Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) ter 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 95/08 – UPB, 55/09 in 57/10) je Občinski svet Občine Zreče dne 15. 2. 2012 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje počitniških hiš na Rogli (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d. o. o., pod številko naloge: 9020.

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje počitniških hiš na Rogli (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa ureditveno območje, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter možna odstopanja.
Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Zreče.

Območje obravnave OPPN, v velikosti ca. 6 ha, predstavlja del rekreacijsko turističnega centra Rogla (RTC Rogla), ki posega v prostor več občin in je del širšega turističnega potenciala Pohorje. Ureditveno območje OPPN obsega površine južno od obstoječe ceste RTC Rogla, to je površine obstoječega kompleksa počitniških hišic: apartamjev, bungalovov in brunaric.
Območje OPPN obsega naslednje parcele št.: 1095/9-del, 1095/12, 1095/13, 1095/14, 1095/15, 1095/16, 1095/17, 1095/18, 1095/19, 1095/20, 1095/26, 1095/28, 1095/29, 1095/30, 1095/31, 1095/32, 1095/33, 1095/34, 1095/35, 1095/39, 1095/40, 1095/41, 1095/42, 1095/43, 1095/44, 1095/45, 1095/46, 1095/47, 1095/48, 1095/49, 1095/50, 1095/51, 1095/52, 1095/53, 1095/54, 1095/55, 1095/56, 1095/57, 1095/58, 1095/59, 1095/60, 1095/61, 1095/62, 1095/63, 1095/64, 1095/65, 1095/66, 1095/67, 1095/68, 1095/69, 1095/74, 1095/77, 1095/78, 1095/83, 1095/84, 1095/85, 1095/86, 1095/87, 1095/88, 1095/89, 1095/90, 1095/92, 1095/93, 1095/97-del, 1095/98, 1095/99, 1095/100, 1095/102, 1095/103, vse k. o. Hudinja.

Ureditveno območje OPPN je del območja klimatsko turističnega centra Rogla (KTC), ki predstavlja pomemben zimski smučarski in poletni rekreativni center v zaledju Pohorskih gozdov, natančneje del enote urejanja prostora (EUP): RO2, namenjene površinam za turizem.

Ureditveno območje OPPN se glede na morfologijo zazidave deli na štiri večja območja: zgornji plato, kjer sta zgrajeni dve večji apartmajski stavbi, osrednji plato z brunaricami po prvotnem zazidalnem načrtu iz leta 1980, južni plato z etažnimi bungalovi ter območje ob Gabrovi cesti s pritličnimi bungalovi.
S tem odlokom se določijo pogoji za dozidave, sanacijo in vzdrževanje obstoječih objetkov ter novogradnje v primeru rušitev obstoječih objektov. Prav tako so podane usmeritve za urejanje odprtih površin.
Predvidena je tudi ureditev prometnih površin, energetske, vodovodne ter druge komunalne infrastrukture, ki je opredeljena v IV. poglavju.

Splošno:
– vsi posegi se izvajajo s soglasjem občine, posegi na občinsko zemljišče pa samo s pridobitvijo stavbne pravice;
– dovoljene so sanacije, dograditve, rušitve in novogradnje po vzorčnem načrtu, ki ga lastnik objekta/zemljišča naroči v dogovoru z občino, in ki bo upošteval pogoje in merila za gradnjo stavb, določenih v tem odloku (v nadaljevanju: vzorčnem načrtu);
– nelegalne gradnje se sanira skladno s tem odlokom, v nasprotnem primeru jih je potrebno odstraniti;
– potrebno je odstraniti azbestne kritine;
– žlebovi so iz bakra ali iz pocinkane in pobarvane pločevine (usklajeni z barvo fasade);
– postavljanje opreme v odprtem prostoru je možno samo s soglasjem občine in pridobitvijo stavbne pravice ter skladno z načrtom krajinske arhitekture;
– prepovedano je ograjevanje objektov ter individualno nameščanje anten na fasade in strehe.
Objekti »a« – APARTMAJI JELKA
– Etažnost: max. P + M, max. kolenčni zid je lahko 0,6 m;
– Horizontalni gabarit: ca. 10,6 m x 25,6 m, s tolerancami ±2,00 m;
– Streha: simetrična dvokapnica, temna, po enotnem načrtu;
– Fasada: obložena z lesom – po stavbi dovoljen samo en odtenek barve – od temno rjave: RAL 8011, 8014, 8016, 8017, 8022 in 8028 – do črne;
– Dozidave: dovoljena je postavitev vetrolova ob objektu »a1« po vzoru obstoječega ob objektu »a2«;
Objekti »b« – ETAŽNI BUNGALOVI OB GABROVI CESTI
– Etažnost: max. K+P+M, pri čemer ima kletna etaža na južni strani izhod na teraso; višina objektov je maksimalna in se ne sme povišat;
– Strehe: asimetrične dvokapnice, severna kap je strmejša od južne;
– Strešna okna: dovoljena le v ravnini strehe;
– Fasade: demit-bele barve, kombinirano z lesom: po stavbi dovoljen samo en odtenek barve – od temno rjave: RAL 8011, 8014, 8016, 8017, 8022 in 8028 – do črne;
– Dozidave: prepovedano je individualno širjenje objektov. S soglasjem občine so dovoljene dozidave za skupne prostore na vzdolžnih straneh po vzorčnem načrtu;
– Povečanje balkonov je možno po dogovoru z občino, primer po vzoru stavbe »b7« – GABER 25-36;
– Postavljanje teras in nadstreškov je možno samo s soglasjem in pridobitvijo stavbne pravice občine ter skladno z načrtom krajinske arhitekture. Nastreški so iz lesene – masivne konstrukcije (bruna) v barvi odtenka lesenega dela fasade;
Objekti »c« – BRUNARICE
– Kapaciteta – št. apartmajev do največ dveh enot – izjema so obstoječe stavbe;
– Etažnost: max. K+P+M, klet je na severni strani popolnoma vkopana v raščen teren, na južni strani je lahko vidna max. 1,5 m; višina kolenčega zidu (osnovnega gabarita) je 0,6 m, pri čemer svetla višina mansarde pod slemenom ne sme presegati 3,6 m;
– Streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35°–45°, sleme vzporedno s plastnico (ca. vzhod–zahod) in daljšo stranico – prečna slemena niso dovoljena;
– Terase/ balkoni v pritličju so dovoljeni v nivoju pritličja;
– Fasada:
– obložena z lesom (bruna – po stavbi dovoljen samo en odtenek barve – od temno rjave: RAL 8011, 8014, 8016, 8017, 8022 in 8028 – do črne)
– in delno s avtohtonim kamnom (tonalit, skrilj, triočni apnenec, dolomit – po stavbi ena vrsta kamna);
– »cokl« je v kamnu;
– podporniki pod balkonom so leseni ali oblečeni v kamen, lahko so podzidani in oblečeni v les ali kamen;
– po vzoru obstoječih brunaric so ograje teras sestavljene iz brun enake barve kot preostala fasada;
– kjer je možno, se kamini integrirajo v fasado po vzoru objekta »c35« ali »c36«, v odprtem prostoru se lahko postavijo samo s soglasjem in pridobitvijo stavbne pravice občine in v skladu z načrtom krajinske arhitekture;
– Okna: max. 1,2 m x 1,2 m, obvezna so zunanja dvokrilna polkna – zunanje žaluzije in roloji niso dovoljeni;
– Strešna okna: po vzorcu obstoječih brunaric je dovoljeno po eno koničasto okno 45° na južni strani objekta. Širina okna naj bo enaka razdalji med špirovcema. Možna so odstopanja, če je za objekt že bilo izdano gradbeno dovoljenje pred uveljavitvijo predmetnega akta;
– Dozidave in novogradnje (v primeru rušitve obstoječega objekta) se izvajajo v smislu prvotnih brunaric (vzorčni načrt): osnovni tloris (fundus) ca. 6,5 m x 11 m; dozidave so možne v dolžino do 4 m, v širino so možne samo za namene vetrolova, drvarnice, terase, pri čemer ima streha isti naklon kot osnovna streha (podaljšek le-te). V primeru povečanja objekta je potrebno od občine pridobiti soglaje in stavbno pravico;
Objekti »d« – PRITLIČNI BUNGALOVI
– Etažnost: max. P+M;
– Streha: dvokapnica, enotna (tako po materialu kot obliki);
– Fasada: bela demit, kombinirana s temno pobarvanim lesom – po stavbi dovoljen samo en odtenek barve – od temno rjave: RAL 8011, 8014, 8016, 8017, 8022 in 8028 – do črne;
– Dozidave – po soglasju občine in pridobitvijo stavbne pravice ter v skladu z vzorčnim načrtom je dovoljena dograditev:
– objektov d1–d6 za skupne prostore na vzdolžni strani;
– objektov d7–d37 na južni strani – zaprtje terase, ki se pokrije tako, da se podaljša streha. Ob stranskih enotah je možna postavitev nadstreška ali lesene pergole, ki se zazeleni.
V ureditvenem območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev pomožnih infrastrukturnih objektov (pomožnih cestnih, energetskih in komunalnih objektov) ter vadbenih objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem (kolesarske steze, sprehajalne poti, trimske steze).
Dodatna zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) se oblikovno prilagodi obstoječi – objekt »e«: lesena stavba z dvokapno streho.
Vrtna oprema (klopce, mize, kamini …) se načrtujejo z načrtom krajinske arhitekture. Kamini morajo biti obdelani s pohorskim skriljem in maksimalne velikosti: 0,8 m x 0,6 m x 2,3 m.

V skladu s predmetnim odlokom in smernicami Zavoda RS za varstvo narave, št. 1-III-356/2-O-10/TA (Priloga 4: Smernice in mnenja), se za celotno območje pripravi načrt krajinske arhitekture, ki bo natančno opredelil pravila urejanja okolice objektov (sistem poti, vrtno opremo, premoščanje višinskih razlik, zasaditve itd.)
V območju se opredeli zasaditev po sklopih in to po namenu kot:
– varovalna zasaditev,
– dopolnjena zasaditev
– in zasaditev ob škarpi.
Z varovalno zasaditvijo se zakrijejo pogledi na objekte, ki so moteči oziroma vizualno izpostavljeni in to na obrobju severnega dela naselja in na južni strani oziroma severno od objektov Gaber. Varovalno zasaditev se izvede po sklopu zasaditve št. 1, ki ga sestavljajo le dve rastlinski vrsti, in sicer smreka (Picea excelsa) in malina (Rubus idaeus).
Dopolnjena zasaditev je znotraj naselja na izpostavljenih legah. Izvede se po sklopu zasaditve št. 2 in 3. Sklop zasaditve št. 2 sestavljajo sledeče rastlinske vrste: smreka (Picea excelsa), jerebika (Sorbus aucuparia), šipek (Rosa canina) in maline (Rubus idaeus). Sklop zasaditve št. 3 pa sestavljajo sledeče rastlinske vrste: smreka (Picea excelsa), jerebika (Sorbus aucuparia), jesensko resje (Caluna vulgaris), borovnica (Vaccinium myrtilus) in brusnica (Vaccinium vitis – ideae).
Ob škarpi na južnem obrobju naselja se zasadi na zgornjem delu škarpe srobot (Clematis vitalba), tako da se bo prevesil preko škarpe in jo s tem zakril.
Prostorska razmestitev sklopov zasaditve je razvidna v grafični prilogi načrta.
Ureditev okolice mora upoštevati gorski značaj prostora. Na območje se ne vnaša netipična urbana oprema: plastični, mavčni odlitki, betonski elementi, kamini, svetilke, kovinske ograje ipd.
Izvedejo se dodatne poti in povezave objektov s potmi. Poti se popločijo z avtohtonim kamnom ali pa se izvedejo iz utrjene zemljine. Širina poti ne sme omogočati prevoza z motornimi vozili do objektov.
Razmestitev rastlin po sklopih zasaditev je stvar projektne dokumentacije in to po principu vzorcev za vsak sklop.
Kolikor obstaja interes upravljavca odprtih površin, se (izven območja OPPN na vzhodni strani naselja) zasadijo sklopi 2 in 3, saj je ta del naselja vizualno zelo izpostavljen.

Osnovno prometno navezavo območja obdelave zagotavljata občinski cesti, ki še nimata imen in sta poimenovani z delovnimi imeni Parkirna cesta in Gabrova cesta. Cesti se posredno, preko obstoječih križišč in priključkov, prometno podrejeno navezujeta na regionalno cesto R3-701 (Ruta–Pesek–Rogla–Zreče–Zeče). Cesti sta v osnovi namenjeni dostopu in parkiranju gostov, ki bivajo v brunaricah, bungalovih in apartmajih.

Parkirna cesta bo rekonstruirana obstoječa parkirna cesta, ki se na zahodu in vzhodu navezuje na regionalno cesto R3-701. Cesta bo dvosmerna dvopasovna, s širino vozišča 6,0 m, obojestranskim parkiranjem in enostranskim pločnikom, širine 1,5 m. Ob južnem robu vozišča bodo urejena tudi 4 vzdolžna odstavna mesta za turistične avtobuse.
Gabrova cesta bo rekonstruirana obstoječa parkirna cesta, ki se bo zaključila z obračališčem za interventna in dostavna vozila. Cesta bo dvosmerna dvopasovna, s širino vozišča 6,0 m in obojestranskim parkiranjem.
Hitrost na notranjih cestah mora biti omejena. V območju priključkov se zagotovi preglednost, ki mora biti določena s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti.
Neposredni dostopi do posameznih objektov za motorni promet niso predvideni.

Parkiranje osebnih vozil je predvideno na voziščnih parkirnih mestih ob Parkirni cesti in Gabrovi cesti. Ob Parkirni cesti so predvidena tudi 4 vzdolžna odstavna mesta za avtobuse. V primeru parkirnih mest pod nadstrešnicami na severni strani Gabrove ceste, morajo biti dimenzije nadstrešnic in postavitev njihove nosilne konstrukcije prilagojene merodajnim vozilom, ki bodo parkirali pod njimi in njihovim lastnostim. Nadstrešnice morajo biti odmaknjena od roba vozišča tako, da bo zagotovljena potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna mesta. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.

Pešcem bo namenjen razvejanem sistemu peš poti med objekti in enostranski pločnik ob Parkirni cesti. Kolesarski promet se bo odvijal znotraj območja po voziščih in peš poteh. Točne trase pešpoti se določijo v načrtu krajinske arhitekture.
Pri ureditvi vseh pločnikov, ploščadi in dostopov do objektov se upoštevajo vsa določila veljavnega pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.

Izbrana širina rekonstruiranih cest in dimenzije priključnih radijev zagotavljajo prevoznost za merodajna intervencijska in dostavna vozila.

Za načrtovano energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upoštevati je treba predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 3,0 m in minimalni vertikalni odmik je 0,5 m. Kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

Vodooskrba na obravnavanem območju je zadovoljivo rešena, vendar je treba dotrajano vodovodno omrežje po potrebi nadomestiti z novim vodovodnim omrežjem.
Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času in na varnih lokacijah izven deponij spluženega oziroma odmetanega snega.

Za obravnavano območje je treba predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda.
Obravnavano območje je ustrezno pokrito z javno komunalno kanalizacijo z iztokom na čistilno napravo kapacitete 2000 PE.
Na obravnavanem območju se bodo rekonstruirale prometne površine, zato bo treba sočasno urediti tudi odvajanje odpadnih padavinskih voda. Odvajanje ostalih padavinskih voda (strešine) je na območju že ustrezno rešena.
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin.
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato odpadne padavinske vode preko predvidene padavinske kanalizacije speljejo v obstoječi obcestni jarek.
Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti.

Obravnavano območje je ustrezno pokrito, zato niso predvideni posegi v elektroomrežje, razen manjše prestavitve NN omrežja ter javne razsvetljave, zaradi izgradnje parkirnih mest.

Območje je ustrezno pokrito s TK omrežjem. Po potrebi bo potrebno TK inštalacije, ki potekajo na območju zaščititi oziroma prestaviti na osnovi projektne rešitve. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).
CATV omrežje je dostopno na željo uporabnikov.

Obstoječi objekti na obravnavanem območju so že ogrevani.
Ogrevanje se vrši na ekološko primerna goriva: drva, daljinsko ogrevanje na biomaso in električno energijo. Objekti, ki se ogrevajo na utekočinjen naftni plin na dan veljavnosti tega predpisa, se lahko ogrevajo tudi v bodoče. Vsi ostali objekti pa se morajo ob izgradnji daljinskega ogrevanja na biomaso priključiti le na to ogrevanje ali pa se ogrevajo z električno energijo.
Na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja. Delno se objekti ogrevajo iz skupnega rezervoarja na utekočinjen naftni plin (UNP) za več objektov skupaj. Rezervoarji za utekočinjen naftni plin so vkopani.
V neposredni bližini na severni meji predmetnega OPPN-ja je predvidena kotlovnica na lesno biomaso. Obstoječe objekte bo možno ogrevati tudi preko predvidenega vročevoda.

Upoštevati je potrebno sledeče naravovarstvene pogoje:
– vse objekte, ki se bodo sanirali, je potrebno zavarovati s polno ograjo;
– izven meje območja OPPN ali v gozd na območju OPPN naj se fizično ne posega (npr. parkiranje gradbene mehanizacije, odlaganje odvečnega materiala ali kakršnih koli odpadkov). Zasipavanje kotanj in depresij v okolici naj se ne izvaja. Gradbenih odpadkov, ki nastanejo med gradnjo, se ne odlaga v naravi, pač pa se jih odpelje na ustrezno deponijo. Odpadnega lesa naj se ne kuri na odprtem prostoru;
– kolikor je v bližini saniranega objekta obstoječe posamezno drevo ali vegetacijski sestoj se zavaruje s polno ograjo z odmikom 2–3 m, da ne pride do poškodb;
– višinske premostitve na območju (med objekti) je treba izvesti v obliki položnih zatravljenih brežin ali suhozidov iz kamna lokalnega izvora. Prehodi v okoliški teren morajo biti postopni, mehki. Oporne zidove (škarpe) se gradi le izjemoma, ko ni možno drugačno uravnavanje višin zemljišč ali zavarovanje brežin, pri čemer na vidnih delih ne sme biti betona. Višina škarp ne sme presegati 1,5 m. Obstoječe oporne zidove je treba poenotiti in po potrebi sanirati;
– širitev parkirnih površin naj se izvede z minimalnimi posegi v zemljišče, da se v čim večji meri ohranijo geomorfološke in vegetacijske lastnosti območja. Možna je odstranitev manjšega dela drevnine ob dovoznih cestah zaradi širitve parkirnih površin, pri čemer se posekano drevje nadomesti z novimi sadikami. Spremembe se izvedejo na delih terena, kjer so potrebna manjša zemeljska dela (nasipi, vkopi). Za tlakovanje parkirnih površin priporočamo uporabo tratnih plošč;
– vsa zemeljska dela za nove poti je treba vpeti v obstoječi relief. Za poti se uporabi avtohtoni kamen ali utrjena zemljina. Nove poti se naveže na obstoječe. Uredi se odvodnjavanje peš poti, da se prepreči erozija;
– prepreči se prašenje med sanacijo objektov;
– gradbena dela s težkimi stroji se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (med začetkom aprila do konca julija). Dela pri katerih se ne uporabljajo težki stroji, se lahko izvajajo preko celega leta;
– gradbena dela se ne izvajajo v nočnem času;
– odstranjena travna ruša naj se začasno deponira in uporabi pri prekrivanju razgaljenih površin;
– za vsa nasutja (gramoz, pesek) se uporablja lokalni material;
– na območje se ne vnaša umetnih gnojil, pesticidov in dodatkov za izdelavo umetnega snega;
– na območju se posebej varujejo stara, odmirajoča drevesa z dupli, značilne skupine drevja, omejki in posamično večje drevje;
– ne dovoli se poseganja v geomorfologijo izven območja saniranega objekta;
– v poletnem času se po peš poteh ne dovoli rolkanje, vožnja z motorji (tudi avtomobili) in pozimi z motornimi sanmi. V ta namen lastniki oziroma upravljavec odprtega prostora postavi ustrezne table ali ovire;
– peš poti se ne osvetljuje kot tudi ne objekte z reflektorji;
– gradbišča se ponoči naj ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s senzorjem. Načini osvetljevanja so predpisani z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (po veljavni zakonodaji);
– ne dovoli se paša v območju OPPN.

Območje OPPN na Rogli leži na območju II. stopnje onesnaženosti (območje z zmerno onesnaženostjo zraka).
Zaradi novogradnje bo prihajalo do naslednjih emisij snovi v zrak:
– emisije snovi zaradi povečanja prometa na območju;
V času gradbenih del pa se pričakuje še:
– emisije prašnih delcev.
Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka (Uradni list RS, št. 52/02) določa, da je na ureditvenem območju, kjer zrak ni čezmerno onesnažen, je treba z ukrepi za ohranjanje kakovosti zraka zagotoviti, da ravni onesnaženosti snovi ne presežejo predpisanih mejnih vrednosti in da se obstoječa kakovost zraka ne slabša.
V izogib onesnaženju zraka se objekti ogrevajo z utekočinjenim naftnim plinom oziroma variantno z ekstra lahkim kurilnim oljem, ali preko predvidenega vročevoda.
Med gradnjo bodo na območju ureditve v obdobjih suhega in vetrovnega vremena povečane emisije prahu. Ukrepi za zmanjšanje emisij prašnih delcev na območju ureditve morajo vključevati:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin in deponij materiala; ukrep zahteva prekrivanje začasnih deponij gradbenih in odpadnih materialov, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci ob suhem in vetrovnem vremenu;
– redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov;
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje.

Med gradnjo je treba:
– posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
– z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;
– posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;
– na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;
– na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.
Parkirna mesta, vozišča in druge površine namenjenemu prometu motornih vozil, morajo biti utrjene, tako, da so meteorne vode z njih speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj in goriv in obdane z robniki.
Na gradbišču je potrebno urediti sanitarije, garderobe in umivalnice tako, da komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in podtalnice. Potrebno je namestiti prenosne sanitarije.
Na območje ni dovoljeno vnašati umetnih gnojil in kemičnih preparatov.
Pri gradnji je treba uporabljati izključno inerten in kakovostno neoporečen material.
V primeru možnosti onesnaženja okolja z nevarnimi odpadki je treba izdelati načrt sanacije območja.
Z morebitnimi nevarnimi odpadki, nastalimi ob vzdrževanju gradbene in strojne mehanizacije, ali kot posledica nepredvidenih dogodkov, je treba pravilno ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano.
Po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.

Zaradi varovanja okolja in higiensko estetskih pogojev je zagotovljeno deponiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnim občinskim Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Zreče.
Treba je zgraditi zbiralnico ločenih frakcij.
Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
Odvečen izkopani material oziroma zemljino iz večjih globin, ki ni primeren za rekultivacijo, je treba deponirati na zato pripravljeno mesto na ustrezni deponiji v Slovenskih Konjicah.
Gradbene odpadke je treba voziti na ustrezno deponijo v Slovenskih Konjicah.
Treba je izdelati Načrt gospodarjenja z odpadki.
Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje.
V primeru možnosti onesnaženja okolja z nevarnimi odpadki je treba izdelati načrt sanacije območja.
Z morebitnimi nevarnimi odpadki, nastalimi ob vzdrževanju gradbene in strojne mehanizacije, ali kot posledica nepredvidenih dogodkov, je treba pravilno ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov.
Med gradnjo je treba uvesti ločeni sistem zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij.
Začasne deponije gradbenih odpadkov in izkopnega materiala se locirajo na obstoječih parkiriščih.
Ni dovoljeno izpiranje vozil za odvoz odpadkov.

Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, med 8.00 in 18.00 uro, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
Intenzivna gradbena dela, ki se izvajajo s težkimi gradbenimi stroji, naj se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic, ki je med začetkom aprila in koncem julija.

Območje se nahaja v ožjem pasu podtalnice – vodovarstveno območje občinskega nivoja (Odlok o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče, Uradni list RS, št. 49/02). Ožji varstveni pas – cona 2 predstavlja območje s strogim režimom varovanja pitne vode in obsega prostor, kjer še obstaja možnost hitrega posrednega ali neposrednega onesnaženja zajetja pitne vode.
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je treba ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža podtalnice;
– na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
– vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla;
– oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom;
– komunalne odpadne vode iz obstoječih objektov je treba voditi v obstoječo fekalno kanalizacijo, z iztokom na obstoječo čistilno napravo;
– odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato vode speljejo v meteorno kanalizacijo, z iztokom v obcestni jarek;
– treba je izbrati takšne lovilce olj, ki bodo zadostili izračunu o dopustnem dotoku. Pravilna dimenzioniranost lovilca olj se mora podati v tehničnem poročilu;
– na območje se ne vnaša umetnih gnojil, hranil in kemičnih preparatov;
– v skladu z Odlokom o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče je v ožjem varstvenem pasu zajetij ter črpališč prepovedano graditi skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi.

Osvetljevanje je potrebno urejati v skladu s predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).
Prepovedano je celonočno osvetljevanja objektov.
Za osvetljevanje območja se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), namestitev svetilk se omeji na minimum, po polnoči se moč osvetljevanja zmanjša, reklamno in okrasno osvetlitev na območju je prepovedano, posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji.
Gradbišča se ponoči naj ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s senzorjem.

Območje OPPN leži izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremične arheološke kulturne dediščine, potrebno je upoštevati le zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin (omogočiti pooblaščeni osebi javne službe za varstvo kulturne dediščine dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in zaveza najditelja ali lastnika zemljišča ali investitorja ali odgovornega vodjo del, da ob morebitnem odkritju arheološke ostaline, najdbo zavaruje na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi).

Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje) s projektnim pospeškom tal 0,10 g, zato je treba temu primerno predvideti način gradnje.
V objektih, ki so določeni s predpisi, je treba zgraditi zaklonišča, v ostalih objektih je treba zagotoviti ojačitev prve plošče.
Na obravnavanem območju ni nevarnosti poplav in visoke podtalnice.
Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba izdelati študijo požarne varnosti, za druge mora doseganje predpisov ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne varnosti, ki je del PGD dokumentacije.
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
– treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja,
– zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo,
– treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje:
– v sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode,
– v hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov,
– treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov,
– dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,
– treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo.

Nasipi in izkopi se izvedejo do planumske podlage po odstranitvi humusa. Nasipi oziroma podlaga, kjer je to potrebno po pregledu geomehanika, se izvedejo iz kamnitega naravnega materiala iz izkopa in uvalja, v slojih deb. 30 cm. Planum nasipov se uvalja do Ev2 = 60 MN/m2.

Tehnični elementi za zakoličenje parcel se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih in oblikovalskih rešitev, lokacij ter dimenzij, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora.

Obstoječe objekte je treba uskladiti z določili predmetnega OPPN takoj oziroma najkasneje v roku enega leta po pričetku veljavnosti OPPN Rogla. Sanacija streh (zamenjava kritine) se izvede ob prvi sanaciji strehe oziroma najkasneje v roku 15 let po pričetku veljavnosti OPPN Rogla.

Z dnem uveljavitve tega odloka na ureditvenem območju iz 3. člena tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu Rogla na Pohorju v Občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 24/80, 31/81 – manjši odmik, 19/82 in 34/87, ter Uradni list RS, št. 81/05 in 07/11).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.