Na podlagi sedmega odstavka 15. člena, drugega odstavka 18. člena, prvega odstavka 19. člena in drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) izdaja minister za kmetijstvo in okolje

Ta pravilnik določa ukrepe, ki jih je treba izvajati za obvladovanje klasične prašičje kuge (v nadaljnjem besedilu: KPK) v skladu z Direktivo Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (UL L št. 316 z dne 1. 12. 2001, str. 5), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2008/73/ES z dne 15. julija 2008 o poenostavitvi postopkov za oblikovanje seznamov in objavljanje informacij na veterinarskem in zootehniškem področju ter o spremembi direktiv 64/432/EGS, 77/504/EGS, 88/407/EGS, 88/661/EGS, 89/361/EGS, 89/556/EGS, 90/426/EGS, 90/427/EGS, 90/428/EGS, 90/429/EGS, 90/539/EGS, 91/68/EGS, 92/35/EGS, 91/496/EGS, 92/65/EGS, 92/66/EGS, 92/119/EGS, 94/28/ES, 2000/75/ES, Odločbe 2000/258/ES ter direktiv 2001/89/ES, 2002/60/ES in 2005/94/ES (UL L št. 219 z dne 14. 8. 2008, str. 40), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/89/ES).

Poleg izrazov iz pravilnika, ki ureja bolezni živali, se za potrebe tega pravilnika uporabljajo še naslednji izrazi:
1. prašiči so živali iz družine Suidae, vključno z divjimi prašiči;
2. divji prašiči so prašiči, ki se ne vzrejajo na gospodarstvu;
3. diagnostični priročnik pomeni diagnostični priročnik iz Priloge Odločbe Komisije z dne 1. februarja 2002 o odobritvi Diagnostičnega priročnika, ki določa diagnostične postopke, metode vzorčenja in merila za ocenjevanje rezultatov laboratorijskih preiskav za potrjevanje KPK (UL L št. 39 z dne 9. 2. 2002, str. 71);
4. prašič, sumljiv na okužbo z virusom KPK, je vsak prašič oziroma truplo prašiča, ki kaže klinične znake, post-mortalne spremembe ali reakcijo na opravljene laboratorijske preiskave, zaradi katerih obstaja možnost prisotnosti KPK;
5. primer KPK ali prašič, okužen z virusom KPK, je vsak prašič oziroma truplo prašiča, kjer je bila prisotnost bolezni uradno potrjena na podlagi kliničnih znakov ali post-mortalnih sprememb oziroma na podlagi rezultatov laboratorijskih preiskav, opravljenih v skladu z diagnostičnim priročnikom;
6. okuženo območje za divje prašiče je območje, na katerem se po potrditvi enega ali več primerov KPK pri divjih prašičih uvedejo ukrepi za izkoreninjenje bolezni v skladu s 16. in 17. členom tega pravilnika;
7. primarni primer KPK pri divjih prašičih pomeni kateri koli primer KPK, ugotovljen pri divjih prašičih na območju, na katerem ne veljajo ukrepi iz 16. in 17. člena tega pravilnika;
8. meta populacija divjih prašičev je katerakoli skupina ali podskupina divjih prašičev, ki ima omejene stike z drugimi skupinami ali podskupinami divjih prašičev;
9. dovzetna populacija divjih prašičev je del populacije divjih prašičev, ki niso razvili imunosti proti virusu KPK;
10. pomije so odpadki iz gostinstva, kot so določeni v 22. točki Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L št. 54 z dne 26. 2. 2011, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 749/2011 z dne 29. julija 2011 o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 o izvajanju Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L št. 198 z dne 30. 7. 2011, str. 3);
11. markirano cepivo je cepivo, ki lahko izzove zaščitno imunost, ki jo je mogoče na podlagi laboratorijskih testov, opravljenih v skladu z diagnostičnim priročnikom, razlikovati od imunskega odgovora, povzročenega ob naravni okužbi z divjim tipom virusa KPK;
12. zakol pomeni zakol prašičev v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L št. 303 z dne 18. 11. 2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1099/2009/ES);
13. usmrtitev pomeni usmrtitev prašičev v skladu z Uredbo 1099/2009/ES;
14. odstranitev pomeni uporabo enega od postopkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L št. 276 z dne 20. 10. 2010, str. 33), na način, da se prepreči širjenje virusa KPK;
15. območje z visoko gostoto prašičev je geografsko območje s polmerom deset km okrog sumljivega ali okuženega gospodarstva, kjer je gostota več kot 800 prašičev na km2, pri čemer je sumljivo ali okuženo gospodarstvo locirano v regiji, kjer je gostota prašičev na gospodarstvih več kot 300 prašičev na km2, ali pa je od takšnega območja oddaljeno manj kot 20 km;
16. kontaktno gospodarstvo je vsako gospodarstvo, kjer bi lahko prišlo do okužbe s KPK zaradi lokacije, gibanja ljudi, prašičev, vozil ali drugih razlogov;
17. inkubacijska doba je časovno obdobje, ki preteče od izpostavljenosti povzročitelju bolezni do pojava kliničnih znakov.

(1) Vsak sum ali pojav KPK je treba nemudoma prijaviti v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali.
(2) Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) po potrditvi KPK:
a) prijavi bolezen Komisiji in državam članicam Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali, ter posreduje podatke o:
– izbruhih KPK, ki so potrjeni na gospodarstvih,
– primerih KPK, ki so potrjeni v klavnicah ali na prevoznih sredstvih,
– primarnih primerih KPK, potrjenih pri divjih prašičih,
– rezultatih epizootiološke poizvedbe, opravljene v skladu z 9. členom tega pravilnika;
b) posreduje Komisiji in državam članicam podatke o nadaljnjih potrjenih primerih KPK pri divjih prašičih na okuženem območju za divje prašiče v skladu s točko a) tretjega odstavka 17. člena tega pravilnika.

(1) Sum na KPK se postavi v skladu z diagnostičnim priročnikom oziroma pravilnikom, ki ureja bolezni živali.
(2) Veterinar, ki postavi sum na KPK, izda imetniku živali pisno navodilo, s katerim določi ukrepe, potrebne za preprečevanje širjenja KPK, v skladu z zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti.
(3) Obveščanje o sumu poteka v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali.

(1) VURS nemudoma sproži preiskavo za potrditev ali izključitev KPK na sumljivem gospodarstvu v skladu z diagnostičnim priročnikom.
(2) Če VURS na podlagi opravljene preiskave iz prejšnjega odstavka prisotnosti KPK na gospodarstvu ne more izključiti, skliče Državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali. VURS v skladu s sklepi DSNB uradno postavi sum KPK na gospodarstvu.
(3) Uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB na sumljivem gospodarstvu odredi oziroma izvede naslednje ukrepe:
a) zaporo gospodarstva in prepoved premikov prašičev z in na gospodarstvo;
b) nadzor nad identifikacijo in registracijo prašičev v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev;
c) popis števila prašičev različnih kategorij na gospodarstvu s podatki o številu obolelih, mrtvih ali po vsej verjetnosti okuženih prašičev v vsaki kategoriji; ta seznam imetnik dnevno posodablja, tako da evidentira rojene in poginule živali od postavitve suma dalje; za potrebe uradnega nadzora morajo biti ti podatki na gospodarstvu stalno na voljo;
d) zaprtje in zadržanje vseh prašičev na gospodarstvu v prostorih, kjer so nastanjeni, ali na drugem mestu, kjer jih je mogoče osamiti;
e) prepoved premikov trupel, mesa, proizvodov prašičev, semena, jajčnih celic in zarodkov prašičev, krme za živali, opreme, materiala ali odpadkov, s katerimi bi se lahko prenašal virus KPK; premiki so dovoljeni na podlagi predhodnega dovoljenja uradnega veterinarja, razen premikov za trgovanje z mesom, proizvodi prašičev, semenom, jajčnimi celicami in zarodki prašičev v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU);
f) prepoved gibanja oseb oziroma prevoznih sredstev z oziroma na sumljivo gospodarstvo in morebitne izjeme na podlagi rezultatov epizootiološke poizvedbe oziroma ocene tveganja;
g) postavitev razkuževalnih barier na vhodu in izhodu objektov na sumljivem gospodarstvu kot tudi na samem gospodarstvu; osebe, ki prihajajo in zapuščajo sumljivo gospodarstvo, morajo upoštevati higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja bolezni;
h) razkuževanje vsakega prevoznega sredstva, preden zapusti sumljivo gospodarstvo;
i) epizootiološko preiskavo v skladu z 9. členom tega pravilnika;
j) ostale ukrepe za preprečevanje širjenja KPK, ki jih glede na epizootiološko situacijo sprejme DSNB.
(4) Uradni veterinar na podlagi sklepov DSNB odredi prepoved premikov z gospodarstva tudi za ostale vrste živali na gospodarstvu ter izvedbo deratizacije in dezinsekcije.
(5) Ukrepe iz tretjega odstavka tega člena uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB odredi oziroma izvede tudi na drugih gospodarstvih, za katera obstaja verjeten sum, da so okužena ali da lahko predstavljajo izvor okužbe.
(6) Če tako zahteva epizootiološko stanje in še posebej, če se sumljivo gospodarstvo nahaja na območju z visoko gostoto prašičev, uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB:
a) odredi na sumljivem gospodarstvu ukrepe iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika. Če pogoji dopuščajo, uradni veterinar izvajanje teh ukrepov omeji samo na prašiče, ki so sumljivi na okužbo z virusom KPK in le za tiste objekte, kjer so bili ti prašiči nastanjeni, če so bili ti prašiči nastanjeni in krmljeni povsem ločeno od drugih prašičev na gospodarstvu. V vsakem primeru je treba po usmrtitvi prašičev odvzeti zadostno število vzorcev, da se lahko potrdi ali izključi prisotnost virusa KPK v skladu z diagnostičnim priročnikom;
b) okrog sumljivega gospodarstva določi začasno območje nadzora; na gospodarstvih s prašiči, ki se nahajajo v tem območju odredi vse ali nekatere ukrepe iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
(7) Ukrepi ob sumu se izvajajo, dokler VURS uradno ne izključi suma KPK.

(1) Prisotnost KPK uradno potrdi ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in rezultatov laboratorijskih preiskav.
(2) Uradni veterinar po uradni potrditvi KPK na gospodarstvu v skladu s sklepi DSNB poleg ukrepov iz prejšnjega člena odredi oziroma izvede še naslednje ukrepe:
a) takojšnjo usmrtitev vseh prašičev pod uradnim nadzorom na način, ki preprečuje širjenje virusa KPK med prevozom in postopkom usmrtitve;
b) odstranitev trupel poginjenih oziroma usmrčenih živali tako, da se med prevozom prepreči tveganje za širjenje virusa KPK;
c) odvzem vzorcev od usmrčenih prašičev v skladu z diagnostičnim priročnikom, da se ugotovi način vnosa virusa v rejo in trajanje okužbe pred uradno potrditvijo bolezni;
d) meso prašičev, ki so bili zaklani v obdobju med verjetnim vnosom bolezni na gospodarstvo in začetkom izvajanja ukrepov iz tega pravilnika, je treba, če je le mogoče, izslediti in odstraniti pod uradnim nadzorom;
e) seme, jajčne celice in zarodke prašičev, ki so bili odvzeti v obdobju med verjetnim vnosom bolezni na gospodarstvo in začetkom izvajanja ukrepov iz tega pravilnika, je treba, če je le mogoče, izslediti in odstraniti pod uradnim nadzorom;
f) obdelavo vseh snovi in odpadkov, ki bi lahko bili kontaminirani (npr. krme), na način, da se uniči virus KPK; uničenje vsega materiala za enkratno uporabo, ki bi lahko bil kontaminiran, zlasti tistega, ki se je uporabljal v postopku klanja; ti postopki se izvedejo v skladu z navodili uradnega veterinarja;
g) čiščenje in razkuževanje objektov, vozil in opreme ter nastilja, gnoja in gnojevke v skladu s 13. členom tega pravilnika;
h) laboratorijsko preiskavo izolata virusa KPK v skladu z diagnostičnim priročnikom za določitev genotipa virusa, kadar gre za primarni izbruh KPK;
i) epizootiološko poizvedbo v skladu z 9. členom tega pravilnika.
(3) Če se KPK ugotovi v laboratoriju, živalskem vrtu, parku z divjimi živalmi ali ograjenem območju, kjer so prašiči nastanjeni v znanstvene namene, namene ohranitve vrste ali redkih pasem, lahko VURS na podlagi ocene tveganja in ugodne epizootiološke situacije dovoli odstopanja od ukrepov iz točk a) in e) prejšnjega odstavka, pri čemer odstopanje ne sme predstavljati nevarnosti za širjenje bolezni.
(4) O odločitvi iz prejšnjega odstavka VURS nemudoma obvesti Komisijo.

(1) Če je bolezen potrjena na gospodarstvu, ki je sestavljeno iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB dovoli odstopanja od ukrepov iz prvega odstavka prejšnjega člena za neokužene proizvodne enote na okuženem gospodarstvu, da se lahko zaključi pitanje prašičev, pod pogojem, da so proizvodne enote popolnoma ločene glede prostorov, skrbnikov živali, reje in krmljenja, tako da je onemogočeno širjenje povzročitelja bolezni iz ene proizvodne enote v drugo.
(2) V primeru odstopanja iz prejšnjega odstavka VURS v skladu s sklepi DSNB pripravi natančne postopke za njegovo izvajanje zaradi preprečevanja širjenja bolezni.
(3) O odstopanju iz prvega odstavka tega člena VURS nemudoma obvesti Komisijo.

(1) Gospodarstva se označijo kot kontaktna gospodarstva, če uradni veterinar ugotovi, ali na podlagi epizootiološke poizvedbe, izvedene v skladu z 9. členom tega pravilnika, sklepa, da bi bila bolezen lahko na sumljivo ali okuženo gospodarstvo zanesena z drugih gospodarstev ali pa s sumljivega ali okuženega gospodarstva na druga gospodarstva.
(2) Uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB odredi ukrepe iz 5. člena tega pravilnika tudi na kontaktnih gospodarstvih.
(3) V primeru neugodnega epizootiološkega stanja uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB na kontaktnih gospodarstvih odredi ukrepe iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika. Za potrditev ali izključitev prisotnosti virusa KPK na kontaktnih gospodarstvih se usmrčenim prašičem odvzame zadostno število vzorcev v skladu z diagnostičnim priročnikom.
(4) Glavni kriteriji in dejavniki tveganja, ki jih je na kontaktnih gospodarstvih treba upoštevati pri izvajanju ukrepov iz točke a) drugega odstavka 6. člena tega pravilnika, so določeni v Prilogi V Direktive 2001/89/ES.

(1) Epizootiološka poizvedba se izvede na obrazcu iz načrta ukrepov ob pojavu KPK, ki je objavljen na spletni strani VURS in zajema najmanj naslednje podatke:
– obdobje, v katerem je bila lahko KPK domnevno prisotna na gospodarstvu, preden je bila bolezen prijavljena ali se je pojavil sum;
– možen izvor KPK na gospodarstvu ter popis vseh gospodarstev z dovzetnimi živalmi, ki bi se lahko okužile ali kontaminirale iz istega izvora;
– premiki ljudi, vozil, živali, trupel, semena, mesa ali drugih materialov z oziroma na gospodarstvo, ki bi lahko bili vektor za prenos virusa.
(2) Na podlagi rezultatov epizootiološke poizvedbe VURS odloči o:
– izvajanju dodatnih ukrepov za obvladovanje KPK v skladu s tem pravilnikom;
– odstopanjih v skladu s tem pravilnikom.
(3) Če VURS na podlagi epizootiološke poizvedbe ugotovi ali posumi, da se je KPK razširila iz oziroma v druge države članice, mora o rezultatih izvedene preiskave nemudoma obvestiti Komisijo in druge zadevne države članice.

(1) Uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB takoj po uradni potrditvi KPK z odločbo določi:
– okuženo območje s polmerom najmanj 3 km okrog okuženega gospodarstva,
– ogroženo območje s polmerom najmanj 10 km okrog okuženega gospodarstva.
(2) Pri določitvi okuženega in ogroženega območja mora VURS upoštevati:
– geografske, administrativne in ekološke dejavnike;
– rezultate epizootiološke poizvedbe iz prejšnjega člena;
– položaj in bližino gospodarstev;
– vzorce premikov prašičev, trgovanje z njimi in razpoložljivost klavnic;
– sredstva in zmožnost osebja, ki lahko kontrolira premike prašičev znotraj območij, zlasti če je treba prašiče zaradi usmrtitve premakniti z izvornega gospodarstva.
(3) Če okuženo ali ogroženo območje vključuje ozemlje sosednjih držav članic, sodelujejo pri določitvi območja tudi pristojni organi zadevnih držav članic.
(4) VURS zagotavlja ozaveščenost o ukrepih in omejitvah, ki veljajo in se izvajajo na okuženih in ogroženih območjih, preko sredstev javnega obveščanja, z opozorilnimi napisi oziroma drugimi sredstvi.
(5) Seznam okuženih in ogroženih območij objavi VURS na svoji spletni strani.

(1) Na okuženem območju uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB odredi oziroma izvede naslednje ukrepe:
a) popis vseh gospodarstev, kjer se redijo prašiči; na teh gospodarstvih najpozneje v sedmih dneh po določitvi okuženega območja uradni veterinar opravi nadzor nad identifikacijo in registracijo prašičev v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev, veterinar veterinarske organizacije s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar) pa pod uradnim nadzorom opravi klinični pregled prašičev;
b) prepoved premikov in prevoza prašičev po javnih in zasebnih cestah. Prepoved ne velja za premike po oskrbovalnih poteh gospodarstva in za tranzit prašičev po cesti ali železnici brez raztovarjanja ali ustavljanja. Uradni veterinar dovoli premike iz točke f) tega odstavka v skladu s sklepi DSNB;
c) prevozna sredstva in oprema, ki se uporabljajo za prevoz prašičev ali drugih živali oziroma stvari (trupla, krma, gnoj, gnojevka ipd.), ki bi lahko bili kontaminirani, se očistijo, razkužijo oziroma obdelajo čim prej po kontaminaciji v skladu s 13. členom tega pravilnika; nobeno prevozno sredstvo, ki je bilo uporabljeno za prevoz prašičev, ne sme zapustiti okuženega območja, ne da bi bilo prej očiščeno, razkuženo, pregledano in odobreno s strani uradnega veterinarja;
d) prepoved gibanja in prometa z domačimi živalmi z in na gospodarstvo, razen z dovoljenjem uradnega veterinarja;
e) vsak pogin ali primer bolnega prašiča na gospodarstvu je treba nemudoma prijaviti uradnemu veterinarju, ki odredi oziroma izvede ustrezne preiskave v skladu s postopki, določenimi v diagnostičnemu priročniku;
f) prepoved premikov prašičev z gospodarstev še najmanj 30 dni po zaključenem predhodnem čiščenju in razkuževanju na okuženih gospodarstvih; po 30 dneh uradni veterinar dovoli premike pod pogoji, določenimi v tretjem odstavku tega člena in le za prevoz:
– neposredno v klavnico za takojšnji zakol, ki jo določi VURS in je po možnosti znotraj okuženega ali ogroženega območja;
– neposredno na drugo primerno mesto, kjer se prašiče takoj usmrti in zagotovi odstranitev trupel pod uradnim nadzorom;
– v izjemnih primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega območja, vendar mora o tej izjemi VURS nemudoma obvestiti Komisijo;
g) prepoved prometa s semenom, jajčnimi celicami in zarodki od prašičev z gospodarstev znotraj okuženega območja;
h) vse osebe, ki prihajajo oziroma zapuščajo gospodarstva s prašiči, morajo upoštevati higienske ukrepe potrebne za zmanjšanje tveganja širjenja KPK.
(2) Če ostanejo ukrepi iz prejšnjega odstavka zaradi novih izbruhov v veljavi dlje kot 30 dni in je ogrožena dobrobit živali ali se pojavijo druge težave zaradi zadrževanja živali, lahko uradni veterinar, na podlagi utemeljene vloge lastnika in pod pogoji, določenimi v tretjem odstavku tega člena, dovoli odpremo prašičev z gospodarstva znotraj okuženega območja:
a) neposredno v klavnico za takojšnji zakol, ki jo določi VURS in je po možnosti znotraj okuženega ali ogroženega območja ali
b) na drugo primerno mesto, kjer se prašiče takoj usmrti in zagotovi odstranitev trupel pod uradnim nadzorom ali
c) v izjemnih primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega območja, vendar mora o tej izjemi VURS nemudoma obvestiti Komisijo.
(3) Uradni veterinar dovoli odpremo prašičev z gospodarstva iz točke f) prvega odstavka tega člena in iz prejšnjega odstavka pod naslednjimi pogoji:
a) da uradni veterinar pri nadzoru nad identifikacijo in registracijo prašičev v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev ne ugotovi neskladnosti in da koncesionar pri kliničnem pregledu prašičev na gospodarstvu, opravljenem pod uradnim nadzorom, ni ugotovil znakov, ki bi kazali na prisotnost KPK; pregled mora biti osredotočen predvsem na prašiče, ki so namenjeni za odpremo, in mora zajemati tudi merjenje telesne temperature pri določenem odstotku prašičev;
b) da se prašiči prevažajo v vozilih, ki jih zapečati uradni veterinar;
c) da so vozila in oprema, ki se uporabljajo pri prevozu prašičev očiščena in razkužena takoj po opravljenem prevozu v skladu s 13. členom tega pravilnika;
d) če bodo prašiči zaklani ali usmrčeni, mora biti v skladu z diagnostičnim priročnikom odvzetih zadostno število vzorcev, da se lahko prisotnost virusa KPK na gospodarstvih potrdi ali izključi;
e) če so prašiči namenjeni v klavnico:
– mora biti uradni veterinar v klavnici o prihodu prašičev obveščen, poleg tega pa mora o prihodu obvestiti območni urad VURS, ki je dovolil odpremo prašičev;
– je treba prašiče zaklati ločeno od drugih prašičev;
– mora biti uradni veterinar pri pregledu pred in po klanju pozoren na morebitne znake okužbe s KPK;
– sveže meso zaklanih prašičev se odstrani ali označi in obdela v skladu s pravilnikom, ki ureja določitev pogojev zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil živalskega izvora. V primeru obdelave svežega mesa v obratu, ki ima drugo kontrolno številko odobritve kot klavnica, je treba pošiljko pred odpremo zapečatiti.
(4) Uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB ukine ukrepe na okuženem območju:
a) po opravljenem čiščenju in razkuževanju na okuženih gospodarstvih;
b) po zaključenih kliničnih in laboratorijskih preiskavah za ugotavljanje prisotnosti virusa KPK, opravljenih v skladu z diagnostičnim priročnikom, na vseh gospodarstvih na okuženem območju; preiskave se izvajajo ne prej kot 30 dni po opravljenem predhodnem čiščenju in razkuževanju na okuženih gospodarstvih.

(1) Na ogroženem območju uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB odredi oziroma izvede naslednje ukrepe:
a) popis vseh gospodarstev s prašiči;
b) prepoved premikov in prevoza prašičev po javnih in zasebnih cestah, razen če premike dovoli uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB. Prepoved ne velja za premike po oskrbovalnih poteh gospodarstva, za tranzit prašičev po cesti ali železnici brez raztovarjanja ali ustavljanja ter za zakol prašičev, ki prihajajo iz območja izven ogroženega območja in so namenjeni za takojšnji zakol v klavnico znotraj tega območja;
c) prevozna sredstva in oprema, ki se uporabljajo za prevoz prašičev ali drugih živali oziroma stvari (trupla, krma, gnoj, gnojevka ipd.) in ki bi lahko bili kontaminirani, se očistijo, razkužijo oziroma obdelajo čim prej po kontaminaciji, v skladu s 13. členom tega pravilnika; prevozno sredstvo, ki je bilo uporabljeno za prevoz prašičev, ne sme zapustiti ogroženega območja, ne da bi bilo prej očiščeno in razkuženo;
d) prepoved premikov domačih živali v prvih sedmih dnevih po določitvi ogroženega območja z in na gospodarstvo, razen z dovoljenjem uradnega veterinarja;
e) vsak pogin ali primer bolnega prašiča na gospodarstvu je treba nemudoma prijaviti uradnemu veterinarju, ki odredi oziroma izvede ustrezne preiskave v skladu s postopki, določenimi v diagnostičnem priročniku;
f) prepoved premikov prašičev z gospodarstev, kjer so nastanjeni, še najmanj 21 dni po zaključenem predhodnem čiščenju in razkuževanju na okuženih gospodarstvih; po 21 dneh lahko VURS dovoli premike pod pogoji, določenimi v tretjem odstavku prejšnjega člena, in le za prevoz:
– neposredno v klavnico za takojšnji zakol, ki jo določi VURS in je po možnosti znotraj okuženega ali ogroženega območja;
– neposredno na drugo primerno mesto, kjer se prašiče takoj usmrti in njihova trupla odstrani pod uradnim nadzorom;
– v izjemnih primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega ali ogroženega območja, vendar mora o tej izjemi VURS nemudoma obvestiti Komisijo;
g) prepoved prometa s semenom, jajčnimi celicami in zarodki od prašičev z gospodarstev, ki se nahajajo znotraj ogroženega območja;
h) osebe, ki prihajajo oziroma zapuščajo gospodarstva s prašiči, morajo upoštevati ustrezne higienske ukrepe, potrebne za zmanjšanje tveganja širjenja KPK.
(2) Če ostanejo ukrepi iz prejšnjega odstavka zaradi novih izbruhov v veljavi dlje kot 30 dni in je ogrožena dobrobit živali ali se pojavijo druge težave zaradi zadrževanja živali, lahko uradni veterinar, na podlagi utemeljene vloge lastnika in pod pogoji, določenimi v tretjem odstavku prejšnjega člena, dovoli odpremo prašičev z gospodarstva znotraj ogroženega območja:
a) neposredno v klavnico za takojšnji zakol, ki jo določi VURS in je po možnosti znotraj okuženega ali ogroženega območja;
b) neposredno na drugo primerno mesto, kjer se prašiče takoj usmrti in njihova trupla odstrani pod uradnim nadzorom;
c) v izjemnih primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega ali ogroženega območja, vendar mora o tej izjemi VURS nemudoma obvestiti Komisijo.
(3) Uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB ukine ukrepe na ogroženem območju:
a) po opravljenem čiščenju in razkuževanju na okuženih gospodarstvih;
b) po zaključenih kliničnih in po potrebi laboratorijskih preiskavah za ugotavljanje prisotnosti virusa KPK, opravljenih v skladu z diagnostičnim priročnikom, na vseh gospodarstvih na ogroženem območju; preiskave se izvajajo ne prej kot 20 dni po opravljenem predhodnem čiščenju in razkuževanju na okuženih gospodarstvih.

(1) Za razkuževanje se uporabijo učinkovine in koncentracije v skladu z načrtom ukrepov ob pojavu KPK, ki je objavljen na spletni strani VURS.
(2) Postopki čiščenja in razkuževanja se opravijo pod uradnim nadzorom v skladu z:
– navodili uradnega veterinarja;
– načeli in postopki za čiščenje, razkuževanje in obdelavo, določenimi v Prilogi II Direktive 2001/89/ES.

(1) Ponovna naselitev prašičev na okuženo gospodarstvo se lahko izvede najprej 30 dni po zaključenih postopkih čiščenja in razkuževanja v skladu s prejšnjim členom in na podlagi sklepov DSNB.
(2) Pri ponovni naselitvi prašičev je treba upoštevati način reje prašičev na tem gospodarstvu. Ponovna naselitev prašičev mora biti opravljena v skladu z naslednjimi postopki:
a) pri prostih rejah se najprej naseli prašiče, ki so bili serološko pregledani in pri katerih niso bila ugotovljena protitelesa proti virusu KPK (kontrolni prašiči), ali prašiče, ki izvirajo z gospodarstev, ki niso bila podvržena nobenim omejitvam v zvezi s KPK (kontrolni prašiči). Kontrolne prašiče se v skladu z navodili VURS enakomerno naseli po celotnem gospodarstvu. Po 40 dneh po naselitvi se jih testira na prisotnost protiteles v skladu z diagnostičnim priročnikom. Če pri nobenem od kontrolnih prašičev ni bilo ugotovljenih protiteles proti KPK, se lahko v celoti izvede ponovna naselitev prašičev na gospodarstvo. Vsi premiki prašičev z gospodarstva so prepovedani, dokler niso na voljo izvidi vseh preiskav z negativnimi rezultati;
b) pri drugih oblikah reje se lahko ponovna naselitev izvede v skladu s prejšnjo točko ali kot popolna ponovna naselitev na naslednji način:
– vsi prašiči prispejo na gospodarstvo v roku 20 dni in izvirajo z gospodarstev, ki niso bila podvržena omejitvam zaradi KPK;
– prašiče v ponovno naseljeni čredi se serološko pregleda v skladu z diagnostičnim priročnikom. Vzorčenje se opravi najprej 40 dni po prihodu zadnjih prašičev; premiki prašičev z gospodarstva so prepovedani, dokler niso na voljo izvidi vseh preiskav z negativnimi rezultati.
(3) Če je od čiščenja in razkuževanja na okuženem gospodarstvu preteklo že več kot šest mesecev, uradni veterinar dovoli odstopanja od določb prejšnjega odstavka.

(1) Ob postavitvi suma KPK v klavnici ali na prevoznih sredstvih VURS nemudoma sproži preiskavo za potrditev ali izključitev KPK v skladu z diagnostičnim priročnikom.
(2) Če se KPK ugotovi v klavnici ali na prevoznem sredstvu, uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB odredi oziroma izvede naslednje ukrepe:
a) takojšnjo usmrtitev vseh dovzetnih živali v klavnici ali na prevoznem sredstvu;
b) odstranitev trupel, drobovine in odpadkov živali, ki bi lahko bili okuženi ali kontaminirani;
c) čiščenje in razkuževanje objektov, opreme in vozil v skladu s 13. členom tega pravilnika;
d) smiselno epizootiološko poizvedbo v skladu z 9. členom tega pravilnika;
e) laboratorijsko preiskavo izolata virusa KPK v skladu z diagnostičnim priročnikom za določitev genotipa virusa;
f) ukrepe iz 8. člena tega pravilnika na gospodarstvih, od koder so prišli okuženi prašiči ali trupi, in na vseh ostalih kontaktnih gospodarstvih;
g) ukrepe iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika na gospodarstvu izvora okuženih prašičev oziroma trupov.
(3) Živali se lahko ponovno koljejo ali prevažajo 24 ur po zaključenih postopkih čiščenja in razkuževanja v skladu s 13. členom tega pravilnika.

(1) Ob možnem sumu na KPK pri divjih prašičih VURS nemudoma sproži postopke za potrditev ali izključitev bolezni, vključno s sklicem DSNB. Postopki vključujejo obveščanje imetnikov prašičev in lovcev na območju, kjer je bil ugotovljen sum na KPK, ter izvajanje laboratorijskih in ostalih preiskav vseh poginulih ali odstreljenih divjih prašičev.
(2) Takoj po potrditvi primarnega primera KPK z namenom zmanjševanja širjenja bolezni:
a) DSNB imenuje strokovno skupino, ki vključuje veterinarje, lovce, biologe ter epizootiologe in pomaga DSNB pri:
– proučitvi epizootiološkega stanja in določitvi okuženega območja za divje prašiče v skladu z določbami točke b) tretjega odstavka 17. člena tega pravilnika;
– določitvi ustreznih ukrepov na okuženem območju za divje prašiče kot dodatek k ukrepom iz točk b) in c) tega odstavka; ti ukrepi lahko vključujejo začasno prepoved lova in prepoved krmljenja divjih prašičev;
– pripravi načrta za izkoreninjenje KPK, ki ga VURS v skladu s 17. členom tega pravilnika predloži Komisiji;
– izvajanju pregledov za preverjanje učinkovitosti ukrepov, sprejetih za izkoreninjenje KPK na okuženem območju za divje prašiče;
b) VURS uvede uradni nadzor na vseh gospodarstvih s prašiči na okuženem območju za divje prašiče, kjer uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB izvede oziroma odredi:
– uraden popis vseh kategorij prašičev na vseh gospodarstvih; posodabljanje popisa je dolžnost imetnika. Podatke iz popisa mora imetnik na zahtevo predložiti uradnemu veterinarju, ki jih ob vsakem inšpekcijskem pregledu lahko preveri. V prostih rejah se prvi popis lahko opravi na podlagi ocene števila prašičev;
– osamitev prašičev oziroma prepoved gibanja prašičev znotraj gospodarstva, da se prepreči stik z divjimi prašiči. Divjim prašičem se onemogoči dostop do stvari, ki bi pozneje lahko prišle v stik s prašiči na gospodarstvu;
– prepoved premikov prašičev z in na gospodarstvo, razen z dovoljenjem uradnega veterinarja;
– postavitev razkuževalnih barier na vhodu in izhodu iz posameznih objektov na sumljivem gospodarstvu, kot tudi samega gospodarstva;
– ustrezne higienske ukrepe za osebe, ki prihajajo oziroma zapuščajo gospodarstvo, zaradi zmanjšanja nevarnosti širjenja KPK; ti ukrepi lahko vključujejo tudi začasno prepoved vstopa na gospodarstvo za osebe, ki so bile v stiku z divjimi prašiči;
– preiskave vseh poginulih in bolnih prašičev na gospodarstvu, ki kažejo klinične znake KPK;
– prepoved vnosa delov divjih prašičev, opreme oziroma pribora, ki bi lahko bili okuženi z virusom KPK;
– prepoved prometa oziroma gibanja prašičev, semena, zarodkov in jajčnih celic z okuženega območja za divje prašiče za namene trgovanja znotraj EU;
c) uradni veterinar opravi pregled vseh poginulih in ustreljenih divjih prašičev znotraj okuženega območja za divje prašiče in da se v skladu z diagnostičnim priročnikom opravijo preiskave na prisotnost virusa KPK. Trupla divjih prašičev, pri katerih je bila ugotovljena KPK, je treba odstraniti pod uradnim nadzorom. Ne glede na negativne rezultate preiskav je trgovanje in promet z mesom teh divjih prašičev prepovedano. Deli divjih prašičev, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, se odstranijo pod uradnim nadzorom;
d) VURS zagotovi, da se za določitev genotipa virusa opravijo laboratorijske preiskave izolata virusa KPK v skladu z diagnostičnim priročnikom.
(3) Če se pojavi KPK pri divjih prašičih na območju Republike Slovenije, ki meji na ozemlje druge države članice, VURS pri določanju ukrepov za nadzor bolezni sodeluje s pristojnim organom zadevne države članice.

(1) Ne glede na ukrepe iz prejšnjega člena pripravi VURS v roku 90 dni od potrditve primarnega primera KPK pri divjih prašičih pisni načrt ukrepov za izkoreninjenje KPK pri divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: načrt izkoreninjenja) na okuženem območju za divje prašiče, del katerega so ukrepi, ki se izvajajo na gospodarstvih znotraj območja, ter ga pošlje Komisiji v odobritev.
(2) VURS lahko načrt izkoreninjenja naknadno spremeni ali dopolni in pošlje v odobritev Komisiji. Če te spremembe zadevajo ponovno opredelitev okuženega območja za divje prašiče, VURS o tem obvesti Komisijo in druge države članice. Če spremembe zadevajo druge določbe načrta izkoreninjenja, VURS pošlje dopolnjeni načrt izkoreninjenja Komisiji.
(3) Načrt izkoreninjenja mora vsebovati podatke o:
a) rezultatih epizootiološke poizvedbe in nadzora, opravljenega v skladu s prejšnjim členom, in geografski razširjenosti bolezni;
b) določenem okuženem območju za divje prašiče; VURS pri opredelitvi okuženega območja za divje prašiče upošteva:
– rezultate opravljene epizootiološke poizvedbe in geografsko razširjenost bolezni;
– populacijo divjih prašičev na okuženem območju za divje prašiče;
– obstoj večjih naravnih ali umetnih ovir za premike divjih prašičev;
c) organizaciji sodelovanja med biologi, lovci, lovskimi organizacijami, službami za zaščito prostoživečih živali in veterinarskimi službami (zdravstveno varstvo živali in javno zdravstvo);
d) obveščanju lovcev o bolezni in ukrepih, ki jih morajo sprejeti v okviru načrta izkoreninjenja;
e) načinu določanja števila in lokacij meta populacij divjih prašičev na okuženem območju za divje prašiče in okrog njega;
f) približnem številu meta populacij divjih prašičev in njihovih velikostih na okuženem območju za divje prašiče in okrog njega;
g) načinu določanja obsega okužbe v populaciji divjih prašičev s preiskavami ustreljenih in poginulih divjih prašičev in z laboratorijskimi testi, vključno s starostno razdeljenimi epizootiološkimi poizvedbami;
h) ukrepih, sprejetih za omejevanje širjenja bolezni zaradi premikanja divjih prašičev oziroma stika med meta populacijami divjih prašičev, ki lahko vključujejo tudi prepoved lova;
i) ukrepih, sprejetih za zmanjšanje dovzetne populacije divjih prašičev, zlasti mladih pujskov;
j) zahtevah, ki jih morajo za preprečevanje kakršnega koli širjenja bolezni izpolnjevati lovci;
k) načinu odstranjevanja divjih prašičev, ki so bili ustreljeni ali poginuli, ki temelji na:
– odstranitvi pod uradnim nadzorom, ali
– pregledu, ki ga izvede uradni veterinar in laboratorijskih testih, kot je določeno v diagnostičnem priročniku. Trupla divjih prašičev, pri katerih je bila ugotovljena KPK, je treba odstraniti pod uradnim nadzorom. Ne glede na negativne rezultate preiskav je trgovanje z mesom divjih prašičev, ki izvirajo z okuženega območja za divje prašiče, prepovedano. Deli divjih prašičev, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, se odstranijo pod uradnim nadzorom;
l) epizootiološki poizvedbi, ki se izvede za vsakega ustreljenega ali najdenega poginulega divjega prašiča in vključuje izpolnitev vprašalnika, iz katerega morajo biti razvidni podatki o:
– geografskem območju, kjer je bila žival ustreljena ali najdena mrtva,
– datumu, ko je bila žival ustreljena ali najdena mrtva,
– osebi, ki je žival našla ali jo ustrelila,
– starosti in spolu divjega prašiča,
– simptomih pred odstrelom, če je bila žival ustreljena,
– stanju trupla, če je bila žival najdena mrtva,
– laboratorijskih ugotovitvah;
m) programih nadzora in preventivnih ukrepih, ki se lahko uvedejo za gospodarstva na določenem okuženem območju za divje prašiče in po potrebi v njegovi okolici, vključno s prevozom oziroma premiki prašičev po, z in na okuženo območje za divje prašiče. Ukrepi morajo vključevati zlasti prepoved premikov prašičev, njihovega semena, zarodkov ali jajčnih celic z okuženega območja za divje prašiče za namene trgovanja znotraj Unije;
n) drugih kriterijih, ki se uporabljajo za ukinitev ukrepov, sprejetih za izkoreninjenje bolezni na določenem območju, in ukrepov, ki se uporabljajo za gospodarstva na tem območju;
o) organu, zadolženem za nadzor in usklajevanje služb, odgovornih za izvajanje načrta izkoreninjenja;
p) sistemu, ki je vzpostavljen z namenom, da lahko strokovna skupina, imenovana v skladu s točko a) drugega odstavka prejšnjega člena, redno pregleduje rezultate načrta izkoreninjena;
r) ukrepih za spremljanje bolezni, ki se uvedejo, ko mine najmanj 12 mesecev od zadnjega potrjenega primera KPK pri divjih prašičih na določenem okuženem območju za divje prašiče; ti ukrepi ostanejo v veljavi najmanj 12 mesecev in zajemajo vsaj ukrepe, ki se že izvajajo v skladu s točkami g), k) in l) tega odstavka.

Referenčni laboratorij EU za KPK je določen v Prilogi IV Direktive 2001/89/ES.

(1) Diagnostični postopki, vzorčenje in laboratorijsko testiranje na prisotnost KPK se izvajajo v skladu z diagnostičnim priročnikom.
(2) Z namenom zaščite zdravja živali je dovoljeno z virusom KPK, njegovim genomom, antigeni in cepivi rokovati ali jih uporabljati v raziskovalne, diagnostične ali proizvodne namene samo na mestih, v institucijah in laboratorijih, ki so odobreni in pod nadzorom VURS.

(1) Preventivno cepljenje proti KPK je prepovedano v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali.
(2) Rokovanje, proizvodnja, shranjevanje, preskrba, distribucija in prodaja cepiv proti KPK mora potekati pod nadzorom VURS.

(1) VURS se lahko v primerih, ko je na gospodarstvu s prašiči potrjena KPK, pridobljeni epizootiološki podatki pa kažejo na nevarnost širjenja bolezni, odloči za cepljenje v nujnih primerih v skladu z določbami tega člena.
(2) Glavni kriteriji in dejavniki tveganja, ki jih je treba upoštevati pri odločitvi za cepljenje v nujnih primerih, so določeni v Prilogi VI Direktive 2001/89/ES.
(3) V primeru odločitve za cepljene v nujnih primerih VURS predloži načrt cepljenja v nujnih primerih (v nadaljnjem besedilu: načrt cepljenja) Komisiji v odobritev.
(4) Načrt cepljenja mora vsebovati podatke o:
a) stanju bolezni, ki je privedlo do odločitve za cepljenje v nujnih primerih;
b) velikosti geografskega območja, na katerem se bo izvajalo cepljenje v nujnih primerih, in številu gospodarstev s prašiči na tem območju;
c) kategorijah prašičev in približnem številu prašičev, ki bodo cepljeni;
d) cepivu, ki bo uporabljeno;
e) trajanju akcije cepljenja;
f) označevanju in registraciji cepljenih prašičev;
g) ukrepih v zvezi s premiki prašičev in njihovih proizvodov;
h) kriterijih, ki bodo upoštevani pri odločitvi, ali se bo na kontaktnih gospodarstvih izvajalo cepljenje ali ukrepi iz drugega odstavka 8. člena tega pravilnika;
i) drugih zadevah, ki se nanašajo na nujne primere, vključno s kliničnimi pregledi in laboratorijskimi preiskavami vzorcev, odvzetih na gospodarstvih s cepljenimi prašiči in drugih gospodarstvih na območju cepljenja, predvsem če bo uporabljeno markirano cepivo.
(5) Ne glede na določbe 11. in 12. člena tega pravilnika uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB na območju cepljenja odredi oziroma izvede naslednje ukrepe:
a) prepoved prometa s prašiči, razen če so namenjeni v takojšnji zakol v klavnico, ki je na območju cepljenja ali v bližnji okolici ali v predelovalni obrat ali na drugo primerno mesto, kjer se jih usmrti in njihova trupla odstrani pod uradnim nadzorom;
b) sveže meso cepljenih prašičev se odstrani ali označi in obdela v skladu z veljavnimi predpisi;
c) seme, jajčne celice in zarodki od prašičev, ki so bili odvzeti v obdobju 30 dni pred cepljenjem, se izsledi in odstrani pod uradnim nadzorom.
(6) Uradni veterinar v skladu s sklepi DSNB ukine ukrepe iz prejšnjega odstavka, vendar ne prej kot šest mesecev po opravljenem cepljenju.
(7) Pred iztekom šestmesečnega roka iz prejšnjega odstavka VURS v skladu z ukrepi, ki jih odobri Komisija, in glede na epizootiološko stanje izvede ukrepe, s katerimi se prepovejo:
a) premiki serološko pozitivnih prašičev z gospodarstva, razen za takojšnji zakol;
b) zbiranje semena, jajčnih celic in zarodkov od serološko pozitivnih prašičev;
c) premiki pujskov serološko pozitivnih svinj z gospodarstva, razen za prevoz:
– v klavnico za takojšnji zakol;
– na gospodarstvo, ki ga določi VURS, od koder bodo poslani neposredno v zakol;
– na drugo gospodarstvo, potem ko so reagirali negativno v testu na ugotavljanje protiteles proti virusu KPK.
(8) Ne glede na določbe četrtega odstavka tega člena lahko VURS sprejme odločitev o izvedbi cepljenja v nujnih primerih pod naslednjimi pogoji:
a) osnutek načrta cepljenja mora biti izdelan v okviru načrta ukrepov ob pojavu KPK; VURS pred začetkom cepljenja posreduje Komisiji načrt cepljenja in odločitev o izvedbi;
b) načrt cepljenja mora, poleg podatkov iz četrtega odstavka tega člena, določati, da se bodo vsi prašiči na gospodarstvih, kjer se bo izvajalo cepljenje, po končanem cepljenju čim prej zaklali ali usmrtili v skladu s točko a) petega odstavka tega člena in da bo sveže meso teh prašičev bodisi predelano bodisi označeno in obdelano v skladu z določbami iz četrte alinee točke f) tretjega odstavka 11. člena tega pravilnika.
(9) Ne glede na določbe šestega in sedmega odstavka tega člena uradni veterinar na podlagi sklepov DSNB ukine ukrepe iz petega odstavka tega člena, ko:
a) so v skladu s točko a) petega odstavka tega člena zaklani oziroma usmrčeni vsi prašiči na gospodarstvih, kjer je bilo izvedeno cepljenje v nujnih primerih, in je bilo sveže meso zaklanih prašičev odstranjeno ali označeno in obdelano v skladu s pravilnikom, ki ureja določitev pogojev zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil živalskega izvora;
b) so vsi objekti na gospodarstvih, kjer so se nahajali cepljeni prašiči, očiščeni in razkuženi v skladu s 13. členom tega pravilnika.
(10) V primeru ukinitve ukrepov iz petega odstavka tega člena uradni veterinar odredi:
a) da se prašiče lahko ponovno naseli na očiščena in razkužena gospodarstva deset dni po opravljenem čiščenju in razkuževanju in ko so bili zaklani ali usmrčeni vsi prašiči z gospodarstva, kjer je bilo izvedeno cepljenje;
b) da se po ponovni naselitvi prašičev na gospodarstva v območju cepljenja opravijo klinični pregledi in laboratorijske preiskave na morebitno prisotnost virusa KPK v skladu z diagnostičnim priročnikom; če gre za ponovno naselitev na gospodarstva, kjer je bilo izvedeno cepljenje, se preiskave opravijo šele, ko mine najmanj 40 dni od ponovne naselitve prašičev. V tem času prašiči ne smejo zapustiti gospodarstva.
(11) Ne glede na določbe petega, šestega in sedmega odstavka tega člena lahko VURS v primeru uporabe markiranega cepiva v soglasju s Komisijo dovoli odstopanja zlasti glede označevanja, nadaljnje uporabe mesa cepljenih prašičev in namembnosti obdelanih proizvodov. Takšno odstopanje je dovoljeno ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
a) Komisija odobri načrt cepljenja pred začetkom cepljenja;
b) VURS predloži Komisiji posebno zahtevo, ki jo spremlja izčrpno poročilo o izvajanju cepljenja, rezultatih in splošnem epizootiološkem stanju;
c) pregledi na kraju samem v zvezi z izvajanjem cepljenja se izvajajo v skladu s 23. členom tega pravilnika.
(12) Dovolitev in obseg odstopanj iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena temeljita na tveganju, ki ga za širjenje virusa KPK predstavljajo premiki oziroma promet ali trgovanje s cepljenimi prašiči, njihovimi potomci, izdelki in proizvodi.

(1) VURS se lahko v primerih, ko je pri divjih prašičih potrjena KPK in ko epizootiološki podatki kažejo na nevarnost širjenja bolezni, odloči za cepljenje v nujnih primerih pri divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: cepljenje divjih prašičev), ki se izvede v skladu z določili tega člena.
(2) V primeru odločitve za cepljene divjih prašičev VURS predloži načrt cepljenja v nujnih primerih pri divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: načrt cepljenja divjih prašičev) Komisiji v odobritev.
(3) Načrt cepljenja divjih prašičev mora vsebovati podatke o:
a) stanju bolezni, ki je privedlo do odločitve za cepljenje divjih prašičev;
b) velikosti geografskega območja, na katerem se bo izvajalo cepljenje; v vsakem primeru je to območje del okuženega območja za divje prašiče, kot je opredeljeno v skladu s točko b) drugega odstavka 17. člena tega pravilnika;
c) tipu cepiva, ki bo uporabljeno, in postopku cepljenja;
d) posebnih prizadevanjih, potrebnih za cepljenje mladih živali;
e) pričakovanem trajanju cepljenja;
f) približnem številu divjih prašičev, ki bodo cepljeni;
g) ukrepih, sprejetih za preprečevanje hitrega populacijskega obrata divjih prašičev;
h) ukrepih, sprejetih za preprečevanje vsakršnega širjenja cepnega virusa na domače prašiče, če je to primerno;
i) pričakovanih rezultatih cepljenja in parametrih, ki se bodo upoštevali pri preverjanju njegove učinkovitosti;
j) organu, zadolženem za nadzor in usklajevanje služb, odgovornih za izvajanje načrta cepljenja divjih prašičev;
k) sistemu, ki je vzpostavljen, da lahko strokovna skupina, imenovana v skladu s točko a) drugega odstavka 16. člena tega pravilnika, redno preverja rezultate cepljenja;
l) drugih zadevah, ki so potrebne v nujnih primerih.
(3) Če je območje cepljenja v bližini ozemlja druge države članice, na katerem so prav tako uvedeni ukrepi za izkoreninjenje KPK pri divjih prašičih, VURS zagotovi skladnost z izvajanjem načrta cepljenja divjih prašičev in ukrepi v tej državi članici.
(4) Vsakih šest mesecev predloži VURS Komisiji in drugim državam članicam poročilo o rezultatih cepljenja skupaj s poročilom o izvajanju načrta izkoreninjanja.

VURS sodeluje s strokovnjaki Komisije, kadar ti opravljajo preglede na kraju samem, ter jim zagotovi vso potrebno pomoč pri opravljanju teh pregledov.

(1) Načrt ukrepov ob pojavu KPK pripravi VURS in ga objavi na svoji spletni strani.
(2) Načrt ukrepov določa sredstva, opremo, osebje in materialna sredstva, ki so potrebna za hitro in učinkovito izkoreninjenje KPK.
(3) Poleg kriterijev in zahtev za izdelavo načrta ukrepov, ki so določeni v Prilogi VII Direktive 2001/89/ES, je treba v njem natančno določiti tudi:
a) zahteve po cepivu in v zvezi s cepivom, ko se dovoli cepljenje v nujnih primerih;
b) območja z visoko gostoto prašičev, da se tam zagotovi višja raven poznavanja bolezni in pripravljenosti.

V skladu s predpisi, ki urejajo živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, je prepovedano krmljenje prašičev s pomijami.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in izkoreninjenje klasične prašičje kuge – Pestis suum (Uradni list RS, št. 62/03, 23/04, 31/07 in 42/10).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.