Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00 in 58/03) je Občinski svet Občine Ribnica na 8. redni seji dne 9. 2. 2012 sprejel
P O S L O V N I K
o delu Občinskega sveta Občine Ribnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom Občinski svet Občine Ribnica ureja organizacijo in način svojega dela, postopek odločanja ter uresničuje pravice in dolžnosti članov in članic občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: člani občinskega sveta).
2. člen
Če ni drugače določeno, se določbe tega poslovnika smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Razmerja občinskega sveta do župana ter drugih organov občine se urejajo na način, ki ga določajo veljavna zakonodaja, Statut Občine Ribnica in ta poslovnik.
4. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi javnega interesa odloči občinski svet ali njegovo delovno telo ali če tako določa zakon ali drug predpis na podlagi zakona.
5. člen
Občinski svet dela na rednih, izrednih in dopisnih sejah.
Občinski svet se lahko sestane tudi na slavnostni ali žalni seji.
Redne seje se sklicuje najmanj štirikrat letno.
Izredne seje se sklicujejo na podlagi tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
Dopisne seje se sklicujejo na podlagi tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
V času rednih zasedanj ima občinski svet praviloma redne seje ob četrtkih. Po sklepu občinskega sveta ali na predlog župana, se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.
Občinski svet se ne sestaja praviloma v mesecu avgustu.
6. člen
Občinski svet predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik), ki delovno telo tudi sklicuje, vodi njegove seje in na seji tudi glasuje. Predsednik delovnega telesa in namestnik predsednika morata biti člana občinskega sveta.
7. člen
Občinski svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine.
Žig se uporablja na vseh aktih, ki jih sprejema občinski svet, ter na vseh aktih poslovanja občinskega sveta.
Žig občinskega sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa občinskega sveta.
Za uporabo žiga ter njegovo hrambo skrbi direktor občinske uprave.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji župan praviloma 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana.
Če seje dotedanji župan ne skliče v tem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije najkasneje v roku 10 dni po izteku rokov iz drugega odstavka tega člena.
Zaradi priprave na prvo sejo občinskega sveta skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta. V primeru, da nosilci kandidatnih list ne dosežejo soglasja se glasuje, pri čemer ima vsak nosilec liste toliko glasov, kolikor ima lista izvoljenih članov sveta.
V sklop priprav na prvo sejo občinskega sveta sodijo zlasti naslednje naloge:
– določitev sedežnega reda,
– priprava predloga komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitve izvolitve župana,
– priprava predloga članov komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja,
– priprava izhodišč razdelitve članov občinskega sveta po delovnih telesih in funkcij znotraj delovnih teles.
Do potrditve mandata novega župana vodi prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta najstarejši član občinskega sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet.
9. člen
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je:
– ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov,
– poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in volitev župana,
– imenovanje komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov občinskega sveta in ugotovitve izvolitve župana,
– poročilo komisije in potrditev mandatov članov občinskega sveta,
– poročilo komisije in potrditev mandata župana,
– imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
O dnevnem redu konstitutivne seje občinski svet ne razpravlja in ne odloča.
Dnevni red konstitutivne seje vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor.
10. člen
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko komisijo za pregled prispelih pritožb in priprave predloga potrditve mandatov. Predlog članov komisije pripravijo nosilci kandidatnih list, spremembe lahko predlaga tudi vsak član sveta. Svet glasuje najprej o predlogu nosilcev kandidatnih list. Če ta ni izglasovan, pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
Komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov občinskega sveta.
Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o posameznih pritožbah.
11. člen
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi in vsebini ter upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen za člana sveta.
12. člen
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha. S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
13. člen
Po potrditvi mandata novoizvoljeni župan slovesno zapriseže:
»Prisegam, da bom vestno in odgovorno opravljal svoje dolžnosti in upošteval pravni red Republike Slovenije in Statut Občine Ribnica. Pri izvrševanju svoje funkcije bom ravnal vestno in odgovorno, delal v korist javnega interesa, spoštoval bom različnost mnenj in deloval za blaginjo občank in občanov.«
Predsedujoči podeli lento.
14. člen
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo na konstitutivni seji ali najkasneje na prvi naslednji seji.
Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina in pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.
15. člen
Občinski svet najkasneje v 60 dneh po konstituiranju imenuje člane v stalna delovna telesa občinskega sveta.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
16. člen
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, s statutom občine in s tem poslovnikom.
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
Član občinskega sveta ima pravico:
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana,
– predlagati občinskemu svetu v obravnavo druga vprašanja iz njegove pristojnosti,
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov,
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo in odločanje v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
Članom občinskega sveta in članom delovnih teles pripada nagrada za njihovo delo, v skladu s posebnim aktom, ki ga sprejme občinski svet.
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu.
17. člen
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
18. člen
Pod pogoji, določenimi s tem poslovnikom, ima član občinskega sveta pravico skupaj z drugimi člani občinskega sveta ustanoviti svetniško skupino, se vanjo včlaniti in v njej enakopravno sodelovati ali iz nje izstopiti.
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni iz istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu občinskega sveta.
2. Postopek za ugotavljanje odgovornosti in ukrepi zaradi neopravičenih odsotnosti s sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles
19. člen
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta in delovnih teles, katerih član je.
Član občinskega sveta, ki ne more priti na sejo občinskega sveta ali njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti predsedujočega občinskega sveta, oziroma predsedujočega delovnega telesa najpozneje do začetka seje. O morebitni odsotnosti član občinskega sveta lahko obvesti tudi javnega uslužbenca občinske uprave, ki ga na začetku mandata določi župan
Če član občinskega sveta o svoji odsotnosti iz opravičenih razlogov ne more pravočasno obvestiti posamezno osebo, navedeno v drugem odstavku tega člena, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
Član občinskega sveta ima pravico, da se udeležuje tudi sej delovnih teles, v katerih ni član. Če se udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko v njej razpravlja, nima pa pravice do glasovanja.
20. člen
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.
3. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta
21. člen
Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
Na redni seji občinskega sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov občinskega sveta.
Vprašanje in pobuda morata biti kratka in postavljena tako, da je njuna vsebina razumljiva. V nasprotnem primeru predsedujoči občinskega sveta člana občinskega sveta na to opozori in ga pozove, da vprašanje ali pobudo ustrezno dopolni.
22. člen
Vsak član občinskega sveta ima pravico postaviti ustno vprašanje na seji. Če želi zanj dobiti ustni odgovor na isti seji, mora to vprašanje najmanj tri delovne dni pred sejo dostaviti županu. Ustna predstavitev vprašanja lahko traja največ 3 minute, odgovor župana ali njegovega pooblaščenca največ 5 minut.
Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vlagatelju v tridesetih dneh, vsem ostalim članom sveta pa s sklicem naslednje seje.
Potem, ko je član občinskega sveta dobil odgovor na svoje pisno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje. Postavi ga lahko pisno ali ustno.
Če član občinskega sveta z odgovorom predsedujočega ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji občinskega sveta. O tem odloči občinski svet z glasovanjem. Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
IV. DELOVNO PODROČJE OBČINSKEGA SVETA
23. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. V tem okviru občinski svet opravlja naloge, ki so kot naloge občinskega sveta določene z zakonom ter Statutom Občine Ribnica.
V. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Predsedovanje in udeležba na seji
24. člen
Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan lahko za vodenje seje pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljevanju: predsedujoči).
25. člen
Seje občinskega sveta se lahko udeležijo osebe, ki jih povabi župan. Druge osebe so lahko navzoče na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih teles v okviru prostorskih možnosti.
26. člen
Če občinski svet odloči, da bo katero od vprašanj obravnaval brez navzočnosti javnosti, določi, kdo je lahko poleg članov občinskega sveta, župana in direktorja občinske uprave ter poročevalca navzoč na seji.
2. Sklicevanje sej
2.1 Redna seja
27. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, na podlagi sklepa občinskega sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan lahko iz opravičljivih razlogov prestavi datum že sklicane seje. Obvestilo o spremembi datuma morajo člani občinskega sveta prejeti najmanj 3 delovne dni pred datumom prvotnega sklica seje.
Župan lahko skliče redno sejo občinskega sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, občinski svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča nedokončane redne seje.
28. člen
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje sedem dni pred dnevom, določenim za redno sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda, vendar najkasneje tri delovne dni pred začetkom seje. Izjemoma lahko župan posamezne dele gradiva, ki so pomembni za odločanje občinskega sveta, predloži tudi na sami seji, če izkaže, da jih prej ni mogel predložiti, če je to nujno zaradi upoštevanja predpisanih oziroma postavljenih rokov, ali če predlagatelj ugotovi, da je obravnava kasneje posredovanega gradiva potrebna za odločanje sveta in če takšno gradivo le dopolnjuje že predložena gradiva pri konkretni točki.
Vabilo za sejo občinskega sveta se pošlje članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, predsednikom svetov krajevnih skupnosti, vodjem političnih strank in list, zastopanih v občinskem svetu ter predstavnikom medijev.
Vabilo iz prejšnjega odstavka se pošlje po pošti v fizični obliki na papirju, gradivo za sejo pa tudi na drugem možnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik in to po posebnem seznamu, ki ga vodi javni uslužbenec, zadolžen za svetovanje na področju dela občinskega sveta.
Na seje občinskega sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan.
Obvestilo in vabilo o sklicu seje občinskega sveta se pošlje tudi vsem tistim, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
29. člen
Predlog dnevnega reda za sejo občinskega sveta pripravi župan. Kolikor je seja občinskega sveta sklicana na predlog oseb, ki imajo pravico sklicati sejo poleg župana, je župan dolžan pripraviti dnevni red, v skladu z zahtevami predlagateljev sklica seje, kot to določa zakon. V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
30. člen
Občinski svet praviloma ne more odločati o zadevah, o katerih ni podalo svojega mnenja pristojno delovno telo občinskega sveta.
31. člen
Župan ima pravico razpravljati na sejah sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
2.2 Izredna seja
32. člen
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih in nepredvidenih zadevah občine, v primeru naravnih nesreč, če bi s sklicem redne seje bilo oškodovano premoženje občine ali koristi občine in njenih občanov ali v primeru, ko gre za nujne zadeve, ki jih je potrebno opraviti.
Izredno sejo skliče župan na predlog delovnega telesa ali na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega sveta ali na lastno pobudo.
Na zahtevo ene četrtine članov sveta mora biti seja izvedena v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priložen dnevni red ter gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če župan na pisno zahtevo ne skliče izredne seje občinskega sveta v roku sedmih dni od prejema zahteve za sklic, mora o razlogih za takšno odločitev obvestiti predlagatelje sklica izredne seje.
Če se predlagatelji sklica izredne seje z odločitvijo župana iz prejšnjega odstavka ne strinjajo, sejo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali in hkrati predložijo predvideni dnevni red.
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. Gradivo za izredno sejo se lahko predloži članom občinskega sveta izjemoma tudi na sami seji.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži članom občinskega sveta tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
2.3 Dopisna seja
33. člen
Dopisno sejo na lastno pobudo lahko skliče le župan.
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje občinskega sveta in kadar se odloča o manj pomembnih zadevah. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine.
Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme in z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je, do katere ure se šteje trajanje seje).
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če so za sklep glasovali vsi člani sveta, ki so do roka oddali svoj glas. Če je kateri izmed članov sveta glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom občinskega sveta oziroma ugotovitev, koliko članov občinskega sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo občinskega sveta.
2.4 Slavnostna seja
34. člen
Slavnostna seja je javna.
Slavnostno sejo skliče župan.
Slavnostna seja se lahko skliče ob prazniku občine, spominskem dnevu občine in ob drugih svečanostih.
Vabilo na slavnostno sejo se pošlje najmanj sedem delovnih dni pred sklicem seje v obliki za to priložnost pripravljenega vabila.
2.5 Žalna seja
35. člen
Žalna seja se skliče ob smrti župana, podžupana, člana občinskega sveta in častnega občana.
Žalna seja se lahko skliče tudi v drugih primerih, po presoji župana, lahko tudi na pobudo oziroma predlog državnega protokola.
Obvestilo o žalni seji se posreduje takoj, ko je možno. Na žalno sejo se obvezno vabi tudi ožje družinske člane pokojnega.
3. Potek seje
36. člen
O udeležbi članov občinskega sveta na seji se vodi evidenca na začetku seje. Za vodenje evidence o udeležbi članov občinskega sveta na seji skrbi javni uslužbenec, ki ga zadolži direktor občinske uprave.
37. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed članov občinskega sveta ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsedujoči obvesti občinski svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen. Če je občinski svet po prvem ugotavljanju sklepčnosti nesklepčen, se sklepčnost ugotavlja še enkrat. Drugo ugotavljanje sklepčnosti se opravi šele po preteku petnajstih minut od prvega ugotavljanja sklepčnosti. Če občinski svet tudi po drugem ugotavljanju sklepčnosti ne more veljavno odločati, predsedujoči sejo zaključi.
38. člen
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo, na koncu dnevnega reda se običajno uvrstijo poročila, informacije in kot zadnja točka so vprašanja in pobude.
39. člen
Občinski svet na začetku seje z glasovanjem določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o:
– predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda,
– predlogih, da se dnevni red razširi,
– morebitnih predlogih za skrajšani postopek, združitev obravnav ali hitri postopek,
– spremembi vrstnega reda obravnavanih zadev.
Kolikor je predlagatelj točke dnevnega reda župan, se o predlogu umika točke dnevnega reda, ki jo predaga župan ne glasuje.
Predlog za razširitev dnevnega reda mora biti obrazložen. O predlogu za razširitev dnevnega reda lahko vedno poda svoje mnenje župan. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
40. člen
Med sejo občinski svet lahko izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno obrazložiti. Občinski svet o tem glasuje.
41. člen
Prva točka dnevnega reda je vedno razprava in potrditev zapisnika prejšnje seje občinskega sveta. Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev odloča občinski svet z glasovanjem brez razprave.
Zapisnik se sprejme z ugotovitvijo, da nanj ni bilo pripomb, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen.
42. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma od predlagatelja določeni poročevalec dopolnilno obrazložitev. Obrazložitev praviloma ne sme trajati več kot deset minut.
Predlagatelj oziroma poročevalec morata vedno podati dopolnilno obrazložitev, če tako zahtevajo člani občinskega sveta.
Če župan ni predlagatelj, poda župan ali po pooblastilu podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi.
Za predlagateljem oziroma poročevalcem dobijo najprej besedo poročevalci pristojnih delovnih teles, nato vodje svetniških skupin oziroma predstavnik svetniške skupine.
Zatem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se pri predsedujočem priglasili k razpravi. Prijava k razpravi se opravi z dvigom rok.
Član občinskega sveta ima pravico do replike na razpravo.
43. člen
Razpravljavec sme govoriti največ 10 minut in le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni.
Če se razpravljavec po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede član občinskega sveta lahko ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet z glasovanjem brez razprave in brez obrazložitve.
Določbe o vodenju in poteku seje, dolžini razprave, vzdrževanju reda na seji ipd. se smiselno uporabljajo tudi za druge osebe, ki sodelujejo in razpravljajo na seji občinskega sveta.
44. člen
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Razprava tega člana občinskega sveta ne sme trajati več kot pet minut.
Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član občinskega sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet brez razprave.
45. člen
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi razpravljati še kateri od članov občinskega sveta. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
46. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta in določi, kdaj se bo nadaljevala. Predsedujoči vedno prekine delo občinskega sveta, če se ugotovi, da seja ni več sklepčna, če je treba pridobiti mnenja delovnih teles in kadar tako sklene občinski svet. Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če to zahteva vodja svetniške skupine zaradi posvetovanja v svetniški skupini, vendar največ za petnajst minut.
Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni mogoče zagotoviti niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča.
Seje občinskega sveta morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. O daljšem trajanju seje odloči občinski svet brez razprave z glasovanjem.
Predsedujoči lahko odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela občinskega sveta.
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog vodje svetniške skupine, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil amandmajev. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke dnevnega reda in ne več kot dvakrat.
47. člen
Če občinski svet v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na datum, ki se praviloma ujema z datumom prve naslednje seje, če za to ni pogojev, pa na datum, ki se ujema z datumom ene od naslednjih sej.
V tem primeru se šteje, da se prekinjena seja nadaljuje. Najprej se po določbah tega poslovnika konča razprava in odločanje o točkah dnevnega reda, o katerih člani občinskega sveta niso razpravljali in odločali pred prekinitvijo seje, nato pa se po določbah tega poslovnika prične nova seja.
Predsedujoči, najmanj ena četrtina članov občinskega sveta, predlagatelj ali župan, kadar ni sam predlagatelj, lahko med razpravo predlagajo, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži na eno naslednjih sej. O takem predlogu, ki mora biti obrazložen, odloči občinski svet z glasovanjem brez razprave.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.
4. Vzdrževanje reda na seji
48. člen
Za red na seji občinskega sveta skrbi predsedujoči.
Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
49. člen
Za kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
50. člen
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Odvzem besede se lahko izreče članu občinskega sveta, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo občinskega sveta.
51. člen
Član občinskega sveta, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano. Član občinskega sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na občinski svet. Le-ta odloči o ugovoru na prvi naslednji seji.
52. člen
Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drugi udeleženec ali poslušalec, ki krši red in mir na seji. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. Če predsedujoči ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji občinskega sveta, sejo občinskega sveta prekine.
5. Odločanje na seji
53. člen
Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh članov občinskega sveta, občinski svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta.
Navzočnost na seji oziroma sklepčnost se ugotavlja na začetku seje in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Navzočnost članov občinskega sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti.
Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član občinskega sveta ali predsedujoči kadarkoli.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v času seje in v prostoru, kjer seja poteka.
54. člen
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, kadar ni z zakonom, statutom občine ali s tem poslovnikom določena drugačna večina.
55. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu sklepa, o katerem se odloča. Pred glasovanjem ima član občinskega sveta pravico obrazložiti svoj glas. Obrazložitev glasu ne sme trajati več kot 3 minute. Predsedujoči pred vsakim odločanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja in po glasovanju razglasi rezultat glasovanja. Predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog in nato, kdo je proti njemu.
Glasuje se najprej o predlogu župana, nato po vrstnem redu podanih predlogov. Če je določen predlog sklepa ali amandmaja sprejet, so sklepi ali amandmaji, ki so v nasprotju z izglasovanim sklepom ali amandmajem brezpredmetni in se o njih ne glasuje.
O posameznem predlogu se na isti seji glasuje samo enkrat.
Predlagatelj lahko sklep ali amandma pred glasovanjem kadarkoli umakne.
56. člen
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Občinski svet lahko odloči, da se opravi tajno glasovanje, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma pred obravnavanjem posameznega vprašanja. Predlog za tajno glasovanje lahko predlaga ¼ članov sveta.
O tem, ali bo o posamezni zadevi ali vprašanju odločeno na podlagi tajnega glasovanja, odloči občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
6. Javno glasovanje na seji
57. člen
Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok – kartonov, ali s poimenskim izrekanjem.
58. člen
Pri glasovanju z glasovalno napravo se število navzočih članov občinskega sveta in izid glasovanja prikažeta na zaslonu.
Predsedujoči mora pred glasovanjem ugotoviti sklepčnost − navzočnost s pozivom: »Ugotavljamo navzočnost!« Potem pozove člane občinskega sveta k glasovanju s pozivom: »Prosim glasujte – glasovanje poteka«. Člani občinskega sveta pritisnejo tipko »za« ali tipko »proti«.
Če se pri glasovanju z uporabo glasovalne naprave ugotovi tehnična napaka, se na podlagi ugotovitve predsedujočega glasovanje ponovi.
59. člen
Z dvigovanjem rok – kartonov se glasuje, kadar glasovalna naprava ne deluje ali kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni. Pri vprašanju, kdo je »ZA«, člani občinskega sveta, ki se opredeljujejo »ZA«, praviloma uporabljajo zelen karton, pri vprašanju, kdo je »PROTI«, pa člani občinskega sveta, ki se opredeljujejo »PROTI«, praviloma uporabljajo rdeč karton.
60. člen
S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči občinski svet na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine članov občinskega sveta.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči kliče člane občinskega sveta po seznamu; vsak član občinskega sveta pa se izreče z besedo »ZA« ali »PROTI« ali z besedo »NE GLASUJEM«. Predsedujoči ponovi ime in priimek člana občinskega sveta in njegovo izjavo, oziroma ugotovi, da je odsoten. Nato zapiše izjavo člana občinskega sveta ali njegovo odsotnost pri njegovem imenu in priimku na seznamu.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju javno ugotovi in objavi izid glasovanja. To stori tako, da najprej navede število prisotnih članov občinskega sveta na seji, nato število tistih, ki so glasovali »ZA« predlog, nato število tistih, ki so glasovali »PROTI« predlogu, število tistih, ki niso glasovali, ter ugotovi »SKLEP JE SPREJET« ali »SKLEP NI SPREJET«.
7. Tajno glasovanje na seji
61. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za vsako glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov občinskega sveta. Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom občinskega sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev »ZA« in »PROTI«. Na dnu glasovnice je beseda »ZA« na desni, beseda »PROTI« pa na levi strani. Član občinskega sveta glasuje tako, da obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve.
Pred začetkom tajnega glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
62. člen
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči s pomočjo dveh članov občinskega sveta, ki ju izvoli občinski svet na predlog predsedujočega. Predsedujoči lahko za vodenje komisije predlaga drugega člana občinskega sveta. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja javni uslužbenec, ki je zadolžen za svetovanje na področju dela občinskega sveta ali drug javni uslužbenec, ki ga določi župan.
Članom občinskega sveta se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsedujočega. Predsedujoči ali član občinskega sveta, ki predsedujočemu pomaga pri izvedbi glasovanja, izroči članu občinskega sveta, ki glasuje, glasovnico, ter označi pri imenu in priimku člana občinskega sveta v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Član občinskega sveta nato odide v prostor, ki je določen za glasovanje.
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, se vrne v dvorano k mizi predsedujočega in odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ob katerem se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje.
63. člen
Ko je tajno glasovanje končano, se predsedujoči in člana občinskega sveta, ki sta mu pomagala pri izvedbi glasovanja, umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo glasovnice, ki so ostale nerazdeljene in jih vložijo v posebno ovojnico, ki jo zapečatijo.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z določili tega poslovnika, sta neveljavni.
Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o:
– datum in številka seje občinskega sveta,
– predmetu glasovanja,
– sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov,
– številu razdeljenih glasovnic,
– številu oddanih glasovnic,
– številu neveljavnih glasovnic,
– številu veljavnih glasovnic,
– številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino oziroma kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj objavi izid glasovanja na seji občinskega sveta.
8. Zapisnik seje
64. člen
O vsaki seji občinskega sveta se piše skrajšan zapisnik (v nadaljevanju: zapisnik).
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Sprejeti skrajšan zapisnik podpišeta predsedujoči in javni uslužbenec, ki ga zadolži direktor občinske uprave.
Če se seja zvočno snema, je njen dobesedni zapis zvočni magnetogram (dobesedni zapis poteka seje).
Zvočni zapis seje se hrani v dosjeju seje, skupaj z zapisnikom in gradivom s seje.
65. člen
O delu na javni seji občinskega sveta kot tudi na seji, ki je zaprta za javnost, se vodijo dobesedni zapisi (magnetogrami seje). Ti zapisi so na zahtevo dostopni članom občinskega sveta. O delu na seji občinskega sveta se lahko vodijo tudi avdio-video zapisi.
66. člen
Izvirniki gradiva, ki so jih oblikovali ali obravnavali občinski svet ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu občine. Tam se hranijo tudi dobesedni zapisi (magnetogrami) sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles, magnetofonski in avdio-video zapisi sej ter drugo gradivo, za katero tako določi župan in predsedujoči posameznega delovnega telesa.
Član občinskega sveta ima pravico poslušati magnetogram javne seje. Drug udeleženec javne seje pa le v primeru, če je za to dobil dovoljenje župana. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti javnega uslužbenca, zadolženega za svetovanje na področju dela občinskega sveta ali po njem pooblaščenem drugem javnem uslužbencu.
Vsakdo lahko zaprosi, da se del magnetograma, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri javnem uslužbencu, zadolženem za svetovanje na področju dela občinskega sveta, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom.
Dobeseden prepis dela zapisnika podpišeta prosilec, udeleženec javne seje in javni uslužbenec, ki je zadolžen za svetovanje na področju dela občinskega sveta ali po njem pooblaščeni drug javni uslužbenec.
67. člen
Ravnanje z akti in z drugim gradivom zaupne narave je dopustno le v mejah in na način, kot to določa zakon. Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
9. Strokovna, administrativno-tehnična opravila za občinski svet
Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi. Direktor občinske uprave določi javnega uslužbenca občinske uprave, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles. Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge javne uslužbence občinske uprave.
10. Župan
68. člen
Župan ima pri delu občinskega sveta predvsem sledeče naloge:
– sklicuje in vodi seje občinskega sveta,
– predstavlja občinski svet,
– skrbi za nemoteno delo občinskega sveta,
– podpisuje akte, ki jih sprejme občinski svet,
– skrbi za izvajanje poslovnika občinskega sveta,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela občinskega sveta z občinsko upravo,
– odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi občinskega sveta,
– obvešča javnost o delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles,
– skrbi za uresničevanje z ustavo, zakonom, z odlokom in s tem poslovnikom določenih razmerij z državnimi organi,
– skrbi za sodelovanje z občinskimi sveti drugih občin in institucijami ter organizacijami, ki delujejo na ravni občine,
– opravlja druge naloge v skladu z ustavo, z zakonom, statutom občine in s poslovnikom občinskega sveta.
VI. KOLEGIJ ŽUPANA
69. člen
Župan lahko za predhodna vsebinska in politična usklajevanja stališč v zvezi s predlaganimi odločitvami oblikuje kolegij. Kolegij sestavljajo župan, podžupani, vodje svetniških skupin. Župan odloči, ali se na kolegij vabijo tudi druge osebe.
VII. SVETNIŠKE SKUPINE
70. člen
Člani občinskega sveta imajo pravico, da se povezujejo v svetniške skupine. Vsak član občinskega sveta je lahko član le ene svetniške skupine.
Člani občinskega sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list in list volivcev, imajo pravico ustanoviti le eno svetniško skupino.
Svetniška skupina mora imeti vsaj dva člana.
71. člen
Vodja svetniške skupine obvesti župana o ustanovitvi svetniške skupine in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisi. Vodja svetniške skupine obvesti župana o morebitnih spremembah števila članov svetniške skupine v osmih dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži županu podpisane pristopne izjave.
72. člen
Člani občinskega sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, lahko ustanovijo novo svetniško skupino, če se politična stranka razdeli na dve ali več političnih strank, če se iz dela članstva te stranke ustanovi nova stranka ali razpade koalicija strank, ki so vložile skupne istoimenske liste. Član občinskega sveta ima pravico izstopiti iz svetniške skupine, pristopiti k drugi ali pa ustanoviti novo.
VIII. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
73. člen
Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta, po predhodno sklenjenem dogovoru z nosilci list, ki so dobili mandat v občinskem svetu.
Občinski svet ustanavlja tudi druge komisije in odbore kot svoja stalna ali začasna delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov. V tem primeru imenuje občinski svet izmed svojih članov več kot polovico članov. Članstvo v komisijah in odborih se praviloma predhodno dogovori z nosilci list, ki so dobili mandat v občinskem svetu.
Člane komisij in odborov se imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov. Članstvo v občinskem svetu in delovnem telesu ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občinski upravi.
Predsednika delovnega telesa in njegovega namestnika imenuje občinski svet izmed svojih članov.
Član občinskega sveta je lahko predsednik največ enega delovnega telesa.
Občinski svet ustanovi delovna telesa za preučevanje posameznih področij, za pripravo strokovnih podlag za odločitve, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj, za pripravo, preučevanje in obravnavo predlogov aktov, ki jih sprejema občinski svet.
74. člen
Pristojnost delovnega telesa določa župan, v skladu s tem poslovnikom, glede na naravo zadeve. Župan odloča tudi o sporu o tem, katero delovno telo se šteje za pristojno.
2. Komisije in odbori pri občinskem svetu
75. člen
Komisija, ustanovljena po zakonu o lokalni samoupravi pri občinskem svetu je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje Občinski svet izmed svojih članov.
Komisijo sestavlja pet članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta, občinskih organov, in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Ribnica,
– opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi z drugimi kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta,
– pripravlja predloge pri odločitvah občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve občinskega sveta,
– izvršuje naloge, v skladu s sprejetimi kriteriji, določenih v pravilniku in odloku o priznanjih občine, razen županovih priznanj,
– obravnava in rešuje druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet praviloma na konstitutivni seji po konstituiranju občinskega sveta, najkasneje pa na prvi naslednji seji.
3. Delovna telesa občinskega sveta
76. člen
Občinski svet ustanovi komisije in odbore kot stalna ali občasna delovna telesa. Stalna delovna telesa občinskega sveta so pet članska in v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Delovna telesa občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
77. člen
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
Stalna delovna telesa sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji odbori in komisije:
1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
2. Statutarno pravna komisija
3. Odbor za okolje in prostor
4. Odbor za družbene dejavnosti
5. Odbor za gospodarstvo
6. Odbor za finance
7. Odbor za kmetijstvo.
78. člen
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov.
Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov. Delovno telo, izmed svojih članov, na prvi seji imenuje svojega podpredsednika, ki mora biti eden izmed članov občinskega sveta.
Prvo sejo odbora skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
79. člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
80. člen
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. V njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik.
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na lastno pobudo, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta, na zahtevo župana ali na zahtevo ene tretjine članov delovnega telesa.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj pet dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov opredeljenih članov.
Glasovanje v delovnem telesu je javno.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta.
81. člen
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
82. člen
Statutarno pravna komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine.
Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarno pravna komisija razlaga statut in poslovnik občinskega sveta.
83. člen
Odbor za okolje in prostor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in nepremičnim premoženjem občine ter gospodarskih javnih služb, varstva okolja, urejanja mestnega prometa, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje svetu.
84. člen
Odbor za družbene dejavnosti obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju družbenih dejavnosti: zdravstva, socialnega varstva. dejavnosti lekarn, izobraževanja, otroškega varstva, kulture in športa, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje svetu.
85. člen
Odbor za gospodarstvo obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva: malega gospodarstva in obrti, gostinstva in turizma ter občinskega premoženja, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje svetu.
86. člen
Odbor za finance obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine s področja financ: proračun, zaključni račun in premoženjsko bilanco, izvrševanje proračuna, zadolževanje občine, javnih podjetij in javnih zavodov, dajanje poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, uporabe sredstev iz rezerv in druga vprašanja s področja financ, ki so svetu predlagana v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje svetu.
87. člen
Odbor za kmetijstvo obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju kmetijstva in gozdarstva, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje svetu.
VIII. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe o aktih
88. člen
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.
2. Postopek za sprejem odloka
2.1 Predlog odloka – splošne določbe
89. člen
Predlog odloka lahko predlaga župan, vsak član občinskega sveta, svetniška skupina ter delovno telo občinskega sveta. Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih predlaga župan.
Vsi ostali upravičeni predlagatelji lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen tistih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Če predlagatelj odloka ni župan, pošlje predlagatelj predlog odloka županu, ki v 15 dneh odloči ali bo odlok uvrstil na sejo občinskega sveta. Če župan odloči, da bo odlok uvrstil na sejo občinskega sveta, pozove predlagatelja, da besedilo odloka z obrazložitvijo predloži županu najmanj trideset dni pred naslednjo redno sejo občinskega sveta.
Predlog za uvrstitev odloka na dnevni red mora vsebovati pravno podlago, naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev. Obrazložitev odloka obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. Če župan odloči, da odloka ne bo uvrstil na sejo občinskega sveta, o tem obvesti predlagatelja in svojo odločitev obrazloži.
Šteje se da je župan zavrnil predlog predlagatelja, če v roku 15 dni ne posreduje odgovora.
Če predlagatelj pri predlogu odloka vztraja, mora župan predlog uvrstiti na prvo naslednjo redno sejo, pri čemer občinski svet odloči o obravnavi odloka. Pred glasovanjem lahko predlagatelj obrazloži svoj predlog. Če je predlog za uvrstitev odloka na sejo občinskega sveta izglasovan, se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo občinskega sveta.
Župan zadrži uvrstitev predloga odloka na dnevni red, če še ni končan postopek o predlogu odloka z enako ali podobno vsebino in o tem obvesti predlagatelja.
90. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Naslov odloka mora odražati vsebino odloka.
Uvod obsega oceno stanja, razloge za sprejem odloka, cilje in načela odloka, oceno potrebnih finančnih sredstev iz proračuna in druge posledice, ki jih bo imel sprejem odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo.
Kadar se predlaga sprememba odloka, mora predlagatelj predlogu priložiti tudi besedilo tistih določb odloka, za katere se predlaga sprememba.
91. člen
Določila 89. in 90. člena se smiselno uporabljajo tudi za druge akte, ki so v pristojnosti sprejemanja občinskega sveta in katerih predlagatelj ni župan.
92. člen
Pred obravnavo na seji občinskega sveta mora predlog odloka obravnavati pristojno delovno telo.
Kadar predlagani odlok vsebuje določbe, ki zahtevajo finančna sredstva iz proračuna, dodeli župan tak odlok v obravnavo tudi delovnemu telesu, ki je pristojno za proračun in finance. Poročilo o finančnih posledicah odloka oziroma amandma to delovno telo poda neposredno občinskemu svetu.
93. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka v dveh obravnavah.
Občinski svet lahko sprejme sklep o prekinitvi obravnave, da bi pristojno delovno telo podalo mnenje o predlogu odloka.
94. člen
Predlagatelj lahko predlaga umik odloka ali akta pred dokončnim odločanjem. Z umikom se postopek obravnave odloka ali akta zaključi.
2.2 Prva obravnava predloga odloka
95. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se opravi predstavitev predloga odloka v občinskem svetu in razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o načelih in ciljih predloga (splošna razprava). Vložen odlok mora biti sestavljen v obliki pravnih določb in mora vsebovati naslov odloka, besedilo členov ter obrazložitev.
Obrazložitev mora vsebovati:
− pravni temelj za sprejem akta,
− razloge in cilj, zaradi katerih je akt potreben,
− oceno stanja na področju, ki ga akt ureja,
− poglavitne rešitve in morebitne variantne rešitve,
− oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem akta,
− grafično ali kartografsko gradivo oziroma načrt, kadar vsebina akta to zahteva.
K predlogu odloka morajo biti priložena tudi mnenja, pripombe in predlogi delovnih teles ter mnenje župana, če ni bil predlagatelj.
V prvi obravnavi pristojno delovno telo predstavi svoje mnenje oziroma stališče o predlogu odloka.
V prvi obravnavi ni mogoče dajati amandmajev k posameznim določbam predloga odloka.
96. člen
K predlogu odloka lahko člani občinskega sveta, predlagatelj predloga odloka in župan, tudi kadar ni predlagatelj odloka, vlagajo dopolnilne in spreminjevalne predloge do konca splošne razprave.
Tako dana stališča, dopolnjevalne in spreminjevalne predloge je dolžna strokovna služba do naslednje obravnave odloka strokovno preučiti, o njih podati svoje strokovno mnenje. V skladu z zakonom jih lahko vključi v predlog odloka za drugo obravnavo.
Na predlog predsedujočega ali na ustno zahtevo najmanj ene četrtine vseh članov občinskega sveta občinski svet lahko sklepa o dopolnilnih in spreminjevalnih predlogih tudi v prvi obravnavi.
97. člen
Če občinski svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave. Odlok je sprejet, če zanj glasuje večina opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta, razen če ni z drugim predpisom drugače določeno.
Če občinski svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek za sprejem odloka končan.
2.3 Druga obravnava predloga odloka
98. člen
Besedilu predloga odloka, pripravljenega za drugo obravnavo, mora biti priložena obrazložitev, iz katere je razvidno, pri katerih členih in kako so bila upoštevana stališča občinskega sveta iz prve obravnave. Katerih mnenj, pripomb in predlog predlagatelj ni sprejel in zakaj ne ter rešitve, ki odstopajo od predloga v prvi obravnavi, besedilo tistih določb odloka, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve, ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka.
99. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja.
Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali župan.
Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje.
Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
100. člen
Ko občinski svet konča razpravo o posameznih členih predloga odloka, na katerega so bili dani amandmaji, člani občinskega sveta glasujejo o amandmajih. O vsakem amandmaju k predlogu odloka glasujejo člani občinskega sveta posebej.
Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, člani občinskega sveta najprej glasujejo o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena v predlogu, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Vrstni red glasovanja določi predlagatelj odloka.
2.4 Glasovanje o odloku
101. člen
Ko je končana razprava o predlogu odloka ter glasovanje o amandmajih, občinski svet glasuje o predlogu odloka v celoti. O predlogu odloka se glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka s sprejetimi amandmaji.
Če se ugotovi, da je s sprejetimi amandmaji porušena medsebojna skladnost določb odloka, župan točko prekine in odloči, ali se bo obravnava opravila na isti ali naslednji seji. V takem primeru predlagatelj odloka ali župan, kadar ni sam predlagatelj odloka, predlaga amandma za medsebojno uskladitev določb odloka še pred glasovanjem o predlogu odloka v celoti.
Odlok je sprejet, če je število glasov navzočih članov občinskega sveta, opredeljenih »ZA«, večje od števila glasov navzočih članov občinskega sveta, opredeljenih »PROTI«, kadar ni z zakonom, oziroma s podzakonskim aktom predpisana drugačna večina za sprejem.
2.5 Hitri postopek za sprejem odloka
102. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
2.6 Skrajšani postopek
103. člen
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta,
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov,
– prečiščena besedila aktov.
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
104. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
3. Postopek sprejema proračuna, rebalansa proračuna in sprememb proračuna občine
105. člen
Župan mora predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru.
V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi sveta.
Župan pošlje občinskemu svetu predlog proračuna občine z vsemi dokumenti, ki jih določa zakon, oziroma v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo javne finance, hkrati z vabilom na sejo občinskega sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.
106. člen
Ob predložitvi predloga proračuna na seji občinskega sveta predstavi župan predlog proračuna. Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna, lahko poročevalci, ki jih določi župan, dodatno obrazložijo predlog proračuna občine.
107. člen
Za županom in poročevalci podajo poročilo delovna telesa občinskega sveta, vodje svetniških skupin, predstavniki list zastopanih v občinskem svetu, nato člani občinskega sveta, ki so se prijavili k razpravi.
108. člen
Občinski svet v prvi obravnavi opravi splošno razpravo o predlogu proračuna.
K predlogu proračuna lahko člani občinskega sveta in župan vlagajo dopolnilne in spreminjevalne predloge do konca splošne razprave.
Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna v skladu s tem poslovnikom, ali da predloga proračuna ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna. V primeru, da občinski svet proračuna občine v prvem branju ne sprejme, mora župan predložiti članom občinskega sveta nov predlog proračuna v roku, ki ne sme biti daljši od 30 dni.
109. člen
Župan se ob pripravi predloga proračuna za drugo obravnavo opredeli do vseh predlogov danih v prvi obravnavi in na podlagi opredelitve ter zadnjih analiz gospodarskih gibanj in realizacije občinskega proračuna za tekoče leto pripravi dopolnjen predlog.
110. člen
V drugi obravnavi predloga proračuna in odloka o proračunu občine lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. Župan lahko predloži amandma v sprejem tudi na sami seji, t.j. v drugi obravnavi odloka o proračunu.
V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.
Župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in se izjavi o tem ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.
Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke in konta proračuna se zagotovijo sredstva in v kakšen namen, sicer je amandma brezpredmeten.
111. člen
Predlogi za povečanje izdatkov ne smejo bremeniti proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije, evropskih sredstev, servisiranje javnega dolga in ne smejo presegati obsega in namena zadolževanja, ki ga predlaga župan.
112. člen
O amandmajih k predlogu proračuna odloča občinski svet na koncu razprave o posamezni postavki proračuna, h kateri je bil vložen amandma.
Občinski svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan, in šele nato o drugih amandmajih.
113. člen
Ko je končano glasovanje po amandmajih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen glede prejemkov in izdatkov in je z njim zagotovljeno financiranje letnega programa občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi.
Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
114. člen
Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.
Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet.
115. člen
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občinski svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki opredeljujejo hitri postopek za sprejem proračuna.
116. člen
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in o tem seznani občinski svet. Začasno financiranje se lahko na predlog župana podaljša s sklepom občinskega sveta še za tri mesece. Sklep o začasnem financiranju sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek sprejema odloka.
117. člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna in spremembe proračuna. Rebalans proračuna in spremembe proračuna sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po hitrem postopku.
Predlog rebalansa proračuna in sprememb proračuna občine obravnavajo delovna telesa občinskega sveta.
4. Postopek sprejema zaključnega računa občine
118. člen
Zaključni račun proračuna iz prejšnjega leta mora župan predložiti najkasneje do 15. aprila tekočega leta in ga uvrstiti na sejo občinskega sveta. Pred sprejemom zaključnega računa proračuna je treba svetu obvezno priložiti poročilo Nadzornega odbora Občine Ribnica o pregledu zaključnega računa.
119. člen
Zaključni račun proračuna sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po hitrem postopku.
5. Postopek za sprejem prostorskih aktov
120. člen
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.
6. Sprejem drugih aktov občinskega sveta
121. člen
O drugih aktih, razen o statutu, poslovniku, proračunu in zaključnem računu, odloča občinski svet praviloma na isti seji. Na tej seji se po vrsti opravijo splošna razprava, razprava o delih akta in razprava ter glasovanje o aktu v celoti.
Občinski svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku. V tem primeru se za postopek smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za sprejem odlokov občine po rednem postopku.
Predlog za dvofazno obravnavo zadeve mora biti obrazložen. O načinu obravnave odloči občinski svet že ob sprejemu dnevnega reda seje z glasovanjem brez razprave.
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
122. člen
V primeru, da je občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, mora predlagatelj občinskemu svetu predložiti spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu, o katerem glasuje občinski svet brez razprave. Sprejeto prečiščeno besedilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih članov, pripravi statutarno-pravna komisija uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitve statuta oziroma poslovnika.
Uradno prečiščeno besedilo odloči svet po skrajšanjem postopku za spejem odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez razprave.
8. Postopek za sprejem obvezne razlage
123. člen
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.
Občinski svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka.
IX. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
124. člen
Volitve in imenovanja oseb, ki jih v skladu z zakonom voli ali imenuje občinski svet, se opravijo po določbah zakona, statuta in tega poslovnika.
Občinski svet pred glasovanjem odloči, ali bo glasovanje javno ali tajno, če to že ni določeno s statutom občine ali tem poslovnikom. Če občinski svet glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki določajo način in postopek tajnega glasovanja.
125. člen
Kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina navzočih opredeljenih članov občinskega sveta, ki so javno glasovali, oziroma oddali veljavne glasovnice, če zakon, statut občine ali ta poslovnik glede posameznih volitev ne določajo drugače.
Če se tajno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu. V tem primeru se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega član občinskega sveta glasuje. Če se glasuje »ZA« ali »PROTI« kandidatu ali listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
Če nobeden od predlaganih kandidatov ne dobi potrebne večine, se opravi drugo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili največ glasov. Izvoljen je tisti, ki je dobil več glasov.
2. Imenovanje podžupanov občine
126. člen
Občina Ribnica ima enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje župan in o tem obvesti občinski svet, koga in kdaj je imenoval za podžupana.
Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na prvi naslednji seji.
2.1 Imenovanje člana občinskega sveta za začasno opravljanje funkcije župana
127. člen
Če župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi, da bo podžupan začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen, imenuje občinski svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve novega župana.
O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanje, odloči občinski svet pred glasovanjem o imenovanju.
Kandidat je imenovan, če dobi večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
3. Imenovanje članov delovnih teles
128. člen
Člane delovnih teles imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov. Lista kandidatov je razdeljena v sorazmerju z rezultatom pridobljenim na lokalnih volitvah. Listo kandidatov ter predsednike in podpredsednike potrdi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripravi novo listo kandidatov.
4. Postopek za razrešitev
129. člen
Oseba, ki jo voli ali imenuje občinski svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Če predlagatelj razrešitve ni Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji.
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešite.
130. člen
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev.
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve.
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo občinskega sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena.
131. člen
Po končani obravnavi predloga za razrešitev občinski svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev.
5. Odstop funkcionarjev občine in drugih oseb, ki jih voli in imenuje občinski svet
132. člen
Vsak član občinskega sveta in župan ima pravico odstopiti. Svoj odstop lahko obrazloži na seji sveta. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki. Župan mora občinski svet o odstopu člana občinskega sveta ali o svojem odstopu obvestiti na prvi naslednji seji občinskega sveta.
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu, županu pa, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.
Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče.
Drugim osebam, ki jih je izvolil ali imenoval občinski svet, preneha mandat z dnem, ko preteče čas, za katerega so bile te osebe voljene ali imenovane. Tem osebam predčasno preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, in sprejme o tem ustrezen sklep.
6. Dajanje mnenj in soglasij k imenovanju direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij
133. člen
Mnenje oziroma soglasje k imenovanju direktorjev oziroma ravnateljev javnih zavodov in javnih podjetij daje občinski svet, o predlogu poda svoje predhodno mnenje komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
XI. JAVNOST DELA
134. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določata statut in ta poslovnik.
Javnost dela je zagotovljena tudi, če je novinarjem omogočeno spremljanje seje neposredno v prostoru, kjer poteka seja občinskega sveta oziroma njegovih delovnih teles, ali če jim je spremljanje seje omogočeno z drugimi tehničnimi pripomočki.
Javnost dela se zagotavlja tudi z obveščanjem preko izdajanj javnega glasila, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev občinskega sveta in drugih organov občine.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, obvestila in poročila o delu občinskega sveta ter druge informacije o delu organov občine.
Občinski svet lahko sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljal brez navzočnosti javnosti. V tem primeru se po končani seji izda posebno obvestilo za javnost. Besedilo uradnega obvestila izda župan.
135. člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo občinskega sveta, ki so zaupne narave. Član občinskega sveta javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov in gradiva, ki so zaupne narave.
Vrste in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom se določijo s posebnimi predpisi.
XII. DELO OBČINSKEGA SVETA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
136. člen
V vojnem ali izrednem stanju dela občinski svet po določbah tega poslovnika. V tem primeru so dopustna odstopanja od določb tega poslovnika predvsem:
– glede rokov, določenih za sklicevanje sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles in za pošiljanje gradiva
– glede načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa sklicevanja sej
– glede rokov za obravnavanje odlokov in drugih aktov
– glede obravnavanja predlogov odlokov in drugih aktov v delovnih telesih
– glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu občinskega sveta.
137. člen
Če se v vojnem ali izrednem stanju občinski svet ne more sestati in zato župan sprejema odločitve iz 53. in 54. člena statuta, občinski svet obravnava te odločitve in odloči o njihovi potrditvi takoj, ko se lahko sestane.
XIII. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
138. člen
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejema občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, po postopku, ki velja za sprejem odlokov.
Zunaj seje daje razlago poslovnika statutarna komisija, ki po potrebi pridobi mnenje ustrezne službe. Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarna komisija, odloči občinski svet.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
139. člen
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Občinskega sveta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 66/00 in 58/03).
140. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0013/2011
Ribnica, dne 9. februarja 2012
Župan
Občine Ribnica
Jože Levstek l.r.
