Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem prostorskem načrtu za gospodarsko središče Feniks v Posavju
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za državni prostorski načrt)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Državni prostorski načrt je v novembru 2010 pod številko projekta 6555 izdelal LUZ, d. d., Ljubljana.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj in prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občini Brežice in občini Krško.
(3) Postopek presoje vplivov na okolje v skladu z osmim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.) ni bil izveden s postopkom priprave državnega prostorskega načrta.
(4) Oznake, navedene v 5., 9., 10. do 20., 23., 37. in 44. členu te uredbe, so oznake objektov, ureditev in območij iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem državnim prostorskim načrtom, so:
– logistično središče,
– tehnološko-razvojni park,
– poslovna cona Skopice s spremljevalnimi poslovnimi in centralnimi dejavnostmi (v nadaljnjem besedilu: poslovna cona Skopice),
– območje zelenih površin in ohranjanja narave,
– območje letališke ploščadi za potrebe civilnega zračnega prometa na Letališču Cerklje ob Krki (v nadaljnjem besedilu: območje letališke ploščadi) in
– območje letaliških dejavnosti za potrebe civilnega zračnega prometa na Letališču Cerklje ob Krki (v nadaljnjem besedilu: območje letaliških dejavnosti).
(2) Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo tudi spremljajoče prostorske ureditve prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter elektronskih komunikacij.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
(2) Območje državnega prostorskega načrta se deli na tri območja.
(3) Prvo območje državnega prostorskega načrta obsega naslednje parcele ali dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Krška vas (1301): 1856/378, 4921/1, 4922/1, 4923/1, 5036, 5037, 5038, 5039, 5040, 5041, 5042, 5046/2, 5046/3;
– k. o. Cerklje (1302): 2936/30, 3022/7, 3022/8, 3504, 3665;
– k. o. Drnovo (1320): 2656/1, 2670, 2671, 2674, 2675, 2676, 2677, 2678, 2679, 3075/1, 3076/1, 3077/1, 3078/1, 3079, 3080, 3081, 3082, 3083, 3084, 3085, 3086, 3087, 3088, 3089, 3090, 3091, 3092, 3162, 3163, 3164, 3165, 3343, 3531/1, 3538/1.
(4) Drugo območje državnega prostorskega načrta obsega naslednje parcele ali dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Krška vas (1301): 4921/3, 4921/4, 4922/4, 4922/5, 4923/7, 4923/10, 4924/3, 4924/4, 4924/5, 5046/1, 5046/2, 5046/3, 5046/4;
– k. o. Drnovo (1320): 2656/2, 2682/2, 2683/2, 2684/2, 2685/2, 2686/2, 2687/2, 2688/2, 2689/2, 2719/4, 2719/5, 2719/6, 2719/7, 2720/3, 2720/4, 3075/2, 3076/2, 3077/2, 3078/2, 3096/2, 3097/2, 3098/2, 3099/2, 3100/2, 3101/2, 3102/2, 3103/2, 3104/5, 3104/6, 3105/6, 3105/7, 3106/5, 3106/6, 3106/7, 3107/3, 3107/4, 3107/5, 3108/3, 3108/4, 3108/5, 3109/3, 3109/4, 3109/5, 3110/3, 3110/4, 3110/5, 3111/3, 3111/4, 3111/5, 3112/3, 3112/4, 3112/5, 3113/3, 3113/4, 3113/5, 3114/3, 3114/4, 3114/5, 3115/1, 3115/2, 3115/3, 3116/2, 3117/2, 3118/2, 3119/2, 3121/2, 3122/2, 3123/2, 3124/2, 3125/2, 3126/2, 3127/2, 3128/2, 3129/2, 3130/2, 3131/2, 3132/2, 3133/2, 3134/2, 3135/2, 3136/2, 3137/2, 3138/2, 3139/2, 3531/3, 3531/4, 3531/5, 3643/73, 3643/107, 3643/109, 3643/110.
(5) Tretje območje državnega prostorskega načrta obsega naslednje parcele ali dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Krška vas (1301): 1856/141, 1856/389, 1856/390, 1856/391, 1856/392, 1856/393, 1856/394, 1856/395, 1856/396, 1856/397, 1856/398, 1856/400, 1868/1, 1868/2, 1868/3, 1892/1, 1892/2, 4923/2, 4924/1, 4924/7, 4925/1, 4926/1, 4926/2, 4927/1, 4928/1, 4929/1, 4937, 4995, 5018, 5026, 5027, 5029, 5030, 5034, 5035;
– k. o. Cerklje (1302): 2134/1, 2134/23, 2545/1, 2545/2, 3021/2, 3022/6, 3022/7, 3022/8, 3503, 3668;
– k. o. Drnovo (1320): 2657, 2658, 2659, 2660, 2661, 2662, 2663, 2664, 2665, 2666, 2667, 2668, 2669, 2672, 2673, 2680, 2681, 2682/1, 2683/1, 2684/1, 2685/1, 2686/1, 2687/1, 2688/1, 2689/1, 2719/1, 2720/1, 3093, 3094, 3095, 3096/1, 3097/1, 3098/1, 3099/1, 3100/1, 3101/1, 3102/1, 3103/3, 3103/4, 3104/3, 3104/4, 3105/3, 3105/4, 3105/5, 3106/3, 3106/4, 3107/1, 3108/1, 3109/1, 3110/1, 3111/1, 3112/1, 3113/1, 3114/1, 3116/1, 3117/1, 3118/1, 3119/1, 3120, 3121/1, 3122/1, 3123/1, 3124/1, 3125/1, 3126/1, 3127/1, 3128/1, 3129/1, 3130/1, 3131/1, 3132/1, 3133/1, 3134/1, 3135/1, 3136/1, 3137/1, 3138/1, 3139/1, 3140, 3141, 3142, 3143, 3144, 3145, 3146, 3147, 3148, 3149, 3150, 3151, 3152, 3153, 3154, 3155, 3156, 3157, 3158, 3159, 3160, 3161, 3344, 3345, 3346, 3347, 3348, 3349, 3350, 3351, 3352, 3353, 3354, 3355, 3356, 3357, 3358, 3359, 3360, 3361, 3362, 3363, 3364/1, 3365/1, 3366/1, 3367/1, 3368/1, 3369/1, 3370/1, 3371/1, 3372/1, 3538/1, 3539.
(6) Obseg območja državnega prostorskega načrta je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta:
– kot pregledni prikaz na grafičnem načrtu 1: Prikaz območja državnega prostorskega načrta in načrtovanih ureditev v širšem prostoru;
– kot umestitev v prostor na grafičnem načrtu 2: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor, karti 2.1: Ureditvena situacija;
– s tehničnimi elementi za prenos novih mej parcel v naravo na grafičnem načrtu 3: Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
5. člen
(členitev na enote urejanja prostora)
Območja prostorskih ureditev iz prvega odstavka 3. člena te uredbe se členijo na enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enote):
– logistično središče obsega enote IG1, IG2, IG3, IG4, IG5, IG6 in E1;
– tehnološko-razvojni park obsega enote CD1, CD4, CD7 in CD8;
– poslovna cona Skopice obsega enote CD2, CD3, CD5 in CD6;
– območje zelenih površin in ohranjanja narave obsega enote ZP1, ZP2, ZP3, ZP4, ZD1, ZD2, ZD3 in ZN;
– območje letaliških dejavnosti obsega enoti PO1 in PO2;
– območje letališke ploščadi obsega enoti PL1 in PL2.
6. člen
(določitev vrste objektov in dopustnih dejavnosti)
(1) Dopustni objekti so določeni z opredelitvijo objektov v skladu s predpisi, ki urejajo področje enotne klasifikacije vrst objektov.
(2) Dopustne dejavnosti so določene z opredelitvijo dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo področje standardne klasifikacije dejavnosti.
7. člen
(določitev lege in velikosti objektov)
(1) Razmestitev objektov je določena z:
– gradbenimi linijami: s črtami, na katere morajo biti z enim robom – s fasado – postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;
– gradbenimi mejami: s črtami, ki jih novozgrajeni in načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih odmaknjeni v notranjost zemljišča.
(2) Višina objektov je določena z dopustno višino objekta v metrih ali z etažnostjo objektov na podlagi tehnologije dejavnosti v teh objektih. Višina, določena s to uredbo, se meri od najnižje kote terena ob objektu do najvišje točke na slemenu ali strehi objekta. Oznaka »P« pomeni etažo na terenu, pripisana številka pa število etaž nad to etažo.
(3) Izkoriščenost zemljišč za gradnjo je določena z dopustnim faktorjem izrabe enote ali faktorjem zazidanosti enote in faktorjem odprtih zelenih površin:
– faktor izrabe enote je razmerje med vsoto bruto tlorisnih površin objektov nad terenom in celotno površino enote;
– faktor zazidanosti enote je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in celotno površino enote;
– faktor odprtih zelenih površin je razmerje med določenim deležem zelenih in odprtih površin (zelenice, parki, trgi), ki so namenjeni skupni rabi uporabnikov objekta ali neke enote, zagotavljajo kakovost bivanja in niso namenjene za prometne površine in površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke), ter celotno površino enote.
(4) Razmestitev in okvirne višine objektov ter razmestitve in dolžine prometnih ureditev so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta – grafičnega načrta 2: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor.
8. člen
(posebni pogoji za načrtovanje objektov in opredeljevanje dejavnosti)
Pri določitvi vrst, lege in velikosti objektov ter določitvi dopustnih dejavnosti se upoštevajo omejitve, ki veljajo na območjih izključne, omejene in nadzorovane rabe prostora, določenih za Letališče Cerklje ob Krki.
1. Logistično središče
9. člen
(enote IG1, IG4 in IG6)
(1) V enotah logističnega središča IG1, IG4 in IG6 so dopustni naslednji objekti:
– stavbe za druge storitvene dejavnosti,
– industrijske stavbe ter
– rezervoarji, silosi in skladišča.
(2) Dopustne so naslednje dejavnosti:
– proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav,
– proizvodnja drugih strojev in naprav ter
– skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti.
(3) Dopustni faktor zazidanosti enote je 0,5.
(4) Dopustni faktor zelenih površin enote je najmanj 15 %.
(5) Dopustna višina objektov v enoti IG1 je do 30 m, v enotah IG4 in IG6 do 15 m.
10. člen
(enote IG2, IG3 in IG5)
(1) V enotah logističnega središča IG2, IG3 in IG5 so dopustni naslednji objekti:
– druge upravne in pisarniške stavbe,
– bencinski servisi,
– stavbe za druge storitvene dejavnosti,
– postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij in z njimi povezane stavbe,
– garažne stavbe,
– industrijske stavbe,
– rezervoarji, silosi in skladišča ter
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(2) Dopustne so naslednje dejavnosti:
– proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja,
– tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa,
– proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav,
– proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov,
– proizvodnja drugih strojev in naprav,
– proizvodnja drugih vozil in plovil,
– proizvodnja pohištva,
– druge raznovrstne predelovalne dejavnosti,
– skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti,
– varovanje in poizvedovalne dejavnosti,
– dejavnost oskrbe stavb in okolice,
– pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti,
– proizvodnja električnih naprav,
– proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic ter
– proizvodnja drugih vozil in plovil.
(3) Dopustni faktor zazidanosti enote je 0,5.
(4) Dopustni faktor zelenih površin enote je najmanj 15 %.
(5) Dopustna višina objektov v enotah IG2 in IG3 je do 30 m, v enoti G5 do 15 m.
11. člen
(enota E1)
(1) V enoti logističnega središča E1 so dopustni naslednji objekti:
– industrijske stavbe,
– rezervoarji, silosi in skladišča,
– naftovodi in prenosni plinovodi,
– prenosni vodovodi,
– prenosni elektroenergetski vodi,
– distribucijski plinovodi,
– distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjeni zrak,
– vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
– cevovodi za odpadno vodo,
– distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja,
– energetski objekti,
– odlagališča odpadkov za začasno skladiščenje nenevarnih odpadkov in inertnih odpadkov.
(2) Dopustne so naslednje dejavnosti:
– oskrba z električno energijo, plinom in paro,
– zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode,
– ravnanje z odplakami za potrebe gospodarskega središča,
– zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi, pridobivanje sekundarnih surovin za potrebe gospodarskega središča,
– saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki za potrebe gospodarskega središča ter
– pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti.
2. Tehnološko-razvojni park
12. člen
(enote CD1, CD4, CD7 in CD8)
(1) V enotah tehnološko-razvojnega parka CD1, CD4, CD7 in CD8 so dopustni naslednji objekti:
– gostilne, restavracije in točilnice,
– druge upravne in pisarniške stavbe,
– sejemske dvorane, razstavišča,
– bencinski servisi,
– stavbe za druge storitvene dejavnosti,
– garažne stavbe ter
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.
(2) Dopustne so naslednje dejavnosti:
– dejavnost strežbe jedi in pijač,
– arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje,
– znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost,
– dejavnost oskrbe stavb in okolice,
– pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti,
– izobraževanje,
– računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti ter
– varovanje in poizvedovalne dejavnosti.
(3) Dopustni faktor zazidanosti enote je 0,5.
(4) Dopustni faktor zelenih površin enote je najmanj 20 %.
(5) Dopustna višina objektov v enoti je do P+3.
3. Poslovna cona Skopice
13. člen
(enote CD2, CD3, CD5 in CD6)
(1) V enotah poslovne cone Skopice CD2, CD3, CD5 in CD6 so dopustni naslednji objekti:
– gostilne, restavracije in točilnice,
– stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– druge upravne in pisarniške stavbe,
– sejemske dvorane, razstavišča,
– bencinski servisi,
– stavbe za druge storitvene dejavnosti,
– postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij in z njimi povezane stavbe,
– garažne stavbe,
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter
– hotelske in podobne gostinske stavbe.
(2) Dopustne so naslednje dejavnosti:
– dejavnost strežbe jedi in pijač,
– založništvo,
– dejavnost finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov,
– dejavnost zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti,
– pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve,
– poslovanje z nepremičninami,
– pravne in računovodske dejavnosti,
– dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje,
– arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje,
– znanstvenoraziskovalna in razvojna dejavnost,
– oglaševanje in raziskovanje trga,
– druge strokovne in tehnične dejavnosti,
– varovanje in poizvedovalne dejavnosti,
– dejavnost oskrbe stavb in okolice,
– pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti,
– izobraževanje,
– druge storitvene dejavnosti,
– gostinske nastanitvene dejavnosti,
– poštna in kurirska dejavnost,
– računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti,
– druge informacijske dejavnosti,
– dajanje v najem in zakup in
– dejavnost članskih organizacij.
(3) Dopustni faktor zazidanosti enote je 0,5.
(4) Dopustni faktor zelenih površin enote je najmanj 20 %.
(5) Dopustna višina objektov v enoti je do P+3.
4. Območje zelenih površin in ohranjanja narave
14. člen
(enote ZP1, ZP2, ZP3, ZP4)
(1) Enote ZP1, ZP2, ZP3 in ZP4 so urejene površine odprtega prostora.
(2) Dopustne so parkovne ureditve in ureditev odprtih športnih igrišč, poljskih in peš poti ter kolesarskih stez.
(3) Gradnja objektov ni dopustna. Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti.
15. člen
(enote ZD1, ZD2, ZD3)
(1) Enote ZD1, ZD2 in ZD3 so namenjene zelenim pasom z zaščitno ali drugo vlogo (obcestna zelenica, ločevalni zeleni pas).
(2) V enotah ZD1 in ZD2 je dopustno izvajanje kmetijskih dejavnosti.
(3) Dopustne so ureditve poljskih in peš poti ter kolesarskih stez.
16. člen
(enota ZN)
Enota ZN se v skladu s 37. členom te uredbe nameni ohranjanju narave. Gradnja objektov in druge ureditve, razen ureditev, namenjenih ohranjanju narave, niso dopustne.
5. Območje letaliških dejavnosti
17. člen
(enota PO1)
(1) V enoti letaliških dejavnosti PO1 so dopustne garažne stavbe.
(2) Dopustna višina objektov v enoti je do P+2.
18. člen
(enota PO2)
(1) V enoti letaliških dejavnosti PO2 so dopustni naslednji objekti:
– stavbe za druge storitvene dejavnosti,
– garažne stavbe,
– postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij in z njimi povezane stavbe ter
– rezervoarji, silosi in skladišča.
(2) Dopustne so naslednje dejavnosti:
– skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti ter
– pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti.
(3) Dopustni faktor izrabe enote je 0,3.
(4) Dopustna višina objektov v enoti je do P+2.
(5) V objektu potniškega terminala se uredi mednarodni mejni prehod in zagotovijo prostori za carinsko službo.
6. Območje letališke ploščadi
19. člen
(enoti PL1 in PL2)
(1) V enotah letališke ploščadi PL1 in PL2 so dopustne letališke steze in ploščadi s spremljajočimi ureditvami.
(2) Dopustna dejavnost je zračni promet.
(3) Območje se ogradi z varovalno ograjo v skladu s predpisi s področja letalstva.
7. Prometne ureditve
20. člen
(prometne ureditve)
(1) Zgradi se interno prometno cestno omrežje, ki se naveže na avtocestni priključek Skopice.
(2) Zgradijo se naslednje ceste:
– CG1: vozišče 2 × 3,50 m, zelenica 2 × 2,50 m, kolesarska steza 2 × 1,50 m, hodnik 2 × 1,50 m;
– CG2: vozišče 2 × 3,50 m, zelenica 2 × 2,50 m, kolesarska steza 2 × 1,50 m, hodnik 2 × 1,50 m;
– CG3: vozišče 2 × 3,50 m, zelenica 2 × 2,50 m, kolesarska steza 2 × 1,50 m, hodnik 2 × 1,50 m;
– CG4: vozišče 2 × 3,50 m, zelenica 2 × 2,50 m, kolesarska steza 2 × 1,50 m, hodnik 2 × 1,50 m;
– CG5: vozišče 2 × 3,50 m, zelenica 2 × 2,50 m, kolesarska steza 2 × 1,50 m, hodnik 2 × 1,50 m;
– CS1: vozišče 1 × 4,00 m, zelenica 2 × 2,50 m, kolesarska steza 2 × 1,50 m, hodnik 2 × 1,50 m;
– CS2: vozišče 1 × 4,00 m, zelenica 2 × 2,50 m, kolesarska steza 2 × 1,50 m, hodnik 2 × 1,50 m;
– CS3: vozišče 2 × 3,50 m, zelenica 2 × 2,50 m, kolesarska steza 2 × 1,50 m, hodnik 2 × 1,50 m;
– CS4: vozišče 2 × 3,50 m, zelenica 2 × 2,50 m, kolesarska steza 2 × 1,50 m, hodnik 2 × 1,50 m;
– CS5: vozišče 2 × 3,50 m, zelenica 2 × 2,50 m, kolesarska steza 2 × 1,50 m, hodnik 2 × 1,50 m;
– CN2: vozišče 2 × 3,50 m, hodnik 2 × 2,50 m;
– CN3: vozišče 2 × 3,50 m, zelenica 2 × 2,50 m, kolesarska steza 2 × 1,50 m, hodnik 2 × 1,50 m.
(3) Zgradijo se naslednja križišča:
– CK2: krožno križišče s priključnimi kraki CG2, CG3, CG4 in dovoz;
– CK3: krožno križišče s priključnimi kraki CG3, CG3, CG4 in CG5;
– CK4: štirikrako križišče s priključnimi kraki CG3, CG3, CS4 in CN3;
– CK6: krožno križišče s priključnimi kraki CG4, CG4, CS1 ter parkirišče;
– CK7: krožno križišče s priključnimi kraki CG4, CG4, CS2 ter parkirišče;
– CK8: trikrako križišče s priključnimi kraki CG5, CG5, CS4;
– CK9: trikrako križišče s priključnimi kraki CS1, CS3 ter CN2;
– CK10: trikrako križišče s priključnimi kraki CS3, CS3 ter CS2;
– CK14: trikrako križišče s priključnimi kraki CG3, CG3 ter CS5;
– CK15: trikrako križišče s priključnimi kraki CG1, CG1 ter CS5;
– CK16: krožno križišče s priključnimi kraki CG1, CG1, CG5 in dovoz.
(4) Interno cestno omrežje znotraj posameznih enot iz 5. člena te uredbe se prilagodi podrobnejši opredelitvi dejavnosti v teh enotah.
(5) V vsaki enoti iz 5. člena te uredbe se glede na podrobnejšo opredelitev dejavnosti v tej enoti zagotovi zadostno število parkirnih mest ob upoštevanju predpisov in standardov s področja urejanja mirujočega prometa.
21. člen
(servisne in poljske poti)
(1) Zaradi omogočanja dostopov do kmetijskih zemljišč se uredijo poljske poti v makadamskem vozišču širine 3,00 m v pasu zemljišča najmanj 5 m od podvoza pod avtocesto v km 10.180,00 vzdolž severnega, zahodnega in vzhodnega roba območja državnega prostorskega načrta do navezav na obstoječe poljske poti.
(2) Investitor zagotovi sprotno prilagajanje dovozov na kmetijska zemljišča in postopno izgradnjo poljskih poti v skladu z napredovanjem izgradnje prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom.
(3) Za dostop do kmetijskih zemljišč se nameni tudi pot, ki poteka vzdolž osrednjega vegetacijskega pasu. Pot se uredi v asfaltnem vozišču in se uporablja tudi za kolesarski promet in kot pešpot.
(4) Protiprašno utrdijo in uporabljajo za kolesarski promet in kot pešpoti se lahko tudi druge poti.
22. člen
(koridorji za industrijski železniški tir in interno železniško omrežje)
(1) Ohranijo se koridorji za umestitev industrijskega železniškega tira in internega železniškega omrežja.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji za te koridorje se določijo z dopolnitvami državnega prostorskega načrta.
8. Druge ureditve
23. člen
(krajinsko-arhitekturne ureditve)
(1) Na celotnem območju državnega prostorskega načrta se ohranita drevesna in grmovna vegetacija, če odstranitev ni nujno potrebna zaradi gradnje objektov in varnosti prometa.
(2) Ločilni vegetacijski pasovi se zasadijo:
– vzdolž avtoceste,
– vzdolž poslovne cone Skopice v smeri proti Skopicam ter
– vzdolž zahodnega roba logističnega središča, območja letaliških dejavnosti in letaliških ploščadi.
(3) Površine ob objektih se uredijo kot parkovne površine. Ureditve, vključno z urbano opremo, se uredijo v skladu z arhitekturo objektov in sodobnimi načeli krajinsko arhitekturnega oblikovanja.
(4) Vzdolž cest iz drugega odstavka 20. člena te uredbe se zasadijo drevoredi. Z drevesno vegetacijo se zasadijo tudi parkirne površine.
(5) Območje obstoječe gramoznice, razen v enoti ZN, se zasuje do višine, opredeljene na podlagi hidrogeoloških raziskav in podrobnejših rešitev objektov ter tehnologije letaliških in logističnih dejavnosti v okviru priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Robovi se preoblikujejo z zveznim prehodom v okoliški teren.
(6) Za zasaditev vegetacijskih pasov se uporabi avtohtona vegetacija, za parkovne ureditve tudi tujerodne rastline.
(7) Krajinsko-arhitekturne ureditve se določijo v načrtu krajinske arhitekture v okviru projektne dokumentacije.
24. člen
(arhitekturno oblikovanje objektov)
(1) Posamezna enota iz 5. člena te uredbe se uredi enovito in ob upoštevanju sodobnih načel arhitekturnega oblikovanja.
(2) Strehe objektov se zasnuje kot ravne, enokapne, dvokapne ali skrite večkapne z naklonom do 7°. Ravne strehe se oblikujejo kot terase ali zelene strehe.
(3) Dopustna je enoetažna ali večetažna podkletitev objektov in skupin objektov ter medsebojna povezanost kletnih etaž posameznih enot iz 5. člena te uredbe. Skupne kleti se zasnujejo tako, da je nad njimi mogoče urediti zunanje površine z zasaditvijo in odvodnjavanje. Nad kletjo se zagotovi najmanj 1,00 m zemlje.
(4) Varovalne ograje v posameznih enotah iz 5. člena te uredbe se oblikujejo enotno. Dopustne so žične ograje ali kombinirane žične ograje z živo mejo, visoke do 2,00 m.
(5) Barve fasad objektov so praviloma zemeljske barve pastelnih odtenkov.
25. člen
(gradnja drugih objektov)
(1) Če ta uredba ne določa drugače, so na območju državnega prostorskega načrta dopustni objekti in ureditve:
– objekti vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, vročevodnega omrežja, omrežja javne razsvetljave, podzemnega in nadzemnega elektroenergetskega in komunikacijskega omrežja ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostne ravni 20 kV in manj ter vsi objekti, objekti okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na območju državnega prostorskega načrta dovoljeno graditi;
– podzemne garaže in kleti v stavbah povsod tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, varstvo podtalnice in stabilnost sosednjih objektov;
– objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zlasti objekti za zaščito, reševanje in pomoč;
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti, kakor so meritve in zbiranje podatkov;
– podhodi in nadhodi za pešce;
– avtobusna postajališča;
– vodnogospodarske ureditve;
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, otroških igrišč, biotopov;
– pločniki, kolesarske steze, sprehajalne poti, dostopne ceste do objektov;
– ureditev dostopov za invalide, vključno z gradnjo zunanjih dvigal na objektih;
– vzdrževanje cest;
– urejanje in vzdrževanje parkirnih površin.
(2) Na območju državnega prostorskega načrta se v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, glede na zahtevnost objektov dovoli postavitev enostavnih objektov:
– pomožnih objektov – nadstreškov, ut, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov,
– začasnih objektov,
– spominskih obeležij,
– urbane opreme in
– dela, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ IN PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
26. člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobru)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture ter elektronskih komunikacij na območju državnega prostorskega načrta so:
– vsi objekti znotraj območja državnega prostorskega načrta se priključijo na obstoječe in predvideno kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, vročevodno in elektroenergetsko omrežje ter omrežje elektronskih komunikacij. Priključitev se izvede pod pogoji posameznih upravljavcev komunalnih vodov in v skladu s sektorskimi občinskimi razvojnimi načrti;
– dimenzioniranje infrastrukture v okviru priprave projektne dokumentacije se določi tudi glede na potrebe širšega ali sosednjega prispevnega območja in uskladi z lokalno skupnostjo;
– vsi sekundarni in primarni vodi se umestijo v ali ob prometne in intervencijske površine ali v ali ob površine v javni rabi in le izjemoma na, v ali ob zemljišča v zasebni lasti;
– pred predvideno gradnjo se zakoličijo obstoječa komunalna in energetska infrastruktura ter elektronske komunikacije na kraju samem;
– trase komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih objektov, vodov in naprav se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do drugih naravnih ali grajenih struktur;
– v okviru priprave projektne dokumentacije se podrobno obdelajo vsa križanja in vzporedni poteki predvidenega kanalizacijskega sistema s komunalnimi, energetskimi in elektronskimi komunikacijskimi vodi in podajo ustrezne tehnične rešitve;
– gradnja komunalnih naprav in objektov poteka usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev komunalnih vodov in občine, ter se izvedejo tako, da jih je mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo na območju državnega prostorskega načrta, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov;
– priključevanje objektov, predvidenih z državnim prostorskim načrtom, ne sme poslabšati obstoječe ravni uslug komunalne in energetske infrastrukture ter elektronskih komunikacij v okolici območja državnega prostorskega načrta;
– pri projektiranju objektov je treba upoštevati načela in predpise s področja učinkovite in racionalne rabe naravnih virov in energije ter v največji možni meri za oskrbo z energijo uporabljati obnovljive vire energije.
(2) Območje državnega prostorskega načrta se priključi na načrtovana infrastrukturna omrežja v skladu z rešitvami v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki (Uradni list RS, št. 73/08 in 80/10 – ZUPUDPP; v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt za Letališče Cerklje ob Krki).
(3) Upravljanje in vzdrževanje gospodarske infrastrukture znotraj območja državnega prostorskega načrta lahko zagotovi investitor.
(4) Pri gradnji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1 000 m2, se izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, ki je sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
27. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Območje državnega prostorskega načrta se priključi na načrtovani kanalizacijski sistem, ki se zaključi s čistilno napravo Krška vas v skladu z rešitvami v državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki. Priključitev se izvede v skrajnem zahodnem delu območja državnega prostorskega načrta južno od naselja Skopice na načrtovani kanal po državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki.
(2) Pred začetkom priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se preverijo hidravlične razmere v obstoječem in načrtovanem kanalizacijskem omrežju, izdela ustrezna hidravlična analiza, s katero se ugotovi zmogljivosti omrežja. Pri tem se upošteva predvidena gostota zaposlenosti na površino in predvidena poraba vode na zaposlenega na dan. Če hidravlična analiza pokaže, da obstoječe kanalizacijsko omrežje (kanali, črpališča, čistilna naprava) ne more odvajati vse odpadne vode iz območja državnega prostorskega načrta, se izvede rekonstrukcija omrežja, pri čemer se investitor uskladi z upravljavcem kanalizacijskega sistema in pristojno občinsko službo o tem, kateri ukrepi na obstoječem in načrtovanem omrežju se izvedejo za zagotovitev ustreznega odvajanja odpadne vode iz območja državnega prostorskega načrta. Pri povečanih obremenitvah kanalizacijskega omrežja, ki bi pomenila prekoračitve zmogljivosti čistilne naprave Krška vas, investitor zagotovi povečanje teh zmogljivosti v skladu z dogovorom z upravljavcem omrežja in pristojno občinsko službo.
(3) Odpadno tehnološko vodo se pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje očisti.
(4) Čisto padavinsko vodo s streh se zadrži v namenskih zadrževalnikih vode in ponovno uporabi za higiensko manj zahtevne potrebe (splakovanje stranišč itd.) in zalivanje zelenic na območju državnega prostorskega načrta. Presežne količine čiste padavinske vode se disperzno ponika. Vodo z vseh novih in rekonstruiranih utrjenih cestnih površin in z letališke ploščadi se kontrolirano zajame v meteorni kanalizacijski sistem v teh površinah in prek koalescenčnih lovilcev olj spelje v ponikovalnice.
(5) V prometnicah se zagotovijo koridorji za javno kanalizacijsko omrežje.
(6) Kanalizacija se zgradi vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom kanalov se izvede preskus vodotesnosti. Kanalizacija se zgradi v skladu z geotehničnimi pogoji. Dimenzije kanalov se določijo na podlagi podatkov o obremenitvah v posameznem objektu ali funkcionalni enoti.
28. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Območje državnega prostorskega načrta se priključi na vodovodni sistem, ki napaja naselje Cerklje ob Krki, v skladu z rešitvami v državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki. Priključitev se izvede v skrajnem zahodnem delu območja državnega prostorskega načrta južno od naselja Skopice na načrtovani vodovod po državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki.
(2) Na območju državnega prostorskega načrta se zagotovi ločeni, samostojni in neodvisni sistem za zagotavljanje tehnološke vode in požarne vode. Obnovi se obstoječe črpališče in zgradi novo neodvisno omrežje požarne in tehnološke vode. Na požarno tehnološki vodovodni sistem se priključijo vsi objekti, za katere se predvideva izgradnja samodejnega gašenja požara. Požarno tehnološko omrežje je hkrati tudi hidrantno omrežje. Če je mogoče potrebne količine vode zagotoviti iz javnega vodovodnega omrežja, se lahko v tem odstavku načrtovani sistem ob soglasju upravljavca vodovoda in pristojnega organa občine opusti.
(3) Pred začetkom priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se preverijo hidravlične in tlačne razmere v obstoječem vodovodnem omrežju, izdela ustrezna hidravlična analiza, s katero se ugotovi potreba po pitni in požarni vodi. Pri tem se upošteva predvidena gostota zaposlenosti na hektar in predvidena poraba vode na zaposlenega na dan. Če hidravlična analiza pokaže, da obstoječe vodovodno omrežje ne more zagotavljati ustreznih potreb po pitni in požarni vodi, se izvede rekonstrukcija omrežja, pri čemer se investitor uskladi z upravljavcem vodovodnega sistema o tem, kateri ukrepi na obstoječem omrežju se izvedejo za zagotovitev ustrezne oskrbe območja državnega prostorskega načrta z vodo. Pri povečanih potrebah po pitni in požarni vodi, ki bi pomenila prekoračitve zmogljivosti obstoječih vodnih virov, investitor zagotovi vzpostavitev dodatnih vodnih virov in njihovo priključitev na vodovodni sistem.
(4) Za posebne tehnološke porabnike, ki za svoje delovanje potrebujejo večje količine vode, se priključitev na vodovodno omrežje obravnava posebej.
(5) Vodovodno omrežje za neposredno oskrbo objektov se izvede v območju infrastrukturnih koridorjev in se predvidi v obliki zanke, da se omogoči kroženje in prepreči zastaranje vode v omrežju.
(6) Na celotnem območju državnega prostorskega načrta se predvidi hidrantno omrežje. Hidranti so praviloma v nadzemni izvedbi.
(7) Pred zasipom novozgrajenih vodovodov se izvede tlačni preizkus. Vodovodi se zgradijo v skladu z geotehničnimi pogoji.
(8) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov se uporabljajo predpisi, ki urejajo področje oskrbe z vodo, in predpisi, ki urejajo tehnično izvedbo in uporabo vodovodnih naprav.
29. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Območje državnega prostorskega načrta se priključi na elektroenergetsko omrežje v skladu z rešitvami v državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki. Priključitev se izvede v skrajnem zahodnem delu območja državnega prostorskega načrta južno od naselja Skopice na načrtovani 20 kV kabel do razdelilne transformatorske postaje Brežice.
(2) Priključitve objektov znotraj območja državnega prostorskega načrta se izvedejo prek sistema transformatorskih postaj 20/0,4 kV ustreznih moči. Transformatorske postaje se medsebojno povezane z 20 kV kabli, število in lokacije pa so odvisne od potrebnih moči v posameznem kareju ali objektu. Transformatorske postaje se postavijo ob prostorih za odpadke, dovozih, parkiriščih in podobno, v sklopu objektov pa v ali ob pomožnih prostorih. Na celotnem območju državnega prostorskega načrta se dopušča gradnja lastnih transformatorskih postaj v soglasju z upravljavcem elektroenergetskega omrežja.
(3) Vključitve in medsebojno povezavo transformatorskih postaj ter nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje se izvedejo s kabelskimi kanalizacijami in pripadajočimi kabli z obbetoniranimi cevmi in vlečnimi jaški ustreznih dimenzij. Trase elektroenergetskega omrežja so praviloma v podzemni izvedbi in potekajo po prometnih površinah.
(4) V energetskem objektu iz prvega odstavka 30. člena proizvedena električna energija se oddaja v omrežje prek načrtovane 20 kV kabelske povezave do razdelilne transformatorske postaje Brežice. Energetski objekt se opremi z lastnim stikališčem za potrebe stikalnih opravil v primeru izpada oskrbe z električno energijo iz javnega omrežja tako, da bo zagotovljeno neodvisno napajanje objektov v območju državnega prostorskega načrta in območju državnega prostorskega načrta za Letališče Cerklje ob Krki.
(5) Na območju enot z oznako IG, CD, PO in E je dopustna postavitev enostavnih naprav za proizvodnjo električne energije v skladu s predpisi, ki urejajo energetsko infrastrukturo. Strehe načrtovanih objektov se izvedejo tako, da omogočajo namestitev teh naprav. Postavitev teh naprav na ravni terena se izvede tako, da je vidni vpliv na okolico čim manjši.
30. člen
(ogrevanje in hlajenje)
(1) Izvede se energetski objekt za postavitev naprav trigeneracijskega sistema za potrebe priprave ogrevane vode, hladne vode in proizvodnjo električne energije. Glavni energent je zemeljski plin, lahko pa tudi lesna biomasa z ustreznimi zalogovniki. Energetski objekt ima predvideno toplotno moč do 10 MW.
(2) Zaradi predvidene etapne gradnje objektov se lahko izvede več ločenih vej ogrevanja in hlajenja. Razvodi ogrevane vode med energetskim objektom in podpostajami v posameznih objektih se vodijo v armiranih betonskih kinetah. Razvodi hladilne vode med energetskim objektom in podpostajami v posameznih objektih se vodijo v armirano betonskih kinetah ali položijo neposredno v zemljo z uporabo predizoliranih cevi. Trase razvodov ogrevane ali hladilne vode potekajo po prometnih površinah.
(3) Priprava tople sanitarne vode se lahko izvede v kombinaciji s sprejemniki sončne energije, nameščenimi na strehah posameznih objektov ali ob objektih ali v kombinaciji s toplotnimi črpalkami.
(4) V energetskem objektu se zagotovi prostor za namestitev naprav za izrabo geotermalne energije ali druge energijsko ustrezne odpadne vode ali plina.
31. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Plinovodno omrežje v enotah se uporablja za pripravo ogrevalne in hladilne vode in ogrevanje in hlajenje ter za tehnološke potrebe in kuhanje.
(2) Območje državnega prostorskega načrta se priključi na plinovodno omrežje v skladu z rešitvami v državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki. Priključitev se izvede v skrajnem zahodnem delu območja državnega prostorskega načrta južno od naselja Skopice na načrtovani 4-barski plinovod, ki poteka od obstoječega plinovoda dimenzije 225 mm ob državni cesti R2 Čatež ob Savi–Cerklje ob Krki proti območju državnega prostorskega načrta.
(3) Projektiranje in gradnja plinovodov in plinovodnih priključkov se izvedeta v skladu s projektnimi pogoji upravljavca prenosnega ali distribucijskega plinovodnega omrežja.
32. člen
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Območje državnega prostorskega načrta se priključi na načrtovani telekomunikacijski sistem iz smeri Drnovega in Krške vasi v skladu z rešitvami v državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki. Priključitev se izvede v skrajnem zahodnem delu območja državnega prostorskega načrta južno od naselja Skopice na načrtovani telekomunikacijski vod po državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki.
(2) Celotno širokopasovno telekomunikacijsko omrežje se izvede z optičnimi kabli v pripadajočih zaščitnih ceveh. Optično telekomunikacijsko omrežje se izvede v načrtovanih infrastrukturnih koridorjih, na katerega se priključijo telekomunikacijski priključki posameznih objektov z notranjimi instalacijami posameznih objektov. Priključek uporabnikom omogoča vse telekomunikacijske storitve neodvisno od vrste dovodnega prenosnega medija.
(3) Pri povečanih potrebah po elektronskih komunikacijskih povezavah, ki bi pomenile prekoračitve zmogljivosti obstoječega širokopasovnega omrežja, mora investitor zagotoviti povečanje teh zmogljivosti v skladu z dogovorom z upravljavcem omrežja in pristojno občinsko službo.
(4) Prosto stoječe bazne postaje se gradijo samo v območju energetske infrastrukture. Na strehah vseh objektov je dovoljeno postavljati telekomunikacijsko opremo, pri čemer je treba skrbeti za čim manjšo vidno izpostavljenost.
33. člen
(razsvetljava)
(1) Vse javne povozne površine se opremijo s sistemom javne razsvetljave.
(2) Hkrati z izgradnjo dela Letališča Cerklje ob Krki za potrebe civilnega zračnega prometa se zgradi razsvetljava letaliških ploščadi in objektov, kjer se bo stalno ali občasno izvajala opazovalna dejavnost oseb in okolice. Razsvetljava letaliških ploščadi se centralno krmili iz kontrolnega stolpa z računalniškim sistemom. Pri zasnovi sistema se predvidi tudi ročno krmiljenje razsvetljave ploščadi.
(3) Napajanje sistema javne razsvetljave se izvede s prižigališči in se navezuje na transformatorske postaje na območju državnega prostorskega načrta.
(4) Za enostavno, gospodarno in hitro vzdrževanje naprav in instalacij se uporabijo tipski deli razsvetljave v skladu s predpisi, ki urejajo področje preprečevanja svetlobnega onesnaževanja.
34. člen
(zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov)
(1) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov poteka v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov na območju občine Brežice in občine Krško.
(2) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj državnega prostorskega načrta, ki so postavljeni na zbiralnicah ločenih frakcij (ekoloških otokih) ali lastnih parcelah in se redno odvažajo na komunalno deponijo.
(3) Odpadke, ki so sekundarne surovine (embalaža, papir, kartoni, lesni odpadki, steklovina in drugi odpadki, ki se jih lahko predeluje), je treba zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
(4) Število, tip in vrsto posod za odpadke določi upravljavec odvoza odpadkov. Odjemna mesta se največ 5 m od prometne poti vozila za odvoz odpadkov. Odjemno mesto za posodo za odpadke mora biti izvedeno v skladu s predpisi s področja prostorskega načrtovanja in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim ter požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(5) Če se bo med obratovanjem objektov na območju državnega prostorskega načrta pokazala potreba po dodatnih zmogljivostih, se izvede širitev zbirnega centra Boršt ali Leskovec.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
35. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim delom državnega prostorskega načrta – grafičnim načrtom 3: Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravi, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja in se po namembnosti sosednjih območij lahko pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
36. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3) Na območjih znotraj območja državnega prostorskega načrta, kjer v okviru njegove priprave ni bilo mogoče izvesti predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala, se te raziskave opravi hkrati z raziskavami iz drugega odstavka tega člena.
(4) Pred pričetkom del investitor zagotovi izvedbo morebitnih zaščitnih izkopavanj odkritih najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča ali druge ukrepe varstva, določene na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, v času izvedbe pa stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Deli arheološke dediščine, ki so najdeni med izvedbo posegov v prostor, naj, če je le mogoče, ostanejo, kjer so.
(5) Pri gradnji v območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo možno površino, ki še omogoča izgradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ni ogrožena.
(6) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(7) Investitor najmanj deset dni pred začetkom del obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
37. člen
(ohranjanje narave)
(1) Obstoječi vegetacijski pasovi se ohranijo.
(2) Znotraj enote ohranjanja narave ZN se:
– zaradi ohranitve biotske raznovrstnosti ohrani vitalni del območja gramoznice in suhe travnike v smeri proti zahodu in severozahodu,
– izvede vegetacijski pas, ki usmerja prostoživeče živali proti migracijskemu prehodu pri naselju Vihre,
– zasaditev oboda izvede z lokalno avtohtono vegetacijo,
– pred začetkom gradnje območje v smeri proti gradbišču omeji z gradbiščno ograjo in
– prepove odlaganje odpadkov ali zasipavanje tega območja.
(3) V okviru priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela program vzdrževanja površin, izločenih iz pozidave, in znotraj tega območja zagotovi vzpostavitev primernih habitatov za določene skupine živali, če je v naslednjih etapah načrtovanja ugotovljeno, da bodo zanje primerni habitati v večji meri prizadeti.
(4) Za omilitev vplivov na prostoživeče živali se v času glavne razmnoževalne in gnezditvene sezone, od marca do julija, dejavnosti na gradbišču omejijo na manj hrupna dela. Posek vegetacije se izvede v zimskem obdobju.
(5) Da bi se izognili trkom z divjadjo, se na območju državnega prostorskega načrta namestijo opozorilne table za omejitev hitrosti vožnje.
(6) V času spomladanske migracije dvoživk, od 15. februarja do 15. marca, se postavijo med gramoznico znotraj enote ZN in drugim območjem državnega prostorskega načrta začasne ograje, ki omejujejo gibanje dvoživk. Upravljavec gospodarskega središča v tem času poskrbi za varen prenos dvoživk zunaj prometnih površin, na območje južno od Letališča Cerklje ob Krki, v bližino gramoznice Boršt. Po zaključku migracijske sezone se izdela poročilo. Če se v triletnem obdobju ugotovi, da številnejših migracij ni, se ukrep opusti.
(7) Za osvetljevanje območja državnega prostorskega načrta se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe. Namestitev svetilk se omeji na minimum, po polnoči se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev je prepovedana. Na posameznih objektih se zagotovijo svetila s senzorji. Gradbišča se ponoči ne osvetljujejo ali le za potrebe varovanja, pri čemer se uporabi svetila s senzorji.
38. člen
(sanacija starih bremen)
Na obstoječem območju za odmetavanje tovora v nujnih postopkih mora investitor do začetka gradnje sanirati območja starih bremen. V ta namen se opravi poizvedba o dejavnostih v preteklosti, naredi popis možnih starih bremen (lokacija, tip, vsebnost snovi, možen vpliv na tla in podzemne vode) ter predlagajo in izvedejo ustrezni ukrepi.
39. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Objekti se zgradijo iz negorljivih gradiv in fasadnih oblog, strešna kritina je odporna proti letečemu ognju. Poti za umik se izvedejo ognjeodporno, v odvisnosti od ognjeodpornosti nosilnih gradbenih elementov. Pri postavitvi objektov se upoštevajo požarnovarstveni odmiki med objekti na način, da se prepreči širjenje požara s prenosom gorečih delov ali s sevanjem toplote.
(2) Za protipožarno zaščito območja državnega prostorskega načrta se zgradijo zunanja in notranja hidrantna omrežja. Za območje zgradb se po možnosti vgrajujejo nadzemni hidranti na ustrezni razdalji. V območju morebitnih skladišč goriva, maziva, olj in fluidov se zgradi hidrantna mreža na razdalji 60 m. V objektih z večjo požarno ogroženostjo se zgradi notranja hidrantna mreža.
(3) Za zagotavljanje potreb po požarni vodi se zagotovi dostop in uporaba vse tehnološke vode, ki jo je mogoče neposredno uporabiti za gašenje brez škodljivih posledic za okolje.
(4) V posameznih objektih se glede na požarno obremenitev zagotovijo aktivni požarni ukrepi, kakor so sistem za samodejno odkrivanje in javljanje požarov, vgrajene gasilne naprave, naprave za odvod dima in toplote.
(5) Elementi cest morajo omogočati dovoz vsem vrstam vozil do vseh objektov in obračanje teh vozil.
(6) Pri načrtu zunanje ureditve v okviru projektne dokumentacije se upoštevajo veljavni protipožarni predpisi in normativi v skladu s standardom SIST DIN 14090.
(7) Ob upoštevanju velikosti in posebnosti posameznega območja se za območje zagotovi aktivna gasilska služba. V okviru zadolžitev gasilske službe se zagotovijo vse pasivne in aktivne aktivnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(8) Upoštevajo se ukrepi za zagotavljanje potresne varnosti in ukrepi za zagotavljanje stabilnosti tal (stisljivost in posedanje) in temu primeren način gradnje.
(9) Objekti in zunanje ureditve se izvedejo tako, da je v primeru jedrske nesreče možna učinkovita izvedba zaščitnih ukrepov – zaklanjanje in evakuacija.
40. člen
(urejanje kmetijskih zemljišč)
(1) Zagotovijo se minimalna poseganja v kmetijska zemljišča zunaj predvidenih objektov in naprav. Prepove se vsako zasipavanje kmetijskih zemljišč in odlaganje materiala zunaj za ta namen določenih območij.
(2) Zagotovijo se dostopi do kmetijskih zemljišč v času gradnje in po njej. Preprečijo se nekontrolirani prevozi po kmetijskih zemljiščih. Poljske poti se po gradnji obnovijo.
(3) Gradbena dela se izvajajo v času, ko so škode na pridelkih lahko najmanjše (pred setvijo, po spravilu).
(4) Zaradi posega območja državnega prostorskega načrta v območja agrarnih operacij se ta po posegu sanirajo ali če to ni izvedljivo, se zagotovi odškodnina v skladu s predpisi, ki urejajo področje kmetijskih zemljišč. Zagotovi se nemoteno delovanje melioracijskih in namakalnih sistemov, če to ni mogoče, se jih nadomesti. Stroške za potrebe agrarnih operacij v primeru povzročitve razdrobljenosti kmetijskih zemljišč, težjih dostopov do njih ali težje obdelave krije investitor.
(5) Ostanki obstoječih cest se porušijo. Vzpostavi se raba v skladu z okoliškim prostorom ali se ostanki obstoječih cest izkoristijo za dostop do kmetijskih zemljišč.
(6) Investitor v okviru priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotovi analizo prizadetosti območij agrarnih operacij in posameznih kmetijskih gospodarstev in pripravo sanacijskih programov. Analiza in sanacijski programi obsegajo najmanj:
– analizo škode,
– ukrepe za ublažitev negativnih posledic in
– individualne sanacijske programe za kmetije, ki jim je kmetovanje edini ali pomemben vir dohodka.
41. člen
(varstvo tal)
(1) Na obstoječem območju za odmetavanje tovora v nujnih postopkih se vzamejo in analizirajo vzorci tal. Če so tla onesnažena zaradi prisotnosti starih bremen, se odstranijo in se z njimi ravna kot z nevarnim odpadkom.
(2) Material, ki se uporabi za zapolnitev gramoznic in gradnjo nasipov, mora biti inerten in neoporečen. Zagotovi se stabilnost zaradi gradnje objektov.
(3) Rodovitni del prsti se deponira ločeno, z namenom ponovne uporabe v okviru krajinsko-arhitekturnih ureditev, za sanacijo degradiranih in kmetijskih zemljišč ali za morebitno vzpostavljanje novih kmetijskih površin. Višek rodovitnega dela prsti se uporabi zunaj območja državnega prostorskega načrta v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z rodovitnim delom prsti v občinah Brežice in Krško.
42. člen
(varstvo voda)
(1) Odpadne vode se odvajajo v vodotesen kanalizacijski sistem, voden v čistilno napravo. Pred uporabo se preveri vodotesnost internega kanalizacijskega omrežja s standardiziranimi postopki.
(2) V primeru prekomerno onesnaženih tehnoloških voda povzročitelj zagotovi predhodno čiščenje na svoji čistilni napravi.
(3) Dno temelja predvidenih objektov je najmanj 2 m nad 100-letno gladino podzemne vode. V okviru priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se določijo maksimalne gladine podzemne vode in povratne dobe. Če zaradi tehnoloških zahtev objekti izjemoma posegajo v nivo podzemne vode, se izvede hidrogeološka študija z izračuni tlakov na objekt in oceno vplivov na podzemno vodo.
(4) Rezervoarji za gorivo na bencinskem servisu so vkopani v skladu z veljavnimi standardi in zahtevami, dvostenski, z lovilno posodo, ki ulovi celotno morebitno izlito količino goriva. Zagotovi se zadostna količina absorpcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov.
(5) Morebitni drugi rezervoarji in pretakalne ploščadi, skladišča nevarnih snovi morajo biti ustrezno tesnjeni, zagotovljeni morajo biti tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja. Rezervoarji se zgradijo kot tesnjena lovilna skleda, z zagotovljeno dodatno prostornino za zbiranje celotnega volumna ob izlitju. V vseh prostorih, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, morajo biti tla ustrezno tesnjena.
(6) Pralnice vozil imajo vodotesen in zaprt krog odpadnih vod s čiščenjem in ponovno uporabo.
(7) Vse delovne površine, kjer lahko pride do izlitja nevarnih snovi, so popolnoma vodno neprepustne, omejene z betonskimi robniki in zgrajene z naklonom, tako da je omogočen brezhiben odtok meteorne vode v neprepusten kanalizacijski sistem ter po peskolovih in lovilnikih olj v skladu s standardom SIST EN 858-2 v zadrževalnik in nato v čistilno napravo, katere tehnologija se izbere glede na parametre, ki jih je treba čistiti. Enako velja za cestne površine in priključke, po katerih bo potekal prevoz nevarnih snovi. Lovilniki olj se redno vzdržujejo in po potrebi zamenjajo.
(8) Za začasno zbiranje nevarnih odpadkov se zagotovi mesto na neprepustni podlagi, z lovilno posodo in varovanjem.
(9) V skladu z načelom varovanja vodnih virov se vodovodna napeljava uporabi le za prenos pitne vode. Čiste padavinske vode s strešnih in drugih neonesnaženih površin se v čim večji meri uporabijo za sanitarne in tehnološke vode ter zalivanje. Če se te vode ne bodo uporabile, lahko čiste padavinske vode s strešnih površin ponikajo preko ponikovalnih objektov. Ponikovalni objekti so ustrezno dimenzionirani in nameščeni zunaj vpliva povoznih in delovnih površin, njihovo dno je najmanj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(10) Odpadne vode, nastale v času morebitnega gašenja, se obravnavajo kot nevarni odpadek.
(11) V času gradnje se izvedejo naslednji ukrepi:
– zagotovijo se zaščitni ukrepi v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja);
– stroje in naprave je treba redno vzdrževati;
– oskrba vozil in strojne opreme z gorivi in mazivi se uredi tako, da omogoča varno dostavo in varno pretakanje goriv in maziv; za ta namen se uredi vodotesna pretakalna ploščad z lovilniki olj in peskolovom;
– spremlja se kakovost materiala za zasipavanje gramoznice.
43. člen
(varstvo zraka)
(1) V času gradnje se na celotnem območju državnega prostorskega načrta s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo najmanj naslednji ukrepi:
– prepreči se nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov;
– prepreči se prašenje z odkritih delov trase, prometnih in delovnih površin, deponij materiala in gradbišč; ukrep zahteva ureditev začasnih gradbišč in skladiščenje sipkih materialov stran od stanovanjskih območij, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in delovnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča in sprotno rekultiviranje območij velikih posegov (deponij, nasipov, vkopov);
– upoštevajo se emisijske norme v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje, izvajanje meritev emisij na stacionarnih objektih (na primer betonarni, asfaltni bazi) in napravah (na primer agregatih);
– če je treba vozila, transportna sredstva in delovne naprave za daljši čas ustaviti, se izključi motor.
(2) V času obratovanja se izvajajo ukrepi preprečevanja in zmanjševanja emisije snovi v zrak. K temu sodijo redno čiščenje odpraševalnih in drugih čistilnih naprav, čiščenje kurilnih naprav, uporaba okoljsko sprejemljivih goriv in surovin ter prepoved izvajanja emisijsko intenzivnih vzdrževalnih del na prostem.
44. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Za zagotovitev ustreznih delovnih razmer se izvede protihrupna zaščita:
– protihrupni nasip PN–1, desno vzdolž avtoceste, od km 9.660 do km 10.036, dolžine 376 m, višine 2,5 m;
– protihrupna ograja PHO–3, desno vzdolž avtoceste, od km 10.020 do 10.210, dolžine 190 m, višine 2,5 m;
– protihrupni nasip PN–2, desno vzdolž avtoceste, od km 10.194 do km 11.020, dolžine 826 m, višine 2,5 m.
(2) Investitor ob gradnji zagotovi izvedbo aktivnih protihrupnih zaščitnih ukrepov v obsegu, ki se določi na podlagi napovedi prometa za petletno obdobje po končani gradnji, nato pa jih etapno dograjuje v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva pred hrupom in ugotovitvami monitoringa. V skladu s tem so mogoča odstopanja od zgoraj navedenih lokacij in dimenzij.
(3) V času gradnje se:
– uporabljajo delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisijskih norm za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– upoštevajo časovne omejitve gradnje v vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na dnevni čas med 6.00 in 18.00 uro in na delavnike;
– prevozne poti na gradbišče določijo na način, da v največji možni meri potekajo zunaj stanovanjskih naselij;
– na podlagi rezultatov monitoringa iz 55. člena te uredbe v primeru preseganja mejnih vrednosti hrupa izvedejo dodatni zaščitni ukrepi.
(4) Za zmanjšanje vpliva na obremenitev okolja s hrupom na posameznih poslovnih conah se smiselno upoštevajo dodatne usmeritve, in sicer da se proizvodne obrate in druge vire hrupa umešča v jugozahodni del območja državnega prostorskega načrta, pozidavo na vzhodnem robu območja pa prilagoditi tako, da bo preprečeno širjenje hrupa navezovalne ceste v smeri naselja Skopice.
(5) Če se po izgradnji zaradi obratovanja Letališča Cerklje ob Krki na podlagi monitoringa iz šestega odstavka 55. člena te uredbe ugotovi čezmerna obremenitev s hrupom civilnega zračnega prometa, se ta promet dodatno časovno in po obsegu omeji, predvsem v večernem in nočnem času, ali se sprejmejo dodatni ukrepi.
45. člen
(varstvo pred nevarnimi sevanji)
Pri postavitvi transformatorskih postaj in vodenju 20 kV kabelskih tras se upoštevajo predpisi, ki urejajo področje varstva pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju.
46. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Gradbišča se ponoči ne osvetljujejo ali le za potrebe varovanja, pri čemer se uporabijo svetila s senzorji.
(2) Za osvetljevanje območja državnega prostorskega načrta se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe. Namestitev svetilk se omeji na minimum. Po polnoči se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev pa izklopi.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
47. člen
(začetek izvedbe prostorskih ureditev)
Gradbenega dovoljenja za prostorske ureditve na območju državnega prostorskega načrta ni mogoče izdati, dokler ni pridobljeno uporabno dovoljenje za nadomestno območje za odmetavanje tovora v nujnih postopkih v skladu z državnim prostorskim načrtom za Letališče Cerklje ob Krki.
48. člen
(etape izvedbe prostorske ureditve)
(1) Etape izvedbe prostorskih ureditev so:
– navezovalna cesta na avtocestni priključek Skopice ter spremljajoče ureditve prometne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture;
– območje med Letališčem Cerklje ob Krki in obstoječim vegetacijskim pasom, ki obsega območje letališke ploščadi (PL1), območje letaliških dejavnosti (PO1, PO2), del logističnega središča (E1, IG1, IG2, IG3), del tehnološko razvojnega parka (CD8, CD7) ter del poslovne cone Skopice (CD5, CD6);
– območje vzdolž navezovalne ceste, ki obsega del poslovne cone Skopice (CD2, CD3);
– območje med obstoječim vegetacijskim pasom in avtocesto, ki obsega del tehnološko razvojnega parka (CD1, CD4) in del logističnega središča (IG5, IG6, IG4);
– razširitev letališke ploščadi (PL2).
(2) Podetape izvedbe prostorske ureditve so enote iz 5. člena te uredbe. Območja zelenih površin in ohranjanja narave se izvajajo sočasno z izvajanjem podetap iz prejšnjega odstavka.
(3) Etape in podetape se lahko izvajajo ločeno ali hkrati. Posebna pozornost se nameni skladnemu urejanju zaključenih območij in logičnemu združevanju etap in podetap z namenom postopnega odvzemanja kmetijskih zemljišč in racionalne izgradnje spremljajoče infrastrukture. Navezovalna cesta na avtocestni priključek Skopice se zgradi pred začetkom gradnje drugih prostorskih ureditev na način, da jo je mogoče uporabljati kot prevozno pot v času gradnje. Prostorske ureditve na območju med Letališčem Cerklje ob Krki in obstoječim vegetacijskim pasom se izvajajo od območja letaliških dejavnosti v smeri proti severozahodu. Prostorske ureditve na območju med obstoječim vegetacijskim pasom in avtocesto se izvajajo od navezovalne ceste na avtocestni priključek Skopice v smeri proti severozahodu.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
49. člen
(skupne določbe glede monitoringa)
(1) Investitor v okviru priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotovi program monitoringa kot celosten načrt za spremljanje in nadzor v vseh etapah med gradnjo in obratovanjem prostorskih ureditev, določenih s tem državnim prostorskim načrtom, ter izvedbo tega spremljanja in nadzora. Pri pripravi programa se upoštevajo določila te uredbe.
(2) Monitornig obsega monitoring zraka, vode, tal, narave in biotske pestrosti, kmetijskih in gozdnih zemljišč, hrupa, vibracij in svetlobnega onesnaževanja.
(3) Prve meritve se opravijo v okviru monitoringa zraka, vode in hrupa.
(4) Monitoring vključuje meritve referenčnega ničelnega stanja pred začetkom gradnje.
(5) Pri določitvi spremljanja in nadzora se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita drugim obstoječim ali predvidenim državnim in lokalnim spremljanjem stanj kakovosti okolja, predvsem v povezavi z Letališčem Cerklje ob Krki, in uskladita z njimi. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Točke spremljanja stanja omogočajo stalno pridobivanje podatkov.
(6) Rezultati spremljanja in nadzora so javni. Rezultati se enkrat letno predložijo lokalnim skupnostim.
(7) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih investitor izvede na podlagi rezultatov spremljanja in nadzora, so naslednji:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– spremembe rabe prostora ter
– drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).
50. člen
(monitoring zraka)
(1) Med gradnjo se meritve kakovosti zunanjega zraka izvajajo v primeru ureditve gradbišč ali pomožnih objektov, lokacij in naprav v neposredni bližini stanovanjskih objektov. Monitoring v takih primerih obsega ugotavljanje koncentracij prašnih delcev v stanovanjskih območjih. Meritve trajajo neprekinjeno 14 dni, nato se v primeru prekoračitve mejnih vrednosti ponovijo po izvedbi omilitvenih ukrepov. Monitoring emisij snovi v zrak se izvaja za nepremične vire onesnaževanja, med katere sodijo agregati, separacije, betonarne, asfaltne baze, če so urejeni v sestavi posega.
(2) V času obratovanja se meritve kakovosti zunanjega zraka izvajajo na obstoječi meteorološki postaji na Letališču Cerklje ob Krki v okviru državne mreže izvajanja meritev kakovosti zunanjega zraka. V času obratovanja se izvedejo tudi prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij, če se izkaže, da so tovrstne meritve potrebne.
51. člen
(monitoring vode)
(1) Ustrezen monitoring in kakovost tehnološke vode za izpust v javno kanalizacijo zagotovi posamični investitor v skladu s predpisi s področja emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(2) Monitoring podzemne vode se izvaja v skladu s predpisi s področja podzemnih voda. Uporabi se čim več obstoječih piezometrov.
52. člen
(monitoring tal)
(1) Zaradi ugotavljanje prisotnosti starih bremen se pri izkopih na obstoječem območju za odmetavanje tovora v nujnih postopkih spremlja kakovost izkopanega materiala.
(2) Med gradnjo se spremlja kakovost vgrajenega materiala.
53. člen
(monitoring narave in biotske pestrosti)
(1) Investitor v okviru nadzora v času izvedbe prostorskih ureditev v okviru tega državnega prostorskega načrta zagotovi dvakrat mesečno spremljanje omilitvenih ukrepov, ki jih izvaja strokovnjak biolog. Poročilo o spremljanju stanja se izdela vsake pol leta in pošlje pristojni enoti zavoda za varstvo narave in zavoda za gozdove.
(2) Med obratovanjem izvaja monitoring narave dvakrat letno strokovnjak biolog. Monitoring traja najmanj tri leta, poročilo se izdela letno. Upravljavec gospodarskega središča iz 59. člena te uredbe zbira podatke o povozih prostoživečih živali in jih sporoči nadzoru. V primeru visoke smrtnosti se v sodelovanju s pristojno enoto zavoda za gozdove predvidijo dodatni omilitveni ukrepi. V okviru monitoringa se izvede tudi monitoring dvoživk, kartiranje habitatnih tipov na območju, izločenem iz pozidave, v maju/juniju, nadzor nad vzdrževanjem suhih travnikov ter pregled uspevanja zasajene vegetacije.
(3) V času obsežnih spomladanskih migracij dvoživk se spremlja njihovo migracijo in v primeru obsežnejših povozov postavi zaščitne ograje in organizira prenašanje dvoživk na mrestišča. Monitoring traja tri leta. Če se ugotovi, da so povozi obsežni, se predvidi dodatne ukrepe in monitoring nadaljuje.
54. člen
(monitoring kmetijskih in gozdnih zemljišč)
(1) Na kmetijskih zemljiščih, ki bodo prizadeta zaradi gradnje, se izvedejo meritve osnovnih fizikalnih lastnosti tal. Na podlagi teh se ob končani gradnji lahko s podrahljavanjem in drugimi agrotehničnimi ukrepi vzpostavi prvotno stanje tal. Monitoring izvaja strokovnjak agronom, in sicer pred začetkom gradnje in po končani gradnji.
(2) Nadzor nad poseko delov vegetacijskega pasu izvaja pristojna območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Posek drevja se opravi ob sodelovanju pooblaščenega delavca pristojne območne enote.
(3) Prestrukturiranje kmečkih gospodarstev spremlja strokovnjak agronom. Poročilo se pošlje na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Občasni nadzor izvaja kmetijsko svetovalna služba.
55. člen
(monitoring hrupa)
(1) Monitoring hrupa med gradnjo in obratovanjem se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo področje ocenjevanja in urejanja hrupa v okolju in prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring za vire hrupa.
(2) Monitoring hrupa med gradnjo obsega nadzor nad skladnostjo uporabljene gradbene mehanizacije in strojev na območju gradbišča v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, in izvajanje ocenjevanja hrupa v času pripravljalnih in intenzivnih gradbenih del pri gradbišču najbližjih stavbah z varovanimi prostori.
(3) Zavezanci za monitoring hrupa med obratovanjem so upravljavci virov hrupa na območju državnega prostorskega načrta. Zavezanci v skladu s predpisi, ki urejajo področje prvega ocenjevanja in obratovalnega monitoringa za vire hrupa po začetku obratovanja virov v njihovem upravljanju, izvedejo prvo ocenjevanje hrupa in določijo njihov prispevek k skupni obremenitvi okolja s hrupom.
(4) Obratovalni monitoring hrupa se izvaja tri leta za obrate in naprave in pet let za cestno omrežje.
(5) Pri določitvi spremljanja in nadzora se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi ali načrtovanimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja, predvsem v povezavi z avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Točke spremljanja stanja omogočajo stalno pridobivanje podatkov.
(6) Monitoring hrupa civilnega zračnega prometa se izvaja v okviru sistema stalnega nadzora hrupa zračnega prometa v skladu z državnim prostorskim načrtom za Letališče Cerklje ob Krki.
56. člen
(monitoring vibracij)
(1) Monitoring vibracij se izvaja v času obratovanja gradbišča na najbolj izpostavljenih objektih, in sicer v primeru:
– zabijanja pilotov,
– delovanja kompresorskih teptalnikov in nabijalnikov terena ter
– vožnje težkih tovornjakov za potrebe gradbišča neposredno mimo stanovanjskih objektov.
(2) Vibracije v času gradnje se preverijo na najbližjih objektih. V primeru povečanih vibracij se vzpostavi na teh objektih monitoring, ki ga določi investitor.
57. člen
(monitoring svetlobnega onesnaževanja)
(1) Spremlja se porabo električne energije za razsvetljavo poslovnih stavb in proizvodnih objektov.
(2) Potrebnost obratovalnega monitoringa v skladu s predpisi, ki urejajo področje svetlobnega onesnaževanja okolja, se ugotovi in po potrebi opredeli v okviru priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
58. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta.
(2) V okviru priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno s prevoznimi potmi v času gradnje, ki jih ne bi bilo mogoče urediti na območju državnega prostorskega načrta. Trase prevoznih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da se v čim manjši meri prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča in obstoječe ureditve. Prevozne poti v času gradnje se uskladijo z lokalnimi skupnostmi.
(3) Če se med gradnjo izvedejo dodatne začasne prevozne poti do gradbišča, se pridobi soglasje lastnikov zemljišča, upoštevajo značilnosti zemljišča in po uporabi sanirajo morebitne poškodbe ali denarno nadomesti nastala škoda.
(4) Investitor ali izvajalec pred začetkom gradnje evidentirata stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci. Ceste in poti, ki so namenjene prometu ali obvozu med gradnjo, se pred začetkom del ustrezno uredijo, po končanih delih pa sanirajo morebitne poškodbe. Obnovijo se tudi v času gradnje morebiti poškodovani infrastrukturni objekti in naprave ter drugi objekti.
(5) Med gradnjo se zagotovi komunalna in energetska oskrba objektov z obstoječimi ali začasnimi infrastrukturnimi objekti in napravami.
(6) Med gradnjo se pred poškodovanjem ali uničenjem varujejo objekti in območja kulturne dediščine. Čez objekte in območja kulturne dediščine ne potekajo gradbiščne poti in obvozi, vanje ni prestavljena javna gospodarska infrastruktura.
(7) Zagotovi se čim večja izravnava zemeljskega in gradbenega materiala znotraj območja državnega prostorskega načrta. Uporabni material, pridobljen pri gradnji objektov in naprav na območju državnega prostorskega načrta, se uporabi za zasipavanje gramoznice na območju logističnega središča in za izvedbo zemeljskih del na območju državnega prostorskega načrta.
(8) Zagotovi se zavarovanje gradbišča za varnost in nemoteno rabo sosednjih objektov in zemljišč. V času gradnje se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, ali se v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(9) Uporabljajo se tehnično brezhibna delovna mehanizacija in transportna vozila, ki ne puščajo olj in maziv. Polnjenje rezervoarjev z gorivom in čiščenje gradbene mehanizacije poteka na za to določenem in ustrezno urejenem območju.
(10) V času gradnje se sproti obvešča okoliško prebivalstvo o poteku gradnje.
59. člen
(upravljanje gospodarskega središča)
(1) Zagotovi se celovito upravljanje gospodarskega središča. Upravljavec zagotovi celovito izvedbo in vzdrževanje območja gospodarskega središča, ki obsega najmanj:
– razmeščanje podjetij ob upoštevanju njihovih prostorskih potreb, predvidenih dejavnosti in pričakovanih vplivov na okolje ter racionalno etapnost gradnje območja;
– usklajevanje priprave projektne dokumentacije in sodelovanje v postopkih s področja graditve objektov, komunalnega opremljanja zemljišč in varstva okolja;
– presojo ustreznosti posameznih projektnih rešitev na način, da se zagotovi oblikovna in funkcionalna skladnost gospodarskega središča ter ustrezna opremljenost s komunalno in energetsko infrastrukturo;
– presojo ustreznosti posameznih projektnih rešitev, da se zagotovijo omejitve, ki veljajo na območjih izključne, omejene in nadzorovane rabe prostora, določenih za Letališče Cerklje ob Krki;
– presojo okoljske sprejemljivosti posameznih predvidenih dejavnosti, da se preprečijo morebitni prekomerni vplivi na okolje in zagotovi ustrezno delovno okolje;
– vodenje evidenc s področja evidentiranja nepremičnin in varstva okolja;
– vzdrževanje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter elektronskih komunikacij;
– postopno izvedbo in vzdrževanje odprtih zelenih površin;
– ravnanje z odpadki;
– varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– zimsko službo;
– izvajanje in usklajevanje monitoringa;
– izvedbo in usklajevanje izvedbe dodatnih zaščitnih ukrepov na podlagi rezultatov monitoringa.
(2) Upravljanje območja letaliških dejavnosti iz 17. in 18. člena te uredbe ter letaliških ploščadi iz 19. člena te uredbe poteka v skladu z upravljanjem Letališča Cerklje ob Krki in v skladu s predpisi s področja letalstva.
(3) Podjetja, ki bodo delovala v okviru gospodarskega središča, pridobijo okoljevarstveno dovoljenje za obrat v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Upravljavec gospodarskega središča lahko od posameznega podjetja zahteva dodatne študije o okoljski in prostorski sprejemljivosti predvidenih dejavnosti in objektov ter izvedbo ustreznih omilitvenih ukrepov v skladu s predpisi s področja varstva okolja in urejanja prostora.
(4) Upravljavec gospodarskega središča zagotovi ustrezno kadrovsko strukturo zaposlenih glede na obseg in vrsto del iz prvega odstavka tega člena.
(5) V upravljanje gospodarskega središča se vključi lokalni skupnosti.
60. člen
(dodatne obveznosti)
(1) Na območjih, kjer ureditve posegajo na najboljša kmetijska zemljišča, se zaradi možnosti ustreznega nadomestila ali odkupa zemljišča, ki bodo trajno izvzeta iz kmetijske pridelave, pred začetkom gradnje ovrednotijo. Pri vrednotenju se uporabljajo podatki iz registra kmetijskih gospodarstev. Pri vrednotenju se upošteva evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, njihova obdelanost, zmanjšanje učinkovitosti gospodarjenja kmetij, izguba lastnih zemljišč, izguba najetih zemljišč, izguba zaradi neizkoriščenosti zmogljivosti (strojev, objektov), izguba zaradi težje dostopnosti do zemljišč in zmanjšanje subvencij. V okviru priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba pridobiti natančen podatek o površini izgubljenih ali uničenih kmetijskih in gozdnih zemljišč ter podatek o površini kmetijskih zemljišč, na katerih se bo zaradi izvedbe posegov spremenila raba teh zemljišč. Investitor zagotovi nadomestila ali izravnalne ukrepe lastnikom odvzetih kmetijskih zemljišč, odvisno od uskladitve z zahtevo lastnika in dejanskih možnosti zagotovitve nadomestila ali izravnalnih ukrepov.
(2) Investitor ali izvajalec krije stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, morebitnih poškodb ter nadzora.
(3) Investitor rešuje odkup zemljišč in odstranjenih objektov z upoštevanjem funkcionalnosti preostanka zemljišč, različnih načinov rešitve in v sodelovanju z vsemi prizadetimi. Zemljišča, ki jih bo investitor odkupil ali so v njegovi lasti in niso potrebna za izvedbo prostorskih ureditev, se lahko oddajo ali prodajo naprej in uporabljajo v skladu z določili te uredbe in občinskimi prostorskimi akti.
(4) Investitor pri gradnji in obratovanju uporabi najboljšo dostopno tehnologijo.
(5) Investitor uredi parcelne meje na obodu območja državnega prostorskega načrta v skladu s predpisi s področja evidentiranja nepremičnin.
(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se upoštevajo projektni pogoji, ki so v prilogi tega državnega prostorskega načrta.
(7) Investitor krije stroške priprave programa opremljanja, ki ga lokalni skupnosti sprejmeta pred vložitvijo vloge investitorja za izračun komunalnega prispevka.
(8) Upravljavec Nuklearne elektrarne Krško ob spremembi demografske slike zagotovi dopolnitev ali spremembo načrta zaščite in reševanja za ukrepanje ob izrednih dogodkih v Nuklearni elektrarni Krško v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA
61. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, vključno z gabariti objektov ter trasami posameznih prometnih rešitev, komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, varnostnih, funkcionalnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, tehnološkega, energetskega, oblikovalskega in okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje gradbene tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere ali spremeniti urbanistična zasnova.
(2) Dopustna so odstopanja od dopustnih objektov in dopustnih dejavnosti, določenih s to uredbo, če se zaradi njih ne bi poslabšale prostorske in okoljske razmere, pri čemer so nedopustne naslednje dejavnosti:
– proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov,
– proizvodnja koksa in naftnih derivatov,
– proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov,
– proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov,
– proizvodnja kovin,
– ravnanje z odplakami ter
– zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi in pridobivanje sekundarnih surovin, razen za potrebe obratovanja gospodarskega središča.
(3) Odstopanja od rešitev iz prvega in drugega odstavka tega člena ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi, z njimi morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
XI. NADZOR
62. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63. člen
(izvajanje dejavnosti do izvedbe prostorskih ureditev)
Do izvedbe posameznih etap in podetap iz 48. člena te uredbe je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustno izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih.
64. člen
(državni in občinski prostorski akti)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha na območju iz tretjega odstavka 4. člena te uredbe veljati Uredba o Državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki (Uradni list RS, št. 73/08 in 80/10 – ZUPUDPP).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha na območju iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe veljati Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Smednik–Krška vas (Uradni list RS, št. 115/02, 108/03, 33/07 – ZPNačrt in 80/10 – ZUPUDPP).
(3) Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje iz petega odstavka 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni ali dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Dolgoročni in srednjeročni plan Občine Brežice za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 41/87, 8/88, in Uradni list RS, št. 13/91, 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01, 4/02, 55/02, 110/02, 42/03, 58/03, 99/04, 104/04, 123/04 in 140/09);
– Odlok o usklajenosti prostorsko izvedbenih in drugih prostorskih aktov s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice (Uradni list RS, št. 79/97, 45/99, 57/99, 59/00, 50/01, 33/02, 58/03 in 8/10);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Brežice (Uradni list SRS, št. 38/87, 25/88, Uradni list RS, št. 29/96, 50/98, 4/02, 102/06 in 103/06);
– Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 7/90, Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02, 116/02 in 79/04) in družbenega plana Občine Krško za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 21/87, 25/89 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02, 116/02 in 79/04);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00, 101/01, 15/05 in 25/06).
65. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00729-1/2012
Ljubljana, dne 22. marca 2012
EVA 2011-2511-0072
Janez Janša l.r.
Predsednik
