitekturnimi detajli in stavbnimi odprtinami.
2. Dopolnilna gradnja je dovoljena pod posebnimi pogoji, ki jih določajo posebni pogoji odloka.
3. Obvezna je ohranitev in kultiviranje obstoječih zelenic, obstoječih vrtov in ostalih zelenih ter prostih površin.
4. V okolici objektov niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru ter pomenili moteče prvine.
5. V območju OPPN je potrebno zagotoviti tiste dejavnosti, ki omogočajo celovito ohranjanje kulturne dediščine.
6. Ohraniti je treba vse še ohranjene arhitekturne detajle na ali v objektu (oprema, poslikave ...).
7. Nujna je odstranitev vseh satelitskih anten, kablov in klimatskih naprav s fasad.
8. Dovoljeno je uporabljati podstrešne prostore za celovite klimatske sisteme (klimate), urejene v samem objektu, kot celoviti sistem hlajenja in ogrevanja, za katere je treba izvesti dimnike v klasični obliki za kroženje zraka.

Pri arhitektonskem in krajinsko arhitekturnem oblikovanju dovoljenih posegov veljajo kot obvezne naslednje določbe:
1. Strehe:
Strehe morajo biti simetrične dvokapnice v naklonu 40–50 stopinj in rdeče barve v južnem delu obravnavanega območja ali štirikapnice z blažjim naklonom (30–35 stopinj) v severnem delu obravnavanega območja, skladno s strehami v isti morfološki ali spomeniški celoti in v istem stavbnem otoku. Prednostna je opečna kritina, dovoljene so tudi kovinske strehe, po barvi in materialu skladne z obstoječimi. Smer slemena strehe mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Na vizualno neizpostavljenih delih strehe (pogled z gradu, z okoliških pobočij, s trgov in ulic) je dovoljeno osvetljevanje podstrešnih prostorov v obliki tradicionalne frčade (ajkerle) ali oken v ravnini strehe. Frčade ali strešna okna so dovoljena pod naslednjimi pogoji: Streha frčade se mora tlorisno končati vsaj 1 m oddaljeno od slemena objekta in 1 m od kapi. Skupna narisna površina frčade je lahko največ 1,5 m2. Med frčadama mora biti minimalna razdalja 2,5 m. Frčade morajo biti v oseh oken. Maksimalna velikost okna v ravnini strehe je lahko 1,2 m, med strešnimi okni mora biti minimalna razdalja 2 m.
Na streho ni dovoljena postavitev energetskih, ogrevalnih ali telekomunikacijskih naprav.
2. Zunanje stene:
Oblikovanje fasad se mora prilagoditi značilnostim tipične lokalne historične arhitekture. Zunanje stene so lahko le ortogonalne. Fasade so členjene z okenskimi in vhodnimi odprtinami. Balkoni niso dovoljeni. Dovoljene so zaprte lože (dovoljeno je zapiranje obstoječih balkonov enovito in sočasno za celoten objekt), skladno z obstoječimi v prostoru. Vse obstoječe elemente iz steklenih prizem je treba zamenjati s klasičnimi okni.
Zunanje stene morajo biti izvedene v mineralnem ometu svetlih pastelnih tonov (bela, svetlo siva, svetlo rjavi odtenki in podobno), omet mora biti zaglajen. Obrobe oken in drugi detajlni elementi so lahko v svetlejšem odtenku. Fasada je lahko največ dvobarvna (na fasadi je dovoljeno razmerje druge barve le 7 %). Prepovedane so kričeče, agresivne barve. Gradnja večkotnih izzidkov ali stolpičev itd. ni dovoljena.
Podstavki stavb (cokl) so lahko visoki največ 50 cm, izvedeni v ometu v temnejšem odtenku sive barve oziroma v naravnem kamnu. Na vse projektne rešitve fasad je treba pridobiti soglasje ZVKDS.
Nameščanje klimatskih naprav in infrastrukturnih vodov na zunanje stene ni dovoljeno.
3. Tlorisi objektov:
Spomeniško zaščiteni objekti in kvalitetni historični objekti morajo obvezno ohraniti obstoječi tloris, odstranijo se le prizidki in dozidave, ki niso skladni s prvotnim objektom. Kjer je določeno, je treba upoštevati v grafičnem delu prikazane gradbene meje (Načrt zazidalne in ureditvene situacije). Te dimenzije predstavljajo končne obdelane zunanje stene, ki jih napušči lahko presegajo, lože ali izzidki pa ne. V območju starega jedra balkoni in nadstreški nad vhodi niso dovoljeni.
4. Stavbno pohištvo:
V starem jedru mora biti stavbno pohištvo izvedeno v lesu. Vrata morajo biti kasetirana, oblikovana glede na tradicionalno lokalno tipologijo. Okna naj bodo dvokrilna, pokončne oblike, razdeljena na križ oziroma na 6 pol, v razmerju 2:3, višina okna maksimalno 1,5 m, maksimalni parapet 1 m. Okna morajo biti po obliki usklajena s historičnimi zgledi v naselju.
5. Ograje in zidovi:
Oblikovanje ograj se mora zgledovati po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel. Dopustni so kamniti parapetni zidovi in kovinska mrežasta ograja. Ograje med parcelami in proti javnim površinam smejo biti visoke največ 0,8 m, če so izvedene v kamnu in največ 1,2 m, če so v obliki mrežaste kovinske ograje. Ograje ob javnih površinah morajo biti usklajene z oblikovanjem javne urbane opreme. Ograjo je dovoljeno postaviti na parceli lastnika, v primeru soglasja sosedov se lahko postavi skupno ograjo na parcelni meji.
6. Zunanje ureditve:
Dostopi in dovozi do objektov morajo biti tlakovani identično kot javne površine, ki se jih načrtuje s celovitim projektom za celotno območje starega jedra.

Vse prvine ulične opreme (tlaki, konfini, klopi, korita za cvetje in zelenje) morajo biti predmet posebnega izbora, ki ga je treba občasno obnavljati, sicer pa zbrati v posebnem katalogu ulične opreme, njihova postavitev pa mora upoštevati urbanistično arhitektonske značilnosti okolja.
Za vse večje posege glede opremljanja javnih površin v ožjem in vplivnem območju mestnega jedra je treba pridobiti strokovne rešitve na podlagi natečaja za širše mestno jedro, ki so podlaga za predpis s tega področja. Na izbrano rešitev je treba pridobiti soglasje ZVKDS. Poudarek mora biti na zgodovinski identiteti.
Izključno na glavni cesti – Prelovčeva ulica, so dovoljeni reklamni izveski, oblikovani skladno s stavbo, na kateri so izobešeni, in skladno z dejavnostjo oglaševanja. Minimalna svetla višina do izveskov, ki segajo v ulični prostor, je 2,30 m, širina izveska pa ne sme presegati polovice širine pločnika oziroma 1 m, če ta ni določen, oziroma mora biti skladna s predpisom, ki ureja to področje.
Plakatiranje v mestnem jedru ni dovoljeno.
Namestitev trajnih zložljivih senčnikov (tende, markize) ni dovoljena, dovoljena je začasna postavitev na gostinskih vrtovih.

Vplivno območje je prikazano v grafičnem delu. Območje OPPN se navezuje na sosednje enote urejanja prostora po obstoječih obodnih cestah in peš komunikacijah. Dovoz v območje OPPN je predviden po ulici Mestni trg in Ulici sv. Barbare. V neposredni bližini obravnavanega območja je predvidena izgradnja javne garažne hiše. Avtobusna postaja je v oddaljenosti 300 m od obravnavanega območja. Kolesarski promet poteka po robu vozišč obodnih cest in se navezuje na območje po obstoječih dovoznih cestah. Neposredno ob območju se nahajajo upravne stavbe. Po severnem, zahodnem in vzhodnem robu območja potekata obstoječa komunalna in energetska infrastruktura, na katero se priključuje omrežje v samem območju.
V vplivnem območju so tudi objekti, ki so zavarovani kot posebne enote kulturne dediščine. To so: hiša Kosovelova 8, čipkarska šola in grad. V register kulturne dediščine sta vpisana še šola na Prelovčevi ulici in spomenik Jožetu Mihevcu.
Splošni pogoji varovanja kulturne dediščine, zapisani v odloku, imajo namen celostnega ohranjanja kulturne dediščine, vključno z vplivnim območjem.
Za vplivno območje, kolikor to ni natančneje določeno z drugim prostorskim aktom, veljajo splošna določila 19. člena tega odloka.

Za vse posege na objektih v območju urejanja je potrebno upoštevati posebne pogoje urbanističnega, arhitekturnega in krajinsko arhitekturnega oblikovanja po funkcionalnih enotah iz konservatorskega načrta za prenovo. Določila iz konservatorskega načrta za prenovo ne veljajo za evidenčne enote 23, 24, 25, za katere so posebni pogoji, določeni s tem členom odloka.
Ulica sv. Barbare 11 (Evidenčna enota 23):
Objekt se ohranja, dovoljena so izključno vzdrževalna dela, vključno z investicijsko vzdrževalnimi deli, za druge posege na objektu pa se predhodno izvede postopek spremembe OPPN.
Ulica sv. Barbare 13 (Evidenčna enota 24):
Stanovanjski objekt z garažami se ohranja, dovoljena so izključno vzdrževalna dela, vključno z investicijsko vzdrževalnimi deli, za druge posege na objektu pa se predhodno izvede postopek spremembe OPPN.
Brez naslova (Evidenčna enota 25):
Skladiščni objekti ob vodotoku se ohranjajo, dovoljena so izključno vzdrževalna dela, vključno z investicijsko vzdrževalnimi deli, za druge posege na objektu pa se predhodno izvede postopek spremembe OPPN.

Za napajanje območja se ohranja obstoječ ulični sistem Prelovčeve ulice, Mestnega trga, Lapajnetove ulice in Kosovelove ulice.
V starem jedru je predvideno postopno zapiranje za tranzitni motorni promet in parkiranje, sočasno z izgradnjo garažne hiše v neposredni bližini in oblikovanje peš cone v Ulici sv. Barbare, Mestnem trgu in Trgu sv. Ahaca. Motorni promet bo, skladno s celovito prometno ureditvijo, dovoljen za stanovalce, dovoz in intervencijo.
Kolesarski promet se lahko zaradi omejitve hitrosti motornih vozil odvija po voznem pasu ulic, dovoljena pa je ureditev tudi kolesarskih poti, kolikor cestni profil to dopušča.
Prometni režim v Občini Idrija se ureja s posebnim odlokom. Za nove posege v območju mestnega jedra se predvidi tudi individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih, kar se zagotovi z naslednjim:
– individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v pripadajočem objektu ali na funkcionalnem zemljišču v primeru, da prostorske možnosti to dopuščajo,
– za vsa ostala vozila mora biti parkiranje organizirano v okviru skupnih parkirišč v garažni hiši v neposredni bližini mestnega jedra.
Na posameznih, v grafičnem delu označenih stavbnih zemljiščih, je dovoljena postavitev garaž v obliki objektov višine visokega pritličja, grajenih z zidovi s kamnito oblogo ali ometanih ter z enokapno streho. V teh garažah je možno parkiranje z dvižnim sistemom dveh avtomobilov na garažno mesto.
Vse javne površine za pešce, ki se nahajajo v območju urejanja, morajo biti, zaradi varnosti pešcev, iz hrapavih materialov. Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo. Hodniki za pešce morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike.
Vse sprehajalne in dostopne poti morajo biti zgrajene tako, da je omogočen dostop za funkcionalno ovirane osebe.
Kanalizacija, vodovodi, plinovodi, telefonski in drugi vodi ter naprave se smejo napeljevati v območju prometnih površin le pod pogoji in s soglasjem občine. Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo prometnic predvideva tudi graditev komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav, ki ne služijo uporabi prometne površine, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju tangirane ulice ali trga celovito, z jasno opredelitvijo zaporedja posamezne faze izvedbe.

Na celotnem območju je dovoljena gradnja, rekonstrukcija, vzdrževalna dela in odstranitev komunalnih vodov in naprav, skladno z določili tega odloka in izvedbenimi načrti prenove ali revitalizacije kulturne dediščine ter v skladu z veljavnimi predpisi, pogoji upravljavcev komunalnih naprav in s soglasji lastnikov zemljišč.
Gradnje, rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno, z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini. Komunalne vode je treba v čim večji možni meri združiti v isto traso, z upoštevanjem medsebojnih relacij in značilnosti posameznih vodov, v izogib medsebojnim motnjam in možnosti dostopa do voda ob vzdrževanju in rekonstrukciji oziroma nadomestitvi. Komunalni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma mora biti do njih zagotovljen dostop za vzdrževanje.
V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba upoštevati z zakonskimi in podzakonskimi akti ter mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter smernice za priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture. Obenem se dovoljujejo posegi izven območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo), ki so nujni za opremljanje območja urejanja.
Posamezni investitor je v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb dolžan na podlagi izdelanega programa opremljanja zemljišč zgraditi, prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi infrastrukturne objekte, naprave in vode v območju urejanja in ob njem (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma sočasno z izgradnjo posamezne funkcionalne celote.

Določa se vodooskrba območja iz obstoječega vodovodnega omrežja, ki poteka vzporedno s Prelovčevo ulico in vzdolž Ulice sv. Barbare, z odcepom, ki preči Trg sv. Ahacija.
Zaradi končne oblike ureditve in ohranitve območja bi bilo treba zamenjati dotrajane vodovodne cevi.
Neustrezne trase obstoječega vodovoda se ukine oziroma prestavi na ustreznejšo lokacijo.
Vse predvidene novogradnje, rekonstrukcije ali druge posege, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, se bo na javno vodovodno omrežje priključevalo na podlagi soglasij za priključitev, ki bodo izdana za nameravano gradnjo. Pri vseh gradbenih delih je treba upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo.
V vseh novo grajenih objektih, v katerih je več enot priključenih na isti vodovodni priključek, mora imeti vsaka enota svoj obračunski vodomer za odčitavanje porabe vode. Vsi vodomeri morajo biti locirani v istem prostoru – v predprostoru objekta. Vodomerni jašek mora biti zgrajen po navodilih upravljavca vodovoda.
Hidrantno omrežje temelji na obstoječem sistemu protipožarne zaščite in naj se v skladu z zakonskimi predpisi dopolni s sistemom hidrantov s predpisanim tlakom in premerom.
Upoštevati se mora vse s predpisom določene vertikalne in horizontalne odmike podzemnih komunalnih vodov od vodovoda. Križanja podzemnih komunalnih vodov z vodovodom, enakim ali večjimi od DN 90, se mora obvezno obdelati s projektom. Zunanja ureditev mora biti na predvideni trasi vodovoda urejena tako, da je dostop do omrežja v primeru okvare ali drugih vzdrževalnih del neoviran in mogoč ob vsakem času.
Za sanitarno vodo se lahko uporablja voda s strešin, zato je dovoljena postavitev podzemnih zbiralnikov v okviru funkcionalnih površin.

Celotno območje mora imeti urejeno ustrezno odvodnjavanje meteorne in fekalne vode v ločenem sistemu kanalizacije.
Pri projektiranju dograditve kanalizacijskega sistema se mora upoštevati obstoječe omrežje. Obnovljena veja kanalizacijskega sistema poteka po Prelovčevi ulici, kanalizacija vzdolž ulice Sv. Barbare pa je dotrajana in jo je treba v celoti zamenjati.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin mora biti urejeno na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je treba predvideti možnosti za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo. V ta namen je možno pred dokončno ureditvijo Trga sv. Ahacija pod površino urediti zbiralnik meteorne vode za regulacijo pretoka ter za sanitarno vodo v objektih. Meteorna kanalizacija ne sme biti speljana v fekalno kanalizacijo.
Pri vseh gradbenih delih je treba upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadne in padavinske vode.

Občina z odlokom predpisuje način odvoza komunalnih odpadkov v starem jedru. Dovoljeno je zbiranje gospodinjskih odpadkov v posodah, ki so locirane v objektih. V ta namen je treba urediti zaprt prostor za zabojnike z odpadki, ki naj bo zaklenjen. Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je obvezno. V območju je dovoljena postavitev treh ekoloških otokov, ki morajo biti izvedeni pod zemljo. Dovoljena je tudi drugačna tehnološka rešitev, ki se jo predpiše z občinskim odlokom.

Opremljanje območja z električnim omrežjem in javno razsvetljavo se rešuje sistemsko, ker je omrežje le delno zgrajeno, in sicer delno s podzemnimi in delno nadzemnimi vodi. Zato je predvidena dograditev, za kar je v nadaljnjih postopkih treba izdelati projektne rešitve.
Priključne omarice električne in PTT napeljave ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih javnih ambientih.
Obstoječi vodi elektro omrežja potekajo na severu v sklopu instalacijske kinete (NN 0,4 kV). V osrednjem delu območja poteka po Ulici sv. Barbare kabel visokonapetostnega voda (KBV 20 kV). Obstoječa kabelska kanalizacija, vključno z jaški, ne omogoča nadaljnjega priklopa oziroma razvoda priključkov novih uporabnikov, zato je nujno ob obstoječi kanalizaciji položiti nove cevi in istočasno razširiti obstoječe jaške, kjer pa je predvidena prenova in dograditev, naj se ureja sočasno s prenovo druge infrastrukture. Predvidena je dograditev omrežja v južnem delu, vse do funkcionalne enote 19. Dograditev teh vodov mora potekati sočasno in v sklopu ureditve voznih površin in ostale komunalne infrastrukture z ureditvijo Trga sv. Ahacija.
Vsa na novo zgrajena kanalizacija za NN priključke mora ustrezati tehničnim zahtevam za kabelsko kanalizacijo.
Vse ceste, peš poti in parkirišča na celotnem območju morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da bo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči zagotovljen varen in pravilen potek prometa. Zaradi zavarovanega območja mestnega jedra se mora razsvetljava podrejati značaju okolja. Obvezna je uporaba tipov svetilk po izboru strokovne službe s soglasjem ZVKDS OE Nova Gorica. Vsa javna razsvetljava se uredi oblikovno usklajeno za celotno območje starega jedra. Javno razsvetljavo naj se načrtuje in izvede v skladu z uredbo, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaženja okolja.

V obravnavanem območju je predvidena izgradnja optičnega telekomunikacijskega omrežja. Vse zračne vode se ukine in nadomesti z novimi, talnimi. Temu ustrezno je treba izvesti tudi potrebno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov.
Za obravnavano območje je treba izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja.
Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, mora predvideti vgradnjo TK omarice in zagotoviti ustrezen cevni dovod do objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mestu, kjer je omogočen dostop. Priključne omarice ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih javnih ambientih. Priporočena je izvedba notranje TK inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (upoštevati minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici.

Na obravnavanem območju OPPN je predvidena izgradnja kabelske kanalizacije z optičnimi kabli.
Pri prenovi in adaptaciji hiš je treba načrtovati inštalacije tako, da bodo uporabne za optični razvod do vseh uporabnikov. Ob rekonstrukciji je treba objekte navezati na kabelsko kanalizacijo (najbližji jašek). Smiselno je načrtovati inštalacije za vsak objekt posebej.

V skladu s planskimi usmeritvami občine ter v skladu z načrtom plinifikacije Idrije se bo območje oskrbovalo s plinom iz mestnega plinovodnega omrežja.
Pri načrtovanju novih komunalnih vodov (na področju, kjer še ni prisotno omrežje utekočinjenega naftnega plina) je treba upoštevati tudi koridor za plinovod.
Vsi objekti naj se priključujejo na plinovodno omrežje. Namesto plinovodnega omrežja je dovoljena gradnja drugačnega omrežja za skupno daljinsko ogrevanje (npr. daljinski sistem s skupno centralno kotlovnico na lesno biomaso).
Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture je treba upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi.
Vse potrebne prestavitve obstoječih vodov ali naprav bremenijo investitorja. Od upravljavca vodovoda je zaradi potrebnih odmikov od vodovoda treba pridobiti soglasje h gradnji plinovoda. Vlogi za soglasje k projektnim rešitvam mora investitor predložiti PGD projekt.

V objektih je možna uporaba obnovljivih virov energije (OVE). Zaradi lokacije OPPN je predvidena priključitev na zunanje vode sistema, ki bo z energijo oskrboval celotno naselje. Individualnih virov energije, ki bi imeli za posledico obsežnejše posege v prostor ali spremembe izgleda objektov ali površin, zaradi varovanja mestnega jedra kot naselbinske dediščine ni dovoljeno nameščati. Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji obstoječih stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, je treba upoštevati zakonodajo s področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.

Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine morajo biti skladni s Priročnikom pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju in posegih v prostor v območjih kulturne dediščine (april 2009) ter konservatorskim načrtom za prenovo, ki je sestavni del OPPN.
Pravni režim varstva v območjih kulturne dediščine, opredeljenih v strokovnih zasnovah, predpisuje:
– prepovedana je odstranitev (rušenje) registrirane kulturne dediščine
– prepovedani so posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot
– v okolici območij kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi v prostor, ki bi utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine (vplivno območje dediščine)
– dovoljeni so posegi v prostor in prostorske rešitve, ki: prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra kulturno dediščino odstraniti, in sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če se ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z običajnim sredstvi ali če dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje,
– če je bila pred tem opravljena raziskava objekta in
– če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija.
Splošni režim, ki velja za vse tipe dediščine:
Kulturna dediščina se načeloma varuje in ohranja na mestu samem. Varuje se tudi ustrezno veliko območje okoli dediščine, z namenom preprečitve neposrednih ali posrednih negativnih vplivov na dediščino. Na objektih ali na območjih dediščine niso dovoljeni tisti posegi ali takšni načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in njihove materialne substance, ki jih nosi. Možni so tisti posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti.
Za posege v enote kulturne dediščine, vključno z vzdrževalnimi deli, je treba na pristojni enoti ZVKDS OE Nova Gorica pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
Obstoječe historične objekte je treba obnoviti. Kvalitetnim historičnim objektom, ki so bili na novo prezidani, s čimer se jim je pokvarila historična podoba, se povrne prvotno podobo (zazidane okenske odprtine se odpre, velike frčade se spremeni v manjše oziroma v strešna okna …). Pri tem je treba upoštevati varstveni režim za stavbno dediščino, torej se varuje:
– tlorisno in višinsko zasnovo
– gradivo (substanca) in konstrukcijsko zasnovo
– oblikovanost zunanjosti (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli itd.)
– funkcionalno zasnovo v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru
– komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb)
– prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih).
Predvidi se ohranitev in prenovo obstoječe mreže cest, starih ulic, prehodov in trgov. Zaradi strnjenosti starega jedra se parkirne površine prestavi na obrobje.
Ulična razsvetljava, ulična oprema (koši, klopi, izveski označbe objektov …), podoba mostov čez Nikovo, ureditev ograj ob vodi ter ureditev ograj ob vrtovih hiš se uredi oblikovno usklajeno za celotno območje starega mestnega jedra.
Preuredi se komunalno infrastrukturo, ki se jo spelje po ulicah in trgih v talni izvedbi. Vse zračne vode se prestavi v zemljo. Priključne omarice in jaške (elektrika, plin, voda, telefon) se zaradi ohranitve historične podobe naselja v starem jedru predvidi v objektih (predprostor). Pokrove komunalnih vodov se smiselno razvrsti po površini ulic in trgov.

Na območju OPPN se mora upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Vodenje gradbišča mora biti v skladu s tehničnimi predpisi. Med uporabo ocenjena raven emisije hrupa pri viru ne sme presegati maksimalne dopustne ravni hrupa.
Predvideni posegi v prostor morajo biti zasnovani tako, da ne bodo povzročali čezmernih obremenitev bivalnega in delovnega okolja. Za obstoječe gradnje v območju mora investitor pred realizacijo novih posegov v prostor zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe.

Območje je deloma ogroženo s poplavami. Na poplavnem območju so v skladu z Zakonom o vodah prepovedane dejavnosti in posegi, ki imajo ob poplavi lahko škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Pri projektiranju je treba predvideti vse morebitne ukrepe za eliminacijo negativnih posledic gradnje na poplavno ogroženem območju. Vsem novo predvidenim objektom mora biti zagotovljena poplavna varnost pred visokimi vodami s povratno dobo 500 let, z upoštevanjem varnostne višine 50 cm, pri tem pa ne sme biti poslabšana poplavna varnost območja in ne sme priti do škodljivih vplivov na vode in vodni režim.
Ureditev struge Nikove je treba na odseku znotraj OPPN, zaradi hudourniškega značaja z izrazito dinamiko pretočnih količin, ohraniti v obstoječi obliki dvojnega profila. V čim večji meri je treba zagotoviti prost prehod ob vodnem in priobalnem zemljišču, v skladu z določili zakona, ki ureja to področje. Postavljanje parapetnih zidov (namesto ograj), ki bi onemogočali razlivanje ter prost pretok voda proti strugi Nikove in dostop do vodnega in priobalnega zemljišča, ni dovoljeno.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih naprav.
V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti ustrezno prikazani vsi ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, priloženi vsi detajli in definirani tipi posameznih elementov (peskolovi, lovilci olj …).
Gradnja na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 2. reda pet metrov od meje vodnega zemljišča, se izvaja skladno z Zakonom o vodah. Kot mejo vodnega zemljišča je šteti zgornje robove brežin vodotokov. Ne glede na zgoraj navedeno določilo zakona, pa lahko vlada na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki zoži priobalno zemljišče, če gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja.
Vodnogospodarske ureditve so vezane na zaščitne ukrepe v primeru izgradnje kletnih etaž, na ukrepe, ki zagotavljajo popolno eliminacijo negativnih vplivov podtalnice na stavbe in stavb na podtalnico. V fazi pridobitve gradbenega dovoljenja je treba za stavbe, ki bodo imele kletno etažo, ugotoviti najvišji nivo podtalnice. Podkletitev stavb je dovoljena do en meter nad ugotovljenim najvišjim nivojem podtalnice.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je potrebno urediti v skladu z Zakonom o vodah in sicer tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike.
Morebitni objekti komunalne in prometne infrastrukture, ki bi potekali vzporedno z vodotoki, morajo biti v takšni oddaljenosti od struge, da bo zagotovljena stabilnost brežin in struge ter da bo zagotovljena tudi varnost objektov – vodov v primeru poškodovanja vodotoka in vodnogospodarskih objektov zaradi visokih voda. Na odsekih, kjer trasa morebitne komunalne infrastrukture poteka po vodnem ali priobalnem zemljišču, je treba upoštevati tudi prometno obremenitev in predvideti ustrezno zaščito cevi za čas uporabe strojne mehanizacije za potrebe vodnogospodarske javne službe.
Za zagotovitev poplavne varnosti naselja je obvezno redno vzdrževanje obrežnih zidov in redno čiščenje naplavin iz struge, posebno gorvodno od premostitev.

Ureditveno območje je ožji del območja kulturnega spomenika, poimenovanega »Idrija – historično jedro«, ki je zavarovano z odlokom Občine Idrija in vpisano v register kulturne dediščine, z evidenčno številko EŠD 182.
Na območju OPPN se nahajajo naslednje enote zavarovane kulturne dediščine:
– Kapelica sv. J. Nepomuka – EŠD 3693, kulturni spomenik
– Rudniški magazin – EŠD 4819, kulturni spomenik
– Rudniško gledališče – EŠD 186, kulturni spomenik
– Spominska plošča Zorku Prelovcu (EŠD 24290), kulturna dediščina.
Ureditveno območje je del območja naselbinskega kulturnega spomenika, EŠD182 Idrija – Mestno jedro, zavarovano z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine Idrija (Uradni list SRS, št. 16/86, 17/88, Uradni list RS, št. 56/93, 45/97, 131/03, 45/07, 115/07).
Za območje OPPN je bil izdelan konservatorski načrt za prenovo, ki je sestavni del OPPN. V njem so zapisani pogoji razvoja in omejitve z vidika varstva po enotah urejanja prostora.
Zaradi varstva arheoloških ostalin mora investitor pred začetkom izvedbe zemeljskih del ZVKDS omogočiti dostop do zemljišč, kjer bodo izvedena zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor mora o dinamiki gradbenih del pisno obvestiti zavod vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezen splošni arheološki varstveni režim, ki investitorja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojni zavod, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

Zaradi strnjenosti starega jedra in manjših odmikov med objekti, se pri obnovi ali gradnji objektov predvidi uporabo ognjevarnih materialov ter izvedbo požarno varnostnih ukrepov, kjer je to zaradi historične zasnove možno. Pri gradnji in obnovi naj se upošteva tudi naravne omejitve, cono potresne ogroženosti in požarno ogroženost naravnega okolja.
Za varnost pred požarom je treba urediti mrežo hidrantov, ki so lahko dostopni in zadostni za potrebe oskrbe z vodo za gašenje požarov. Zagotoviti je treba varen umik ljudi in premoženja na površine za evakuacijo, ki so lahko dostopne in ustrezno oddaljene od kraja nesreče.
V primeru novogradenj je treba izvesti ojačitev prve plošče ali gradnjo zaklonišč, kot to izhaja iz predpisov, ki urejajo to področje.

OPPN se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka funkcionalna enota predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape, oziroma v kolikor je to za koncept urejanja nujno, tudi predhodno, je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinsko konkretizacijo etape se opredeli v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
V prvi fazi izvajanja prenove območja OPPN je predvidena posodobitev in ureditev komunalnega omrežja (zaradi večjega območja in poteka vodov po trasi ulic se leta lahko izvaja v posameznih fazah, ki se med seboj dopolnjujejo);in celovita prenova starega gledališča.
V drugi fazi je predvidena ureditev javnih odprtih površin.
Vsi ostali posegi, predvideni z OPPN, se lahko izvajajo kadarkoli.
Kljub zgoraj navedeni faznosti se lahko faze izvedbe med seboj prepletajo ali časovno menjavajo.
Začasna namembnost zemljišč in objektov, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah izgradnje območja, ostaja enaka dosedanji.

Pri določanju funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov je treba upoštevati prvine historične parcelacije in obstoječe kvantitete mestnih prostih javnih površin.
Sestavni del OPPN je v grafičnem delu prikazan predlog parcelacije, ki prikazuje nove zemljiške parcele v odnosu do obstoječih parcel. Prikaz parcel v geodetskem načrtu je informativen, zato se upošteva pozicijsko natančnost objektov.
Določitev novih zemljiških parcel in pripadajočega funkcionalnega zemljišča je v ožjem območju mestnega jedra dovoljena samo v okviru nadomestne in dopolnilne gradnje. Velikost in oblika gradbene parcele ter pripadajočega funkcionalnega zemljišča sta soodvisni od velikosti in oblike tlorisne površine ter funkcionalnega zemljišča stavbe istega tipa v okviru morfološke enote ali spomeniške celote in stavbnega otoka. Predlog parcelacije se upošteva smiselno z zagotavljanjem funkcionalne celote objektov in dejavnosti. Dovoljena je parcelacija manjših enot, vendar le tako, da je zagotovljeno celovito funkcioniranje objekta na parceli.

Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, za infrastrukturne objekte, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od v grafiki označenih tlorisnih gabaritov in gradbene meje niso dovoljena.
Tolerance glede namembnosti območja so opredeljene v sklopu opisa za vsako funkcionalno enoto posebej.
Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.

Poleg vseh že navedenih obveznosti, so obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev v času pred pričetkom, med gradnjo ter po izgradnji tudi:
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč
– odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje
– za čas gradnje in obratovanja na vseh območjih dovoliti emisije hrupa zaradi vira hrupa tako, da v dnevnem in nočnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča ali objekta
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov
– pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje oziroma priključkov ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja, pridobljenega pred pričetkom gradnje posamezne etape ali dela posamezne etape.

Razmejitev investicije pri izgradnji prometne, komunalne in druge infrastrukture se določi skladno s predpisi in opredeli v programu opremljanja, ki ga občina sprejme za celotno območje, ki se ureja z OPN. Glede na faznost izvedbe in dejstev, ki ob pripravi OPPN še niso znani, je možen program opremljanja zemljišč v več fazah.
Prostorske ureditve, ki so v pristojnosti države, se financirajo iz državnega proračuna. Prostorske ureditve občine se financirajo iz občinskega proračuna, državnih strukturnih skladov, evropskih sredstev ali v okviru javno zasebnega partnerstva.
Prostorske ureditve v zasebni lasti se financirajo z zasebnimi sredstvi ali s pomočjo državnih ali občinskih strukturnih skladov, vezanih na prenovo kulturne dediščine in ekološko – energetsko prenovo objektov.

Po prenehanju veljavnosti OPPN so dovoljeni vsi posegi v skladu s prostorsko ureditvenimi pogoji občine oziroma z občinskim prostorskim načrtom – OPPN.

Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

OPPN, ki ga je izdelalo podjetje POPULUS, Prostorski inženiring d.o.o., pod številko naloge 320/08/08, je na vpogled v Občini Idrija, Mestni trg 1, 5280 Idrija, in na Upravni enoti Idrija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.