Na podlagi 88. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 49/10 – uradno prečiščeno besedilo in 110/11 – obvezna razlaga) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota v nadaljevanju 10. redne seje dne 7. februarja 2012 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota, ki obsega:

– Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04) z dne 20. 4. 2004,
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 112/05) z dne 15. 12. 2005 in
– Odlok o spremembi Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 37/08) z dne 15. 4. 2008.

Ta odlok določa način izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljevanju besedila: javna služba) na območju Mestne občine Murska Sobota.

S tem odlokom se določajo:
1. organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe,
2. vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
3. pogoji za zagotavljanje in uporabo javne službe,
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5. viri financiranja javne službe, način oblikovanja cene in obračun storitev javne službe,
6. vrsta in obseg objektov ter naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in
7. nadzor nad izvajanjem javne službe ter
8. kazenske in prehodne določbe.

Cilji odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode po tem odloku so:
– zagotoviti opremljenost z javno kanalizacijo skladno z zahtevami pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode,
– izboljšati uporabnikom dostop do storitev javne službe,
– zagotoviti učinkovito odvajanje komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinske vode,
– zagotoviti obnovo kanalizacijskega omrežja in objektov na javni kanalizaciji,
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih.
Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna količina ne presega 4.000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi, določene v prilogi 2 uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
2. Padavinska voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali tla.
3. Tehnološka odpadna voda je tehnološka odpadna voda, kot jo določa uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
4. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo.
5. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
6. Območje izvajanja javne službe je območje Mestne občine Murska Sobota.
7. Javna površina je površina objekta ali dela objekta gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.
8. Javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v ustrezno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na javno kanalizacijo ter nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo manjše od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
Javna kanalizacija obsega:
– zbirne kanale z revizijskimi jaški in kontrolnimi jaški,
– mrežo sekundarnih kanalov z vstopnimi jaški in požiralniki,
– peskolove, lovilce olj in maščob na javnih površinah,
– razbremenilnike visokih voda,
– črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode,
– male komunalne čistilne naprave,
– druge objekte in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javnega kanalizacijskega sistema.
9. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju besedila: sekundarno omrežje) je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje oziroma izjemoma v mali komunalni čistilni napravi za stavbe oziroma funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselij, kjer je zaradi odmaknjenosti navezava na primarno kanalizacijsko omrežje neracionalna.
10. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju besedila: primarno omrežje) so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje.
11. Magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju besedila: magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih vodah, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več primernih kanalizacijskih omrežij v dveh ali več naseljih, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in ki se zaključijo v skupni čistilni napravi.
12. Hišna kanalizacija obsega kanalizacijski priključek s pripadajočimi napravami in objekti na zemljišču, spojni kanal ter kanalizacijo v stavbi.
Hišna kanalizacija in spojni kanal, to je kanal od stavbe ali urejene zunanje površine do javne kanalizacije ter naprave za zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki služijo enemu porabniku (notranja kanalizacija), so v upravljanju lastnikov ali najemnikov stavbe in nimajo značaja javne kanalizacije.
13. Vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
14. Upravljavec infrastrukture s področja odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode je po tem odloku izvajalec javne službe.
15. Uporabniki javne kanalizacije so lastniki ali najemniki objektov in urejenih zunanjih površin, ki so s spojnim kanalom priključeni na javno kanalizacijo.

Mestna občina Murska Sobota zagotavlja javno službo odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode v javnem podjetju (v nadaljevanju besedila: izvajalec) za:
– odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode.
Z odvajanjem komunalne odpadne vode se razume odvod po kanalu in vzdrževanje s cisternami ter vzdrževanje malih komunalnih čistilnih naprav.

Izvajalec iz prejšnjega člena izvaja javno službo za celotno območje Mestne občine Murska Sobota.

Čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode se izvaja na centralni čistilni napravi v Murski Soboti.

Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela:
– vzdrževanje in čiščenje objektov in naprav javne kanalizacije,
– čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah,
– praznjenje nepretočnih greznic,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave. Ta dela zagotavlja izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbe ali funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselij,
– izdelava načrta ravnanja z odpadki iz peskolovov, lovilcev olj in maščob ter malih komunalnih čistilnih naprav in ravnanje s temi odpadki skladno z načrtom,
– obveščanje lastnikov greznic z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način o:
– rokih in času prevzemanja komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in prevzemanje blata,
– način praznjenja nepretočnih greznic ali oddajanja blata in
– drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic,
– obveščanje upravljavcev površin iz katerih se odvaja padavinska voda v kanalizacijo:
– da naj na svojih površinah redno čistijo in vzdržujejo utrjene površine in peskolove ter lovilce olj in maščob na njih in
– čistijo in vzdržujejo svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode,
– izdelava programa odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode, ki mora vsebovati podatke iz Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) oziroma v skladu z veljavnimi predpisi,
– vodenje letne evidence o:
– naseljih, kjer se zagotavlja storitev javne službe,
– stavbah, ki so priključene na javno kanalizacijo,
– stavbah, katerih komunalna odpadna voda se zbira v nepretočnih greznicah oziroma v malih komunalnih čistilnih napravah,
– objektih in napravah sekundarnega, primarnega in magistralnega omrežja,
– virih onesnaževanja, ki odvajajo tehnološko odpadno vodo v javno kanalizacijo,
– priključkih stavb na javno kanalizacijo,
– virih onesnaževanja, ki zbirajo tehnološko odpadno vodo v nepretočnih greznicah,
– celotni količini odvedene in prečiščene komunalne odpadne vode,
– celotni količini odvedene in prečiščene tehnološke odpadne vode,
– količini komunalne odpadne vode, prevzete s praznjenjem nepretočnih greznic oziroma malih komunalnih čistilnih naprav,
– količini prevzetega blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– količini odpadkov iz peskolovov, lovilcev olj in maščob in
– utrjenih površinah, za katere zagotavlja odvajanje odpadne padavinske vode,
– obračun storitev uporabnikom storitev javne službe za vsa dela javne službe, določene v tem členu,
– izdelava in sporočanje poročil o izvajanju javne službe za preteklo leto v skladu s predpisi s področja odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode,
– izvajanje svetovanja in osveščanja uporabnikov storitev v zvezi z varovanjem okolja in storitev javne službe,
– izdajanje soglasij za priključevanje na javno kanalizacijo,
– vodenje katastra objektov in naprav javne kanalizacije ter drugih evidenc,
– izdelava in sprejem letnih in dolgoročnih programov oskrbe odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode,
– sklepanje pogodb o pogojih in načinu uporabe kanalizacijskega omrežja ob soglasju koncesionarja.

Storitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode so obvezne za lastnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju Mestne občine Murska Sobota in se nanaša na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti oziroma, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenim z javno kanalizacijo, prav tako tehnološke odpadne vode, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če z njo ni zagotovljenega čiščenja in odvajanja neposredno v vode skladno s predpisi.

V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo.

Vsak novi uporabnik storitev mora zgraditi objekte, naprave (notranje) kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in se ne sme priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.

Na podlagi prijave, ki jo poda uporabnik za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje mu upravljavec izda soglasje oziroma pogoje pod katerimi se sme priključiti na omrežje.

Objekte in naprave javne kanalizacije se lahko načrtuje in gradi samo v skladu z načrtom kanalizacije, ki mora biti usklajen s prostorskim aktom naselja.
Izvajalec gradnje in načrtovanja kanalizacijskih naprav in objektov si mora za načrtovanje in gradnjo pridobiti projektne pogoje in soglasje v skladu z veljavno zakonodajo, za priključitev na že obstoječo javno kanalizacijo pa soglasje upravljavca.

Gradbena dela pri gradnji objektov in naprav javne kanalizacije lahko izvaja le zato usposobljen izvajalec, ki je registriran za tovrstne gradnje.
Izvajalec gradnje objektov in naprav javne kanalizacije ali spojnega kanala mora začetek gradnje priglasiti upravljavcu javne kanalizacije najmanj osem dni pred začetkom gradnje.

Izvajalec gradnje objektov in naprav javne kanalizacije mora najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja, oziroma najkasneje v treh mesecih po zgraditvi, predložiti upravljavcu javne kanalizacije projekt izvedenih del ter projekt za vzdrževanje in obratovanje in predati zgrajene objekte in naprave javne kanalizacije v upravljanje.
Upravljavec javne kanalizacije mora v rokih navedenih v prvem odstavku tega člena prevzeti zgrajene objekte in naprave javne kanalizacije v upravljanje in jih vnesti v kataster javne kanalizacije.

Investitor, ki namerava graditi kakršenkoli objekt ob javni kanalizaciji ali kdor namerava kakorkoli posegati v teren ob javni kanalizaciji, si mora predhodno pridobiti soglasje upravljavca javne kanalizacije.
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej graditi kakršenkoli objekt, ki bi lahko povzročil škodo na kanalizaciji ali oviral normalno vzdrževanje kanalizacije.

Izvajalec gradnje objektov, rekonstrukcijskih, vzdrževalnih ali drugih del na objektih ali na površinah ob javni kanalizaciji mora pri izvajanju del skrbeti, da ne poškoduje javne kanalizacije.
Če lastnik, uporabnik, upravljavec, izvajalec gradbenih del ali investitor po lastni krivdi poškoduje javno kanalizacijo ali se javna kanalizacija po njegovi krivdi zamaši, je dolžan pokriti vse stroške za odstranitev poškodb ali odmašitev javne kanalizacije.
V primeru trajne spremembe nivelete terena mora povzročitelj take spremembe na svoje stroške poskrbeti za prilagoditev javne kanalizacije novemu stanju na terenu.
Gradbena dela pri katerih se poseže v objekte ali naprave javne kanalizacije, lahko izvaja le upravljavec javne kanalizacije, oziroma drugi usposobljeni izvajalec pod neposrednim nadzorstvom upravljavca javne kanalizacije.
Če investitor priključi oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca javne kanalizacije, lahko upravljavec javne kanalizacije priključek ukine, dokler izvedba ni usklajena z določili tega odloka, tehničnimi pogoji izvedbe oziroma pogoji tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji.

Investitor objekta na območju, kjer je načrtovana ali že zgrajena javna kanalizacija si mora za gradnjo objekta pridobiti soglasje upravljavca javne kanalizacije o možnostih in pogojih za priključitev objekta na javno kanalizacijo.
Za priključitev na javno kanalizacijo si mora lastnik objekta (bodoči uporabnik javne kanalizacije) pridobiti soglasje upravljavca javne kanalizacije.
Upravljavec javne kanalizacije mora izdati soglasje za priključitev na javno kanalizacijo v roku 30 dni od prejema vloge. V soglasju morajo biti poleg tehničnih določil za priključitev in finančnih obveznosti tudi določila o dovoljenih emisijah snovi v odpadni vodi.
Upravljavec javne kanalizacije odkloni soglasje k priključitvi, kadar iz tehničnih razlogov objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijo.

Lastniki in upravljavci objektov na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija pa še niso priključeni na javno kanalizacijo, morajo take objekte priključiti na javno kanalizacijo najpozneje v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
Upravljavec javne kanalizacije mora za primer iz prvega odstavka tega člena poskrbeti za sistematično priključitev v skladu z določili tega odloka in določili izvedbenega predpisa tega odloka.

(črtan)

Izvedbo priključka spojnega kanala na javno kanalizacijo izvede upravljavec javne kanalizacije na stroške investitorja objekta oziroma bodočega uporabnika javne kanalizacije ali drugi usposobljeni izvajalec pod neposrednim nadzorstvom strokovnega delavca upravljavca javne kanalizacije.
Vsaka stavba ima lahko le en spojni kanal oziroma le en priključek na javno kanalizacijo.
Tudi v primeru večjih tovarniških kompleksov je praviloma lahko notranja kanalizacija povezana z javno kanalizacijo le z enim spojnim kanalom oziroma z enim priključkom zaradi popolne kontrole odpadne vode.
Lastnik ali upravljavec notranje kanalizacije ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov ali upravljavcev na svojo notranjo kanalizacijo in preko nje na javno kanalizacijo, razen v izjemnih primerih, ko ni možna drugačna tehnična izvedba in še to z izrecnim soglasjem upravljavca javne kanalizacije.

Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo večje količine vode v svojem tehnološkem postopku in je njihova odpadna voda obremenjena nad predpisanimi standardi, morajo zagotoviti predčiščenje tehnološke odpadne vode.
Vsi uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v svojem tehnološkem postopku ne glede na količino in so ob uveljavitvi tega odloka že priključeni na javno kanalizacijo morajo v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka imeti pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajen kontrolni jašek v katerem je možno meriti količino odpadne vode in odvzemati vzorce odpadne vode za analize.
Velikost in opremo kontrolnega jaška določajo standardi navedeni v tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji.

V javno kanalizacijo ni dovoljeno:
– odvajati odpadne vode v primerih, ko odpadna voda presega mejne vrednosti za iztok v kanalizacijo (splošni parametri, biološki parametri, anorganski parametri, organski parametri) po pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02), po tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji oziroma po zahtevah uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96 in 21/03) in uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz objektov in naprav za posamezne panoge ali dejavnosti (Uradni list RS, št. 35/96 in 10/99) oziroma v skladu z veljavnimi predpisi za to področje,
– odvajati hladilne vode, vode iz površinskih vodotokov in izvirov podtalnice,
– odlagati trdih odpadkov, ki so s predpisi opredeljeni kot komunalni odpadki ali celo posebni odpadki.

Na ločeno kanalizacijo za odvajanje padavinskih voda ni dovoljeno priključevanje kanalizacije za odvajanje komunalne odpadne vode.

Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je nanjo možna tehnična izvedba priključitve objekta ni dovoljeno graditi greznice oziroma male komunalne čistilne naprave.

Upravljavec javne kanalizacije lahko zavrne izdajo soglasja za priključitev na javno kanalizacijo in izvedbo priključka spojnega kanala na javno kanalizacijo v naslednjih primerih:
– če odpadna voda presega mejne vrednosti kot to določa prva alinea 23. člena tega odloka oziroma veljavnih predpisov,
– če je javna kanalizacija v tako slabem stanju, da ne zagotavlja popolnega odvajanja odpadne vode,
– če bi novi priključek povzročil motnje v obratovanju javne kanalizacije,
– če je spojni kanal zgrajen tehnično nepravilno oziroma nekvalitetno.

Lastnosti odpadne vode pri vseh uporabnikih javne kanalizacije, ki uporablja vodo v svojem tehnološkem postopku morajo biti redno analizirane.
Redne analize se opravljajo v skladu z določili tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji.
V primerih suma, da posamezni uporabnik javne kanalizacije odvaja v javno kanalizacijo odpadne vode, ki ne ustrezajo veljavnim predpisom, lahko upravljavec javne kanalizacije zahteva takojšnjo izvedbo izredne analize.
Če rezultati analize pokažejo, da uporabnik javne kanalizacije krši veljavne predpise o dovoljenih emisijah snovi v odpadne vode, upravljavec javne kanalizacije o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo.
Upravljavec javne kanalizacije ima v takem primeru pravico zahtevati od uporabnika javne kanalizacije povračilo povzročene škode na objektih in napravah javne kanalizacije in škode, ki je v zvezi s tem nastala ter stroške izredne analize.

Na območjih, kjer še ni zgrajena javna kanalizacija se morajo odpadne vode zbirati v greznicah. Greznice morajo biti grajene tako, da se odpadna voda ne razliva po terenu in ne pronica v podtalje. Greznice so del notranje kanalizacije.

Greznice morajo biti obvezno praznjene po programu, ki ga izdela upravljavec javne kanalizacije.
Odpadne vode in gošče iz greznic se morajo prečistiti na čistilni napravi.

Praznjenje greznic izvaja upravljavec kanalizacije ali drugi izvajalec po programu praznjenja greznic pod kontrolo upravljavca javne kanalizacije.

Upravljavec uporabnikom storitev javne službe povrne škodo, če ta nastane po njegovi krivdi.
Upravljavec ne odgovarja za motnje pri odvajanju komunalne odpadne vode in padavinske vode ter za škodo, ki nastane zaradi višje sile (izredni nalivi, naglo topljenje snega in druge elementarne nezgode).

Uporaba storitev javne službe je za uporabnike storitev obvezna.
Uporabniki ravnajo tako, da se priključijo na javno kanalizacijo pod pogoji, ki jih predpiše upravljavec.

Uporabniki so dolžni vzdrževati notranjo kanalizacijo z vsemi objekti in napravami ter kanalizacijski priključek.
Le-ti so dolžni vzdrževati notranjo kanalizacijo tako, da je omogočeno normalno odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske vode iz urejenih površin ob stalno izpolnjenih predpisanih pogojih za izliv odpadne in padavinske vode iz urejenih površin v javno kanalizacijo po določilih uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 10/99, 31/01 in 62/01), tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji oziroma v skladu z veljavnimi predpisi.
Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo morajo najmanj štirikrat letno oziroma o vseh spremembah predložiti upravljavcu analizo odpadne vode izdelano v skladu s strokovnim navodilom ter uredbo o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 35/96) oziroma v skladu z veljavnimi predpisi.
Uporabniki so dolžni spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne odpadne ali padavinske vode.
Uporabniki so dolžni prijaviti upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete komunalne odpadne in padavinske vode.

Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda komunalne odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Izvajalci del pri vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgovin si morajo za ta dela v bližini javne kanalizacije, pridobiti soglasje upravljavca ter mu povrniti vse s tem nastale stroške vključno z upravljavčevim nadzorom. Pri opravljanju teh del mora izvajalec zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode.
Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, toplovodnega, plinovodnega, telekomunikacijskega omrežja itd.) si morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah v bližini javne kanalizacije pridobiti soglasje upravljavca ter mu povrniti vse nastale stroške vključno z upravljavčevim nadzorom. Pri opravljanju teh del morajo zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave in omrežje nepoškodovano. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode.

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva:
– iz plačila uporabnikov za storitve javne službe
– iz proračuna Mestne občine Murska Sobota
– iz drugih virov.
Obseg stroškov, ki oblikujejo ceno storitev v izvajanju javne službe odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode se podrobneje določi s programom dela ter pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije.

Stroški, ki oblikujejo ceno storitev odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode:
1. Neposredni stroški:
– strošek električne energije,
– strošek pogonskega goriva,
– drugi stroški materiala,
– strošek storitev,
– strošek dela,
– neposredni stroški prodaje,
– drugi neposredni stroški.
2. Posredni proizvajalni stroški:
– amortizacija,
– investicijsko vzdrževanje,
– drugi posredni proizvajalni stroški.
3. Splošni stroški:
– posredni stroški nabave,
– posredni stroški uprave,
– posredni stroški prodaje,
– posredni stroški obresti.
4. Dobiček.

Osnove za oblikovanje cen storitev javne službe so:
za odvajanje komunalne odpadne, padavinske in tehnološke vode:
– količina porabljene pitne vode ali tehnološke vode, ki se meri z merilno napravo.
V primerih oskrbe s pitno vodo iz lastnega vira, se količina odpadne vode obračuna na podlagi merilne naprave tega vira. Merilna naprava je last uporabnika, ki jo tudi vzdržuje v skladu s predpisi.
V primerih, ko merilna naprava za porabo pitne vode ni vgrajena in v primerih oskrbe s pitno vodo iz lastnega vira, se količina odpadne vode obračuna po republiško določenem normativu.
– količina ugotovljene padavinske vode odvedene v javno kanalizacijo.
Oblikovanje cene storitev javne službe odvajanja komunalne odpadne vode izvajalec izvaja v skladu z veljavnimi predpisi za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb in pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije.

Infrastrukturni objekti za izvajanje javne službe (javna kanalizacija), ki so v lasti ali najemu Mestne občine Murska Sobota so:
– magistralno kanalizacijo omrežje,
– primarno kanalizacijsko omrežje,
– sekundarno kanalizacijsko omrežje,
– prečrpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode,
– razbremenilniki visokih voda,
– male komunalne čistilne naprave,
– drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javnega kanalizacijskega sistema.
Priključki stavb na javno kanalizacijo ter nepretočne greznice niso objekti javne kanalizacije.
Naprave, ki so potrebne za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca javne službe so:
– specialna delovna vozila za vzdrževanje in čiščenje kanalizacijskega omrežja,
– vozila za odvoz komunalne odpadne vode ter druga oprema.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba kot izvajalec javne službe:
– če ne zagotovi pogojev za izvajanje javne službe,
– če ne pripravi letnega poročila za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode,
– če ne vzdržuje javne kanalizacije,
– če ne skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
– če ne vodi katastra objektov,
– če ne obvešča uporabnikov o prekinitvah odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode,
– če ne izvede prekinitev odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode uporabniku, ki z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod, ko odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije, ko odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdnih predmetov, škodljivih snovi, ki lahko ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav, ko niso izpolnjeni pogoji za priključitev in se je uporabnik kljub temu priključil.
Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uporabnik, ki je pravna oseba:
– če se ne priključi na javno kanalizacijo, ko za to obstajajo pogoji,
– če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca,
– če ne izpolnjuje obveznosti po 33. in 34. členu tega odloka,
– če ne obvešča izvajalca o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe,
– če ravna pri vzdrževalnih delih v bližini javne kanalizacije v nasprotju 35. člena tega odloka.
Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek uporabnik posameznik, če:
– se ne priključi na javno kanalizacijo, ko za to obstajajo pogoji,
– se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca,
– ne izpolnjuje obveznosti po 33. in 34. členu tega odloka,
– ne obvešča izvajalca o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.

Izvajalec javne službe v roku treh mesecev pripravi tehnični pravilnik o javni kanalizaciji s katerim se določi podrobnejša navodila in tehnične normative z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje. Z njim se uredi zlasti:
– smernice za projektiranje in gradnjo javne kanalizacije,
– tehnične normative za priključevanje na javno kanalizacijo,
– način ugotavljanja stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– način zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javne kanalizacije, soglasij za gradnjo kanalizacije in za priključitev nanjo.
Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Obračunavanje stroškov odvajanja odpadne vode se bo uredilo s pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije.

Obstoječi uporabniki storitev javne službe, ki niso vpisani v kataster uporabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
V vseh naseljih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je tehnično izvedljivo, se morajo vsi uporabniki individualnih greznic priključiti na javno kanalizacijo najpozneje v enem letu od uveljavitve tega odloka.

Izvajalec pripravi poročilo o odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode do 31. 3. za preteklo leto.
Sestavni del poročila so tudi evidence iz 20. člena pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) oziroma v skladu z veljavnimi predpisi.

Izvajalec javne službe pripravi letni program odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode do 31. 3. tekočega leta, ki ga potrdi pristojni organ Mestne občine Murska Sobota.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in opravljanju kanalizacijskih storitev v Murski Soboti (Uradne objave SO Murska Sobota, št. 12/77).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 112/05) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembi Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 37/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.