Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09, 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 13. redni seji dne 7. 2. 2012 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 41/87, 8/88, 13/91 (z dne 29. 3. 1991) in Uradni list RS, št. 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01, 4/02, 55/02, 110/02, 42/03, 58/03, 99/04, 104/04, 123/04, 59/08, 78/08, 104/09) sprejme občinski podrobni prostorski načrt »Kamnolom Bizeljsko« (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal PROPLAN, Ivanka Kraljič, s.p., Krško pod številko OPPN-03/09.

OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
(A) Odlok o OPPN
(B) Besedilo
(C) Kartografski del

1.     Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov    1:5000
       Občine Brežice
2.     Načrt parcel z mejo območja urejanja            1:2880
3.     Geodetski načrt s certifikatom                  1:1000
4.     Geodetski načrt z mejo območja urejanja         1:1000
5.     Katastrski načrt z mejo območja urejanja        1:1000
6.     Situacija obstoječega stanja                    1:1000
7.     Prikaz etapnosti                                1:1000
8.     Ureditvena situacija – 1. faza                  1:1000
9.     Ureditvena situacija – 2. faza                  1:1000
10.    Ureditvena situacija – 3. faza                  1:1000
11.    Situacija sanacije                              1:1000
12.    Prerez A-A, Prerez B-B                          1:1000
13.    Načrt parcel z zakoličbo                        1:1000
14.    Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
       območji                                         1:1000
15.    Ukrepi za obrambo in zaščito                    1:1000
(D) Priloge
1.     Sklep o začetku postopka priprave OPPN
2.     Odločba MOP
3.     Izvleček iz planskega akta
4.     Povzetek za javnost
5.     Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6.     Strokovne podlage
7.     Smernice za načrtovanje
8.     Mnenja nosilcev urejanja prostora
9.     Okoljsko poročilo
10.    Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam
       sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani
       pri pripravi OPPN.

(1) OPPN obravnava območje obstoječega kamnoloma in predvideno razširitev na okoliške gozdne površine, ki so z veljavnim občinskim planom namenjena za kamnolom. Znotraj območja OPPN so naslednje parc. št.: 311, 310, 306/1, 306/2, 306/3, 317, 318/1, 318/2, 319, del 1999/1 – pot, 1999/2 – pot, del 1997 – pot, del 1998 – pot, del 304/2, del 307, del 308, del 309/1, del 309/2, del 312, del 313, del 320, del 321, del 322/1, vse k.o. Bizeljsko. Skupna površina OPPN je cca 10,3 ha.
(2) Na severu in jugu območje meji na reliefno oblikovani grapi, po katerih potekata gozdni poti, na vzhodu naravno mejo predstavlja rob obstoječega listnatega gozda, na zahodu meja poteka po obstoječem gozdu.

Izven območja OPPN se izvede:
– vodovodni priključek, ki poteka po parc. št. del 328, del 333/1, del 333/2, del 332 k.o. Bizeljsko,
– rekonstrukcija južne gozdne poti na parc. št. del 338, del 334, del 333/3, del 333/1, del 328 k.o. Bizeljsko,
– rekonstrukcija javne poti JP 527971 Funk–Osojnik, na parc. št. del 1993 – pot k.o. Bizeljsko (na priključku s severno in južno dostopno potjo do vrha kamnoloma),
– usedalnik na parc. št. del 328, del 322/1, del 322/2, del 323/5 k.o. Bizeljsko,
– lovilec olj in maščob na parc. št. del 326/1 k.o. Bizeljsko, oziroma po iztoku voda iz obeh usedalnikov in pred iztokom v Sušički potok.

Skupno vplivno območje obsega območja znotraj ureditvenega območja OPPN in dele zemljišč izven območja OPPN, namenjena gradnji komunalne in prometne infrastrukture, in sicer parc. št.: 311, 310, 306/1, 306/2, 306/3, 317, 318/1, 318/2, 319, del 1999/1 – pot, 1999/2 – pot, del 1997 – pot, del 1998 – pot, del 304/2, del 307, del 308, del 309/1, del 309/2, del 312, del 313, del 320, del 321, del 322/1, del 322/2, del 323/5, del 328, del 333/1, del 333/2, del 332, del 333/3, del 334, del 338, del 1993 – pot, 326/1 k.o. Bizeljsko.

Na območju OPPN so dovoljene:
– gradnje objektov, inštalacij in postavitev tehničnih naprav za pridobivanje mineralnih surovin,
– gradnje objektov komunalne infrastrukture,
– postavitev začasnih spremljajočih objektov, gradbenih strojev in mehanizacije za namen izkopa, predelave kamna ter proizvodnje betona in betonskih izdelkov,
– odstranitev objektov,
– rekonstrukcije gozdne poti na parc. št. 1997 in 1998 k.o. Bizeljsko ter delno javne poti JP 527971 Funk–Osojnik.

(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list, RS, št. 33/03, 78/05 – popr. in 25/10):
– gradbeni inženirski objekti:
– rudarski objekti,
– distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti,
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
(2) Na območju OPPN je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08), in sicer:
NEZAHTEVNI OBJEKTI – dovoljene so:
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi.
ENOSTAVNI OBJEKTI – dovoljeni so:
– objekti za lastne potrebe – rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto;
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti – objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave; pomožni energetski objekti – tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk za utekočinjeni naftni plin ali nafto; pomožni komunalni objekti – cestni priključek; pomožni objekti za spremljanje stanja okolja; vrtina ali vodnjak;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: gozdna cesta;
– začasni objekti: začasni objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi;
– vadbeni objekti: vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem – gorska kolesarska steza, sprehajalna pot, planinska pot, trimska steza;
– spominska obeležja.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev visokih dreves, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin ipd.).

(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti, povzete po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08), razen če s tem odlokom ni drugače določeno:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
– dovoljene so: 02 Gozdarstvo;
(B) RUDARSTVO
– dovoljeno je: (08) Pridobivanje rudnin in kamnin – dovoljeno je vse (kopanje, drobljenje, mletje, čiščenje, sušenje, separiranje, mešanje ipd.) razen: Pridobivanje soli (08.93) in Pridobivanje šote (08.92);
– dovoljeno je (09) Storitve za rudarstvo – dovoljeno je le (09.9) Storitve za drugo rudarjenje (raziskovalne storitve, jemanje vzorcev, geološka opazovanja, vrtanje in sondiranje, betoniranje, zapolnjevanje vrtin, drenaža ipd.);
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
– dovoljeno je: (23) Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov – dovoljeno je (23.610) Proizvodnja betonskih izdelkov za gradbeništvo, (23.630) Proizvodnja sveže betonske mešanice, (23.7) Obdelava naravnega kamna;
(G) TRGOVINA
– dovoljeno je: (46.12) Posredništvo pri prodaji goriv, rud, kovin, tehničnih kemikalij, (46.72) Trgovina na debelo s kovinami in rudami. Dovoljene so dejavnosti vezane le na posredništvo in trgovanje z odkopanim materialom.
(2) Vse dejavnosti razen gozdarstva so dovoljene samo za čas obratovanja kamnoloma.

Območje OPPN se razdeli na naslednje ureditvene enote:
UE1 – območje poslovno-proizvodnih objektov,
UE2 – območje odkopavanj – delovne etaže.

(1) V ureditveni enoti UE1 veljajo naslednji pogoji:
Vrste dopustnih gradenj: dovoljene so vse vrste gradenj iz 6. člena tega odloka.
Vrste dopustnih objektov: dovoljene so vse vrste objektov iz 7. člena tega odloka.
Vrste dejavnosti: dovoljene so vse dejavnosti iz 9. člena tega odloka.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: tloris prilagojen funkciji objekta.
– Vertikalni gabariti: višina objektov prilagojena funkciji objekta.
– Kota pritličja: prilagojena terenu in funkciji ter tehnologiji objekta.
– Kolenčni zid: prilagojen funkciji in tehnologiji objekta.
Oblikovanje zunanje podobe objekta: prilagojen funkciji in tehnologiji objekta.
– Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti.
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Streha: ravna do 8° ali enokapna in večkapna streha, naklona od 15° do 20°, možna je kombinacija različnih oblik strehe. Na streho je možno postavljati strešna okna, svetlobne trake, kupole, oddajnike, sončne zbiralnike ipd. Čopi in frčade niso dovoljeni.
– Smer slemena: v pravilu (ni obvezno) po daljši stranici objekta.
– Kritina: temne barve.
– Fasada: po izbiri projektanta.
– Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta.
– Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: ni obvezujoča.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanjša oddaljenost je 10,00 m.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: po potrebi glede na tehnologijo dejavnosti.
Parcelacija: določena je v grafični prilogi št. 12 Načrt parcel z zakoličbo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): do največ 1,0.
Faktor zazidave: do največ 0,4.
Elementi za zakoličenje: določeni so v grafični prilogi št. 13 Situacija zakoličbe.
Ureditev okolice objektov:
– dovoljene so hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnih gredic, zelenih površin, zasaditev visokih dreves, grmovnic ipd.),
– dovoljene so parterne ureditve (tlakovanja, zunanje stopnice, brežine ipd.),
– površine, namenjene izključno deponiranju, separaciji, sušenju, drobljenju, tovorjenju kamnitega materiala ipd. so utrjene v peščeni ali makadam izvedbi,
– parkirišča in manipulativna dvorišča so asfaltirana ali v makadam izvedbi,
– zaščitna ograja se postavi po potrebi in je transparentna, kovinska, višine največ do 2,5 m,
– uredi se začasna deponija onesnaženega materiala, kot betonska, nepropustna lovilna skleda,
– sanirane površine se zatravijo in zasadijo z visokimi avtohtonimi drevesi in nizkim grmičevjem,
– višinske razlike terena se rešujejo z brežinami, če to ni mogoče pa z začasnimi opornimi zidovi, ki se jih v fazi sanacije odstrani, brežine se zatravijo, lahko se zasadijo z nizkimi avtohtonimi grmovnicami,
– začasni oporni zidovi so betonski, kamniti, leseni ali iz drugega materiala, po prenehanju izkoriščanja kamnoloma se odstranijo.
(2) Nakladanje materiala se v 1. etapi vrši na osnovnem platoju E260 v drugih etapah pa na platoju E270.
(3) Na osnovnem platoju E260 in E270 se vrši predelava materiala (drobljenje, sejanje na frakcije ipd.). Predelani material se deponira v pripravljene bokse, kjer se sortira po frakcijah.
(4) V območju kamnoloma se na spodnji osnovni etaži dovoljuje dodatna proizvodnja betona (betonarna) in betonske galanterije (bloki, tlakovci, stebri ipd.) samo za čas eksploatacije kamnoloma.

(1) Dovoljeno je: odpiranje nahajališča (priprava dostopnih poti na posamezne delovne etaže, posek gozda in čiščenje podrasti, odstranjevanje humusnega pokrova in njegovo deponiranje), odkopavanje, pridobivanje materiala (drobljenje materiala v ležišču), vrtanje in miniranje, prerivanje in premetavanje odkopanega materiala, oblikovanje delovnih etaž in dostopnih poti za gradbeno mehanizacijo.
(2) Dostopna pot na vrh kamnoloma je po obstoječih gozdnih poteh na severu in jugu kamnoloma, namenjena je za dovoz vrtalne opreme in opreme za prerivanje materiala ter za ureditev dostopov na posamezne etaže.
(3) Dostopne poti na etaže in eventualne medetaže so urejene kot odcepi od glavne severne/južne dostopne poti, ki vodita do vrha kamnoloma. Poti se izvedejo, kot »buldožerske« poti, z naklonom 18°, širine najmanj 4,0 m, oziroma v čvrstem raščenem terenu najmanj 3,0 m.
(4) Posek gozda in čiščenje podrasti se opravi kot golosek, praviloma od zgoraj navzdol in na celotni površini ali na delih pridobivalnega prostora posamezne faze, ki se določijo na podlagi letnega načrta napredovanja rudarskih del.
(5) Odstranjevanje humusnega pokrova se opravi na celotni površini ali delih pridobivalnega prostora posamezne faze z odrivanjem na robove pridobivalnega prostora. Odstranjeni humus se deponira in hrani v kupih višine do 2,0 m z nabrazdano površino in zatravitvijo s travnimi mešanicami in deteljo. Po končanem odkopu se uporabi za sanacijo kamnoloma.
(6) Odkopavanje se bo opravljalo na delovnih etažah kamnoloma. Delovna širina etažnih ravnin je najmanj 5,0 m, v končnici mora biti 8,0 do 10,0 m zaradi oblikovanja sanacijskih etaž. Etažne ravnine so v naklonu od 0,5 do 1 %. Višina etažnih brežin je do 20,0 m, brežine so pod naklonim 60° do 70°. Zaščita zdrsa roba delovne etaže se izvede z zemeljskim nasipom višine najmanj 1,0 m.
(7) Pridobivanje materiala – drobljenje materiala v ležišču se opravlja z vrtanjem minskih vrtin in miniranjem ali z mehaničnim drobljenjem z buldožerjem, riperjem, hidravličnim bagrom, razbijalnim kladivom ipd. Dovoljena je kombinacija različnih metod.
(8) Vrtanje minskih vrtin se opravlja z metodami vrtanja vrtin srednjega premera z usmerjenim miniranjem. Pri vrtanju se uporabi oprema, ki ima urejeno zbiranje prahu.
(9) Razstreljevanje se opravlja z uporabo milisekundne tehnike razstreljevanja in varne vrste razsrelilnih sredstev. Pri razstreljevanju se omeji in točno določi način razstreljevanja, in sicer milisekundna tehnika, količina razstreliva na milisekundni interval, in sicer cca 40–50 kg in eventualne druge parametre in postopke za zagotovitev zadostnega drobljenja in varnosti okolice pred neželenimi učinki razstreljevanja. Uporabi se najstrožje kriterije – norme za varnost pred razmetom, zračnim udarnim valom in potresi. Uporabi se milisekundni način iniciranja posameznih minskih vrtin.
(10) Prerivanje in premetavanje materiala se vrši od zgoraj navzdol, lahko preko več etaž skupaj, praviloma le enkrat. Poleg prerivanja je dovoljen odvoz odkopanega materiala s posameznih delovnih etaž z vozili, kolikor to dopuščajo varnostni ukrepi.
(11) Na obrobju kamnoloma se postavi zaščitna žičnata ograja višine do 2,0 m.
(12) Meja pridobivalnega prostora je od meje OPPN oddaljena najmanj 10 m.

(1) Sanacija kamnoloma se izvaja sproti oziroma takoj po izkoriščeni I. etapi z ublažitvijo naklonov končnih brežin, delnim zasutjem izkoriščenih delov in primernim oblikovanjem novo nastalih površin.
(2) Vse horizontalne in rahlo nagnjene površine se prekrije s plastjo zemlje in humusa, zatravi se in/ali zasadi avtohtono grmičevje in visoko drevje.
(3) Sanacija se opravlja od zgoraj navzdol. Sanacijske etaže se oblikujejo z deljenjem delovne etaže na dva dela. Širina sanacijske etaže je 4,0 do 5,0 m, višina etažnih brežin je do 10,0 m, brežine so pod naklonim 60° do 70°. Dovoljena so odstopanja glede dimenzij, če to pogojujejo terenske razmere. Prehodi v raščen teren so zaokroženi, »mehki« v prostoru.
(4) Spodnji plato kamnoloma se izoblikuje z nasipanjem materiala iz kamnoloma.
(5) V cilju sanacije se v kamnolomu dovoljuje odlaganje neosnažene jalovine ali inertnih odpadkov, ki nastajajo pri izkoriščanju, obogatitvi in predelavi mineralnih surovin iz kamnoloma.
(6) V prvi fazi se po izkopu 1. faze kamnoloma sanirata bočne strani (severna in južna) kamnoloma z izvedbo sanacijskih etaž. Po dokončni izrabi kamnoloma je dovoljena sanacija spodnjega platoja do etaže 270 z nasipanjem materiala iz kamnoloma. Končna etaža se prekrije z zemljo in humusom ter zatravi in/ali zasadi z grmovnicami in visokimi drevesi.
(7) Postopek sanacije se zaključi z rekultivacijo in biološko obnovo tal. Biološka obnova se usmeri v ponovno vzpostavitev prvotne kulture, to je gozd in travniki. Na pripravljena tla se navozi najmanj 30–50 cm zemlje in humusa, površine se zatravijo s primerno travno mešanico v kateri so tudi detelja in primarne rastline, ki izboljšujejo tla. V primeru pogozditve se v primernem letnem času zasadi avtohtone vrste dreves in grmovnic v skupinah ali posamično v posebej pripravljene jame. Izbira vrst se opravi v sodelovanju z gozdarskim strokovnjakom.
(8) Pri sanaciji in rekultivaciji se smiselno upoštevajo tudi določila 17. člena tega odloka.

Motorni promet:
(1) Priključek na javno pot JP 527971 Funk–Osojnik
Območje OPPN se priključuje na javno pot JP 527971 Funk–Osojnik. Na mestu priključka se izvede rekonstrukcija javne poti.
(2) Dostopna pot na vrh kamnoloma
Za dostop na vrh kamnoloma se koristi obstoječa severna gozdna pot na parc. št. del 1997 – pot k.o. Bizeljsko in obstoječa južna gozdna pot na parc. št. del 1998 – pot k.o. Bizeljsko.
Dovoljena je rekonstrukcija severne dostopne poti na parc. št. del 1997 – pot, del 309/1, del 309/2, del 312, del 313, del 320, del 321, del 322/1 k.o. Bizeljsko, na podlagi Rudarskega projekta za izvajanje del, Rekonstrukcije poti v kamnolomu, izdelal Minervo d.d. Ljubljana, september 2009, v širini najmanj 4,0 m.
Dovoljena je rekonstrukcija severne gozdne poti na parc. št. del 304/2, del 307, del 308 k.o. Bizeljsko in južne gozdne poti na parc. št. del 338, del 334, del 333/3, del 333/1, del 328 k.o. Bizeljsko.
(3) Dostopne poti na etaže
Dostopi na delovne etaže se uredijo od severne in južne dostopne poti, ki vodita do vrha kamnoloma. Poti se izvedejo, kot »buldožerske« poti, z naklonom 18°, širine najmanj 4,0 m, oziroma v čvrstem raščenem terenu najmanj 3,0 m.
(4) Nadomestna gozdna pot
Del gozdne poti, ki poteka čez območje kamnoloma na parc. št. 1999/2 – pot k.o. Bizeljsko se v 1. etapi nadomesti z novo gozdno potjo, ki poteka preko parc. št. 318/2 k.o. Bizeljsko. V zadnji fazi odkopavanja se gozdna pot s parc. št. 318/2 k.o. Bizeljsko nadomesti z novo gozdno potjo, ki poteka po zahodnem obrobju parc. št. 317 k.o. Bizeljsko.
(5) Mirujoči promet
Parkirišča z obračališčem se morajo zagotoviti v območju kamnoloma, izvedejo se v asfaltni ali v makadam izvedbi.

(1) Vodovodno omrežje
– Na območju OPPN se uporablja cisterna za vodo kapacitete do 50 l za sanitarne potrebe delavcev.
– Pitna voda za delavce se prinaša kot ustekleničena ali v plastenkah, količinsko za tedensko porabo.
– Dovoljuje se postavitev novega vodovoda od stanovanjske hiše na parc. št. del 332 k.o. Bizeljsko preko parc. št. del 332, del 333/2, del 331/1, del 1998, del 328, del 311 k.o. Bizeljsko.
– Vodomerni jašek se postavi na spodnji plato E270.
– Za vlaženje kamnoloma se uporablja padavinska voda iz hudourniških grap ki se skladišči v bazenih na različnih etažah.
(2) Odpadne vode:
– PADAVINSKE ODPADNE VODE: na območju OPPN padavinske vode razpršeno ponikajo. Padavinske vode, ki ne poniknejo se scejajo po pobočju in iz etaž v smeri dveh obstoječih grap na severu in jugu kamnoloma in v smeri etaže E 270 ter dalje proti vzhodu po odvodnem kanalu, ki je ob javni poti JP 527791 Funk–Osojnik do Sušičkega potoka (Bizeljskega potoka).
– Za preprečevanje odnašanja drobnih frakcij v Sušički potok se v odvodnem kanalu uredi najmanj dva usedalnika, ki sta zunaj meje OPPN, prvega takoj po stičišču obeh grap, drugega nižje, vendar pred sotočjem s Pilten grabnom. Usedalnike je potrebno redno čistiti in vzdrževati, še posebno pa po vsakem večjem deževju.
– Padavinske vode se na izhodu iz usedalnikov in pred izlivom v Sušički potok zunaj območja OPPN prečistijo preko standardiziranega lovilca olj in maščob.
– KOMUNALNA ODPADNA VODA: na območju OPPN ni komunalnih odpadnih voda. Za sanitarne potrebe delavcev se koristijo kemična stranišča z občasnim praznjenjem.
– INDUSTRIJSKA ODPADNA VODA: na površini za proizvodnjo betona in betonske galanterije se zgradi nepropustna betonska skleda za zbiranje onesnažene odpadne vode, ki se mora pred izpustom v hudourniške grape in naprej v Sušički potok prečistiti preko sedimentacijskih bazenov in standardiziranega lovilca olj in maščob. V primeru postavitve stacionarne gradbene mehanizacije je le-to potrebno postaviti na betonsko skledo z lovilcem olja. Vse morebitne tehnološke vode morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje.
– V projektni dokumentaciji (PGD in/ali PZI) mora biti:
– razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2),
– prikazan vpliv gradnje in obratovanja usedalnika bazenov na odtočni režim vodotoka ter vpliv visoke vode potoka na odtok vode iz usedalnika bazena,
– podana projektna rešitve celotnega kompleksa v primeru, da je predvidena fazna gradnja,
– tekstualno in grafično ustrezno obdelana in prikazana zunanja ureditev, iz katere bo razvidna dispozicija objektov, potek vodov za tehnološko in eventualno požarno vodo ter predvidena rešitev odvoda vseh vrst odpadnih voda,
– računsko dokazana ustreznost izbranih elementov in karakterističnih vodnih količin.
– prikazati in opisati mesta deponij viška zemeljskega in drugih odpadnih in gradbenih materialov,
– priložen hidravlični izračun prevodnosti struge potoka in premostitvenega objekta v primeru potrebe po premostitvah vodotokov,
– prikaz vseh detajlov predvidenih rešitev.
(3) Hidrantno omrežje
Na območju OPPN ni potrebe po postavitvi hidrantnega omrežja.
(4) Elektroenergetsko omrežje
– Znotraj območja OPPN ni potrebe po električni energiji. Za potrebe pri pogonu separacije se koristi agregat z dizel motorjem, dela se opravljajo podnevi.
– Kolikor bi se izkazala potreba po električni energiji je dovoljena postavitev transformatorske postaje in dovod SN kablovoda, za kar je potrebno pridobiti vse potrebno v skladu z zakonom in tudi soglasje Občine Brežice.
(5) Telekomunikacijsko omrežje (TK)
Na območju OPPN ni obstoječega TK omrežja in ravno tako ni potreb po izgradnji novih TK priključkov.
(6) Zbiranje in odstranjevanje odpadkov
– Na območju OPPN bo le manjša količina komunalnih odpadkov, ki se zbirajo v zabojniku z občasnim odvozom na komunalno deponijo.
– Kartonska embalaža, ki ostane pri razstreljevanju, se sežiga na sami lokaciji.
– Nevarni odpadki, kot so odpadna olja, masti in ostali odpadki, opredeljeni kot nevarni odpadek, mora investitor posebej zbirati in oddajati organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Za nevarne odpadke se namestita dva zabojnika, in sicer Zabojnik za čistilne krpe, filtrirna in zaščitna sredstva ter Zabojnik za zaoljeno embalažo.
– Na območju OPPN se za morebitni kontaminirani material predvidi ločena lokacija za postavitev sodov, v katere se skladišči kontaminirani material (zemljina) in se oddaja organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki.
(7) Oskrba z energijo
– Za obratovanje delovne opreme se pogonsko gorivo dovaža dnevno za dnevno količino, ki je spravljena v rezervoarju delovne opreme.
– Dovoljuje se ureditev skladišča tekočih naftnih derivatov ob upoštevanju vseh predpisov za njegovo ureditev.

(1) Varstvo vode in podtalnice
– neposredno odvajanje neprečiščenih odpadnih vod v bližnji vodotok (hudournik) ni dopustno,
– predvidi se ustrezno odvajanje in prečiščenje odpadne industrijske vode tako, da ne bo prišlo do onesnaženja podzemne in površinske vode (ustrezna stopnja kalnosti in vrednosti pH v odtoku),
– med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodna, priobalna in poplavna zemljišča vodotokov, po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij,
– pri rekonstrukciji ceste ali drugače ni dovoljeno nekontrolirano posegati v struge Sušičkega potoka in hudourniških grap, z morebitnimi posegi se ne smejo poslabšati odtočne razmere strug vodotokov,
– eventualne premostitve struge vodotoka morajo prevajati min. Q100-letne vode s 50 cm varnostnega nadvišanja,
– v območju morebitne premostitve vodotoka je potrebno izvesti zavarovanje struge potoka s kamnom na filterni podlagi, ki se zaključi min. 3,0 m dol in gorvodno od premostitve s talnima pragoma, ki se izdelata s kamnom v betonu in morata biti temeljena v dno in brežini struge vodotoka.
NEVARNOST RAZLITJA NAFTNIH DERIVATOV:
– goriva ali olja, ki se izcejajo, se do predaje pooblaščeni organizaciji lovijo v posebno posodo, preprečiti se mora spiranje zaradi padavin,
– dovoz in pretakanje goriva opravlja le usposobljeni servis na za to določenem mestu, ploščadi morajo biti tesnjene z dvignjenim betonskim robom (lovilne sklede) zaradi preprečitve razlivanja in brez direktnega odtoka v tla,
– prepovedana je menjava olja v motorjih in drugih napravah izven za to določenega prostora, olja je prepovedano spuščati v tla,
– olja se zbirajo in oddajajo pooblaščenemu zbiralcu,
– vsa delovna oprema in delovni stroji morajo biti tehnično brezhibni (ne smejo puščati olja ali goriva), brezhibnost se mora redno kontrolirati skladno z navodili proizvajalca za uporabo in vzdrževanje teh sredstev in opreme,
– skladiščenje goriva in maziva ter hranjenje kemičnih in drugih sredstev v kamnolomu, kjer obstaja nevarnost razlitja nevarnih snovi, je dovoljeno le v omejenih količinah v prostorih, urejenih po določilih pravilnika in z ustreznim nadzorom, s pokrito lovilno posodo, tla morajo biti ustrezno odporna in ustrezno tesnjena,
– potrebna je redna kontrola, nadzor in evidenca o nadzoru nad izvajanjem ukrepov,
– za primer nekontroliranega razlitja nevarnih tekočin se uredi nepropustna začasna deponija onesnaženega materiala.
NEVARNOST ZARADI RAZSTRELJEVANJA:
– poškodovane razstrelilne naboje ali naboje pobrane iz zatajenih min ni dovoljeno raztresati po materialu, uničevanje razstrelilnih nabojev je lahko le z eksplozijo po predpisanih postopkih,
– skladiščenje razstreliva v kamnolomu ni dovoljeno,
– iniciranje globokih minskih vrtin se izvaja z detonacijsko vrvico,
– v primeru iniciranja dolgih vrtin z električnimi detonatorji se uporabita dva detonatorja in sicer enega na dnu vrtine in drugega na vrhu razstrelilne polnitve.
OMILITVENI UKREPI:
– vsi zaposleni se poučijo o nevarnosti izlitja naftnih derivatov in postopkih ravnanja v primeru tovrstne nesreče (izkopi, absorpcijska sredstva),
– potrebno je redno kontrolirati gradbeno mehanizacijo in čistiti usedalnike,
– če bi v času odkopa ali gradnje prišlo do razlitja olja ali goriva iz delovnega stroja na nevodotesno utrjena tla, je kontaminirano zemljino potrebno takoj odstraniti s pomočjo ustreznih sredstev (npr. absorbentov), ustrezno embalirati (v sode) in predati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki,
– v primeru stacionarne mehanizacije bo potrebno iztekanje nevarnih snovi preprečiti z ustreznimi varstvenimi ukrepi (npr. ploščad z lovilci olj),
– gradnja na vodnih oziroma priobalnih zemljiščih je dopustna izjemoma pod pogoji pristojne službe za varstvo in upravljanje voda in na podlagi utemeljitve, izdelane s hidrološko-hidravlično analizo,
MONITORING se izvaja na naslednji način:
– spremljanje skladnosti količine in vrste odpadnih voda ter načina njihovega odvajanja z zakonskimi določili,
– v času gradnje in izvajanja se spremlja možen vpliv gradnje in obratovanja usedalnika bazenov na odtočni režim vodotoka ter vpliv visoke vode potoka na odtok vode iz usedalnika bazena,
– spremljanje nepredvidenih dogodkov na območju kamnoloma v dnevniku (razlitja snovi, okvare strojev) in poročilo o ukrepih.
(2) Varstvo zraka
– v delovnem procesu nastajajo določene količine prahu, in sicer pri odkopavanju, premetavanju ter nakladanju in vgrajevanju materiala, zaradi naravne vlažnosti materiala so te količine majhne in praktično zanemarljive, v primeru suhega in vetrovnega vremena se morata pesek in zemlja dodatno vlažiti, zato se na posameznih etažah postavijo bazeni z vodo,
– zaradi aktivnosti delovne opreme in tovornih vozil bodo prisotne obremenitve zraka s prašnimi delci ter z izpušnimi plini vozil,
– pred vožnjo po javnih cestah morajo tovorna vozila očistiti kolesa, da se blato ne bi raznašalo po cestah v naseljih in s tem dodatno prašilo ozračje,
– upoštevajo se določbe Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01).
OMILITVENI UKREPI:
– na območju kamnoloma naj bo hitrost vožnje po gradbišču omejena na 10 km/h,
– kamnite frakcije in cement za potrebe dejavnosti betonarne se skladišči v zaprtih silosih,
– polnjenje silosov za cement se opravlja s pritiskom komprimiranega zraka, izpustni zrak je onesnažen in ga je potrebno filtrirati, da ne bi cementni prah prišel v okolico (ena izmed učinkovitih rešitev je, da se na silose vgradi posebne elektromagnetne grafitne filtre, s katerimi se zmanjšajo izpusti v okolje),
– uporablja naj se zaprti sistem lovljenja prahu (odpraševalni sistem – sesalnik prahu), prah naj se skladišči v silosih in se ga nadaljnjo uporabi.
MONITORING se izvaja skladno s področno zakonodajo.
(3) Varstvo pred hrupom
– skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08 in 109/09) se območje OPPN uvršča v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 75 dBA za dan in 65 dBA za noč, kritične pa 80 dBA za dan in 80 dBA za noč,
– dovoljene so občasne in kratkotrajne prekoračitve mejnih vrednosti v času miniranja,
– ob uporabljeni delovni opremi in procesu ni pričakovati preseganja dovoljene ravni hrupa v bližnjih objektih, ki so oddaljeni najmanj 150 m,
– dela se bodo izvajala le v dnevnem času od 7. do 15. ure,
– vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.
MONITORING se izvaja na naslednji način:
– v času obratovanja je potrebno izvesti prvo ocenjevanje za dejavnosti in naprave, za katere je skladno z veljavno zakonodajo predpisano, zavezanec za meritve je upravljavec vira hrupa. Ocena se izvede še v času poskusnega obratovanja, če pa to ni določeno, pa po vzpostavi stabilnih obratovalnih razmer ozirom apo dejanskimi obratovalnimi pogoji, vendar ne več kot 15 mesecev po zagonu vira hrupa. Glede na rezultate prvega ocenjevanja se izvaja obratovalni monitoring vsakih 3 ali 5 let, odvisno od vrste vira hrupa. Poročilo mora zavezanec predložiti ministrstvu v roku 30 dni.
(4) Varstvo tal
– potrebno je zagotoviti gospodarno ravnanje s tlemi, vse viške rodovitnega dela tal z območja urejanja je potrebno nameniti rekultivaciji v času sanacije tal, odstranjeni humus se deponira in hrani v kupih višine do 2,0 m z nabrazdano površino in zatravitvijo s travnimi mešanicami in deteljo,
– sanacijo kamnoloma je potrebno izvajati sproti z eksploatacijo,
OMILITVENI UKREPI:
– vsi zaposleni se poučijo o nevarnosti izlitja naftnih derivatov in postopkih ravnanja v primeru tovrstne nesreče (izkopi, absorpcijska sredstva),
– potrebno je redno kontrolirati gradbeno mehanizacijo in čistiti usedalnike,
– če bi v času odkopa ali gradnje prišlo do razlitja olja ali goriva iz delovnega stroja na nevodotesno utrjena tla, je kontaminirano zemljino potrebno takoj odstraniti s pomočjo ustreznih sredstev (npr. absorbentov), ustrezno embalirati (v sode) in predati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki,
– v primeru stacionarne mehanizacije bo potrebno iztekanje nevarnih snovi preprečiti z ustreznimi varstvenimi ukrepi (npr. ploščad z lovilci olj),
MONITORING se izvaja na naslednji način:
– spremljanje nepredvidenih dogodkov v območju kamnoloma v dnevniku (razlitja snovi, okvare strojev) in poročilo o ukrepih,
– nadzor nad uporabo goriv in olj v delovnih strojih in drugih napravah (kraj polnjenja rezervoarjev),
– spremljanje količine in vrste odpadnih voda ter načina njihovega čiščenja in odvajanja (ali je skladen z omilitvenimi ukrepi),
– spremljanje širitve kamnoloma – ugotavljanje morebitnih novih erozijskih žarišč,
– spremljanje sanacije in tehnično dokumentiranje (kontrola enotne površine območja eksploatacije).
(5) Varstvo vegetacije
V času izkoriščanja kamnoloma se območje stalno vlaži, da bo preprečeno prekomerno prašenje in odmiranje okoliškega drevja in mlade vegetacije na saniranih delih kamnoloma. Za vlaženje se uporabi padavinska voda z bližnjih hudourniških grap, ki se jo skladišči v za to predhodno pripravljenih bazenih na različnih etažah.
(6) Odstranjevanje odpadkov
– komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih in občasno odvažajo na komunalno deponijo,
– kartonska embalaža, ki ostane pri razstreljevanju se sežiga na sami lokaciji,
– nevarni odpadki, kot so odpadna olja, masti in ostali odpadki, opredeljeni kot nevarni odpadek, se posebej zbirajo in oddajajo pooblaščeni organizaciji.

Celotno območje OPPN je znotraj Nature 2000 – Orlica in ekološko pomembnega območja (EPO) Tisovec–Orlica–Kunšperška Gora ter znotraj zavarovanega območja Kozjanski park (Zakon o spominskem parku Trebče, Uradni list RS, št. 1/81). Potrebno je upoštevati vse pogoje podane v gradivu Okoljsko poročilo za potrebe OPPN kamnolom Bizeljsko (izdelal: BOSON, trajnostno načrtovanje d.o.o., Savska cesta 3a, 1000 Ljubljana, januar 2011, dopolnjeno junij 2011).
Sanacija se izvaja v rednem nadzoru s strani pristojnega organa za varstvo gozdov in varstvo narave.
VARSTVENE USMERITVE IN OMILITVENI UKREPI – SPLOŠNO
– meja območja OPPN naj ne bo meja pridobivalnega prostora, le ta je od meje OPPN oddaljena vsaj 10 m,
– območje kamnoloma, ki je razčlenjeno z etažami in brežinami naj se razgiba še z vmesnimi melišči, kjer bo biološka sanacija lažja in uspešnejša ter vidna podoba degradiranega območja kamnoloma sprejemljivejša,
– trasa vodovoda naj bo izvedena na način, da bo posek gozda (drevesne in grmovne vegetacije) čim manjši,
– po končanih delih izgradnje vodovoda naj se teren povrne v stanje podobno prvotnemu, travne površine se utrdi in zatravi, površine v gozdu pa utrdi,
– neposredno odvajanje neprečiščenih odpadnih voda z območja urejanja ni dopustno, potrebno je zagotoviti ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih vod (meteorne in industrijske) z namenom preprečitve negativnih vplivov na vodne rastlinske in živalske vrste ter habitatne tipe.
VARSTVENE USMERITVE IN OMILITVENI UKREPI ZA EKOLOŠKO POMEMBNO OBMOČJE IN POSEBNO VAR­STVENO OBMOČJE (NATURA 2000)
– v času izkoriščanja kamnoloma se območje stalno vlaži oziroma namaka, da bo preprečeno prekomerno prašenje in odmiranje okoliškega drevja oziroma gozda in mlade vegetacije na saniranih delih kamnoloma,
– pri zasajanju etaž in mestoma meliščnih brežin naj se uporablja avtohtono drevesno vrsto – bukev in naslednje grmovne vrste, ki so značilne za habitatni tip (91K0) Ilirski bukovi gozdovi: dobrovita, rumeni dren, navadni češmin, navadna kalina, rdeči dren, enovratni glog, bradavičasta trdoleska, skalnata krhlika, navadna leska,
– za vlaženje kamnoloma oziroma gozda in mlade vegetacije na saniranih delih se uporabi padavinska voda z območja OPPN, ki se jo skladišči v za to predhodno pripravljenih bazenih na različnih etažah,
– s sanacijo in biološko rekultivacijo naj se začne takoj po izkoriščeni I. etapi,
– na strmih etažnih brežinah so zaželene tudi avtohtone hitro rastoče plezalke, zasajanja naj se izvaja na predhodno dovolj debelo nasuto in utrjeno humusno podlago.
VARSTVENE USMERITVE IN OMILITVENI UKREPI ZA EKOLOŠKO POMEMBNO OBMOČJE
– dostop do kamnoloma naj se izvaja po obstoječi cesti, ki se vzdržuje v obstoječem obsegu in materialu, brez poseganja v vzporedno potekajoč manjši hudourniški potok,
– eksploatacije naj se izvaja izključno znotraj plansko določljivih mej,
– zaradi vsebinske občutljivosti reliefa naj bo eksploatacija usmerja v končno podobo reliefa,
– kolikor je le mogoče naj se na območju dosedanjega kamnoloma ohranja obstoječo grmovno in drevesno vegetacijo,
– glede na naravno ohranjeno krajino naj bo sanacija kamnoloma sprotna, upošteva se naravne strmine, grape in nagib pobočja in povezanost značilnih reliefnih oblik, prehod brežin v obstoječ teren naj bo mehak in postopen, sanacija naj teži k čim večji renaturaciji in ne k oblikovanju umetnega nasada,
– sanacijo in zasajevanje naj se izvaja sproti od zgoraj navzdol, da bodo učinki vidni čim prej,
– pri zasajanju etaž kot tudi brežin naj se uporablja avtohtono grmovne in drevesne vrste, ki so značilne za habitatni tip (91K0) Ilirski bukovi gozdovi znotraj posebnega varstvenega območja Natura 2000,
– po končani sanaciji naj kamnolom ne služi kot odlagališče komunalnih odpadkov, temveč se po sanaciji prepusti sukcesiji.
VARSTVENE USMERITVE IN OMILITVENI UKREPI ZA VARSTVENA OBMOČJA NATURA 2000
– ohranja naj se naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
– ohranja naj se ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja naj se ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– ohranja naj se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le ta prekinjena,
– pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši,
– čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin, živalim se prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, rastlinam se prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja,
– na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov,
– sanacija obstoječega dela kamnoloma naj se začne izvajati istočasno kot odpiranjem novih eksploatacijskih površin, pri sanaciji se upošteva naravne strmine, grape in nagib pobočja ter povezanost značilnih reliefnih oblik, prehod brežin v obstoječ teren naj bo mehak in postopen, kar bo tudi živalskim vrstam omogočalo lažje prehode, za sanacijo se uporabi avtohtone drevesne in grmovne vrste,
– zaradi izgube življenjskega prostora zgoraj navedene klasifikacijske vrste in habitatnega tipa znotraj območja predlaganega za širjenje kamnoloma naj se v neposredni bližini kamnoloma ohranja lesna masa v večji količini kot do sedaj, s čimer bo delno nadomeščen izgubljeni habitat.
MONITORING se izvaja na naslednji način:
– stanje naj se spremlja med odkrivanjem gozdnega pokrova in med sanacijo. V času pripravljanja prostora in predvsem v času sanacije naj izvaja reden nadzor upoštevanja predlaganih omilitvenih ukrepov pristojni inšpektor oziroma naravovarstveni nadzornik. Občasno naj se izvaja nadzor nad upoštevanjem predlaganih omilitvenih ukrepšov tudi v času obratovanja.

Območje OPPN ni neposredno v območju kulturne dediščine, je pa znotraj pomembnejšega območja kulturne dediščine Kozjansko–Obsotelje–Bizeljsko.
OMILITVENI UKREPI:
– kamnolom ne sme preseči višinske kote, ki bo povzročila njegovo vidnost v širšem prostoru pomembnejšega območja kulturne dediščine,
– jasno je treba opredeliti način in časovni okvir sanacije (kamnolom naj se sanira z ozelenitvijo od zgoraj navzdol).

Sanacija kamnoloma se izvede z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.

Odvečna plodna zemlja se mora odstraniti in deponirati ter uporabiti za sanacijo kamnoloma.

(1) Potres
Pri načrtovanju kamnoloma in vseh zaradi trga potrebnih ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli–Cancan–Seiberg. Projektni pospešek tal je 0,2 g.
(2) Požar
– Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
– Prometni sistem cest omogoča dostop do kamnoloma in objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in evakuacijo ter za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik živali, ljudi in premoženja.
– Vsak delovni stroj ima v svoji opremi zagotovljene gasilne aparate.
– V kontejnerjih so nameščene gasilni aparati.
– Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
(3) Obramba in zaščita
Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(4) Poplave
Na območju OPPN ni nevarnosti poplav.
(5) Plazovitost in plazljivost
– območje OPPN je na obstoječem erozijskem območju, ki je opredeljeno kot erozijsko območje, na katerem so potrebni običajni protierozijski ukrepi,
– sama sanacija kamnoloma je hkrati protierozijski ukrep.
(6) Zaščita pri miniranju
– za vsako miniranje se izdela Načrt miniranja, ki vsebuje: razpored in globino vrtin, način polnjenje minskih vrtin, količino razstreliva v vrtini in na milisekundni interval, način iniciranja in aktiviranja, nevarne cone miniranja (cone razmeta materiala, zračnega udara in potresa pri miniranju), razdalje in smeri do najbližjih objektov,
– miniranje mora biti načrtovano tako, da je zagotovljena varnost najbližjih objektov.

Načrt parcelacije in koordinate zakoličbenih točk kamnoloma in objektov so prikazani v grafičnem delu OPPN.

Znotraj območja kamnoloma javno dobro predstavljajo gozdne poti.

(1) V 1. etapi se izvede odkopavanje kamna na parc. št. 311, 319, 318/1, 1999/2 – pot in del 310 k.o. Bizeljsko, postavitev spremljajočih objektov in naprav na parc. št. 311 k.o. Bizeljsko, ureditev dela severne dostopne poti na parc. št. del 1997 – pot, del 309/1, del 309/2, del 312, del 313, del 320, del 321, del 322/1 k.o. Bizeljsko, ureditev dela trase južne dostopne poti na parc. št. del 1998 – pot k.o. Bizeljsko in nadomestitev gozdne poti s parc. št. 1999/2 – pot k.o. Bizeljsko na novo traso preko parc. št. 318/2 k.o. Bizeljsko. Z odkopavanjem se hkrati opravlja sanacija severnega in južnega pobočja kamnoloma.
(2) V 2. etapi se izvede odkopavanje kamna na parc. št. 310, 306/1, 306/3, 306/2, k.o. Bizeljsko, ureditev drugega dela severne dostopne poti na parc. št. del 1997 – pot, del 309/1, del 308, del 307, del 304/2 k.o. Bizeljsko do vrha kamnoloma ter ohranjanje gozdne poti na parc. št. del 1999/1 – pot k.o. Bizeljsko.
(3) V 3. etapi se izvede odkopavanje kamna na parc. št. 317, del 1999/1 – pot in 318/2 k.o. Bizeljsko, ureditev drugega dela južne dostopne ceste na parc. št. del 1998 – pot k.o. Bizeljsko ter prestavitev gozdne poti s parc. št. 318/2 k.o. Bizeljsko na skrajni zahodni rob parc. št. del 317 k.o. Bizeljsko.
(4) V 4. fazi se odstrani vse objekte, delovne naprave in opremo ter se izvede sanacija celotnega kamnoloma.
(5) V projektni dokumentaciji (PGD in/ali PZI) posamezne faze morajo biti jasno definirane in opredeljene kot funkcionalno zaključene celote upoštevajoč faznost gradnje, ki ne bo imela negativnih vplivov na okolje.

(1) Zagotoviti varnost pri miniranju kmetije južno od območja kamnoloma.
(2) Pred eksploatacijo mora investitor opraviti geološke raziskave terena in upoštevati rezultate le teh.
(3) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(4) Po končani eksploataciji kamnoloma je potrebno sanirati območje kamnoloma.
(5) Izvajalec je dolžan ob odkopu materiala na robovih kamnoloma zavarovati gozdni rob z ureditvijo brežine in postavitvijo zaščitne ograje.
(6) Izvajalec je dolžan urediti začasno deponijo odkopanega humusa in predvideti deponijo za odlaganje eventualno onesnaženega materiala.
(7) Izvesti nadomestno traso gozdne poti, ki poteka po parc. št. 318/2 in del 317 k.o. Bizeljsko.
(8) Investitor je dolžan zagotoviti opravljanje monitoringa na način kako je opisano v 16. in 17. členu tega odloka.
(9) »Z Občino Brežice je skleniti dogovor o obveznostih pri izvajanju OPPN Kamnolom Bizeljsko v okviru katerega se rešijo predvsem odprta vprašanja transportnih poti za potrebe gradbišča ter za potrebe obratovanja kamnoloma ter rešijo vprašanja obremenjevanja cestne mreže, ki je v lasti ali upravljanju Občine Brežice – v povezavi s 40., 49. in 50. členom Odloka o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v Občini Brežice ter 11. in 46. členom Zakona o javnih cestah.«

(1) Dovoljene so tolerance pri dimenzijah, višinah in naklonih delovnih in sanacijskih etaž, lokacijah in velikosti spremljajočih objektov in naprav, deponij, manipulativnih površin ipd.
(2) Ograjevanje ni obvezno, razen na robovih kamnoloma, kjer je predvidena obvezna zaščitna ograja.
(3) Zaradi urejanja lastništva ali delitve parcel je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija (npr. prilagajanje obstoječi parcelaciji ipd.), ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
(4) Dovoljena so odstopanja od kot terena na posameznih parcelah in delovnih ter sanacijskih etažah zaradi tehnologije dejavnosti.
(5) Pri objektih in trasah prometne, komunalno-energetske infrastrukture, sistema zvez in odvzemnih mest za odpadke je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globini polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti, materialih in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ipd. če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
(6) Pri gradnji dostopnih poti je dovoljeno manjše odstopanje od poteka poti v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva in terenskih pogojev.
(7) Dovoljuje se drugačna ureditev priključka na javno pot, vendar v skladu z veljavnimi predpisi in ob pridobljenem soglasju upravljavca lokalne ceste.
(8) Dovoljuje se drugačna organizacija in zunanja ureditev na parceli od prikazane v grafičnem delu OPPN, ob upoštevanju osnovnega koncepta ureditve in varnosti znotraj območja OPPN ter v širšem območju kamnoloma.

Zemljišča, ki ne bodo odkopana, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Po prenehanju veljavnosti OPPN se vzpostavi gozd, kot veljavna namenska raba zemljišč.

OPPN je na vpogled pri pristojni občinski službi Občine Brežice in Upravni enoti Brežice.

(1) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
(2) Nadzor nad pogozditvijo (sanacijo kamnoloma) opravlja gozdarski strokovnjak Zavoda za gozdove Slovenije, oziroma pristojne gozdarske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.