Na podlagi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 74. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in se nahaja na območju občine Jezersko, ter vodovarstveni režim.
(2) Ta uredba določa tudi notranja območja znotraj vodovarstvenega območja.

(1) Vodovarstveno območje sestavljajo območje zajetja in notranja območja, ki so prikazana na publikacijski karti iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Območje zajetja je določeno okoli zajetega izvira Anclovo. Območje zajetja je prikazano na publikacijski karti iz prejšnjega odstavka z znakom, ki je pravokotnik modre barve.
(3) Notranja območja se delijo na najožje vodovarstveno območje z najstrožjim vodovarstvenim režimom, na ožje vodovarstveno območje s strožjim vodovarstvenim režimom in na širše vodovarstveno območje z milejšim vodovarstvenim režimom.
(4) Notranja območja iz prejšnjega odstavka so prikazana na publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena in so označena na naslednji način:
– najožje območje z oranžno barvo in oznako »VVO I«,
– ožje območje z rumeno barvo in oznako »VVO II« in
– širše območje z zeleno barvo in oznako »VVO III«.

(1) Meje vodovarstvenega območja, območje zajetja in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Vodovarstveno območje se evidentira v vodnem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov.
(3) Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcele), ki so na vodovarstvenem območju, je naveden v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz decembra 2009, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

(1) Na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana raba podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, razen za javno oskrbo s pitno vodo.
(2) Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.

(1) Na območju zajetja je prepovedana gradnja, razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.
(2) Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali kakovost pitne vode, razen dejavnosti, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.

(1) Na notranjih območjih sta prepovedani gradnja in izvedba gradbenih del.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija vojaških objektov in objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, če se ne spremeni namembnost objekta in če sprememba namembnosti objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela zaradi zagotavljanja varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa na sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: letalski navigacijski objekti) v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov ob hkratni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena je na najožjem in ožjem vodovarstvenem območju na kmetiji z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100334904 dovoljena gradnja in izvajanje gradbenih del in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda, za:
– gradnjo hleva s senikom, ki ne omogoča tehnologije zbiranja gnojevke, na zemljiščih s parc. št. 600/1, 600/2 in 594/2, k.o. 2076 Zgornje Jezersko, pri čemer na kmetijskih zemljiščih v uporabi kmetijskega gospodarstva znotraj vodovarstvenega območja skupna obremenitev ne sme presegati 25 glav velike živine. Izcedne vode iz hleva morajo biti speljane v neprepustno gnojnično jamo, ki mora biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
– gradnjo izpusta za živino na zemljiščih s parc. št. 600/1 in 594/2, k.o. 2076 Zgornje Jezersko. Vse izcedne vode morajo biti speljane v neprepustno gnojnično jamo, ki mora biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
– gradnjo gnojišča na zemljiščih s parc. št. 600/1 in 594/2, k.o. 2076 Zgornje Jezersko. Izcedne vode morajo biti speljane v neprepustno gnojnično jamo, ki mora biti zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
– gradnjo gospodarskega poslopja na zemljiščih s parc. št. 600/1 in 603/1, k.o. 2076 Zgornje Jezersko;
– gradnjo enostanovanjskega objekta, na zemljišču s parc. št. 600/1, k.o. 2076 Zgornje Jezersko;
– površine za parkiranje vozil morajo biti na zemljiščih s parc. št. 594/2, 600/1, 600/2 in 603/1, k.o. 2076 Zgornje Jezersko, tlakovane ali prekrite z drugim neprepustnim materialom. Zagotovljen mora biti iztok ali iztočni objekt za odvajanje padavinske odpadne vode s teh površin na površje tal ali s ponikanjem v tla preko lovilnika olj;
– gradnjo skednja na zemljiščih s parc. št. 588/1 in 588/5, k.o. 2076 Zgornje Jezersko, za spravilo krme, nastilja in kmetijske mehanizacije;
– gradnjo male čistilne naprave na zemljiščih s parc. št. 594/2 in 603/1, k.o. 2076 Zgornje Jezersko.
(2) Gradnja objekta iz pete alinee prejšnjega odstavka in izvajanje turistične dejavnosti v obstoječem stanovanjsko-turističnem objektu sta dovoljeni, če je zagotovljeno zbiranje komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav, in če nočitvene zmogljivosti v obstoječem stanovanjsko-turističnem objektu ne presegajo 30 populacijskih enot.

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe sta na ožjem vodovarstvenem območju dovoljena gradnja in izvajanje gradbenih del in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda, za:
– gradnjo parkirišča za skupno največ 50 parkirnih mest na zemljišču s parc. št. 569/1, k.o. 2076 Zgornje Jezersko. Parkirne površine morajo biti tlakovane ali prekrite z drugim neprepustnim materialom in zagotovljen mora biti iztok ali iztočni objekt za odvajanje padavinske odpadne vode s teh površin na površje tal ali s ponikanjem v tla preko lovilnika olj;
– obnovo dveh spodnjih postaj tovornih žičnic na delu zemljišča s parc. št. 569/1, k.o. 2076 Zgornje Jezersko za oskrbo planinskih koč.

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe sta na ožjem vodovarstvenem območju za Gorniški center dovoljena gradnja in izvajanje gradbenih del in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda, za:
– gradnjo turističnega objekta na zemljiščih s parc. št. 569/3 in 569/4, k.o. Zgornje Jezersko, s zmogljivostjo največ 18 ležišč;
– ureditev prostora za postavitev šotorov za največ 20 oseb;
– gradnjo male čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav.
(2) Gradnja objekta iz prve alinee prejšnjega odstavka in ureditve iz druge alinee prejšnjega odstavka so dovoljene, če je zagotovljeno zbiranje komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav.

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na ožjem vodovarstvenem območju na Štularjevi planini dovoljena gradnja in izvajanje gradbenih del in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda, za:
– rekonstrukcijo obstoječega objekta za stanovanjsko-turistične namene za največ 15 oseb;
– rekonstrukcijo obstoječega hleva za nastanitev živali za največ 10 glav velike živine. Zagotovljena morata biti zbiranje in skladiščenje živinskih gnojil v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
– gradnjo male čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav;
– ureditev vodovodnega zajetja in vodovoda.
(2) Rekonstrukcija objekta iz prve alinee prejšnjega odstavka je dovoljena, če je zagotovljeno zbiranje komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav.

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe sta na ožjem vodovarstvenem območju za potrebe bivanja v obstoječi počitniški hiši na zemljišču s parc. št. 584/2, k. o. Zgornje Jezersko, dovoljena gradnja in izvajanje gradbenih del za zagotovitev zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav, in se izda vodno soglasje.

(1) Na notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih prepovedano:
– gnojenje brez gnojilnega načrta;
– gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;
– shranjevanje organskih gnojil, določenih v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
– uporabljati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
– shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
– uporabljati kompost in pregnito blato 1. ali 2. okoljske kakovosti, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;
– shranjevanje blata iz čistilnih naprav, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
– gnojenje z ostanki iz greznic, malih čistilnih naprav ali skupnih čistilnih naprav.
(2) Gnojilni načrt iz prve alineje prejšnjega odstavka mora biti izdelan v pisni obliki in biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če ta to zahteva. Vsebovati mora najmanj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega ali organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečen vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.
(3) Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in so ograde s pašnimi površinami tudi na najožjem vodovarstvenem območju, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:
– dokrmljevanje živali ni dovoljeno;
– napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) morata biti urejena tako, da se onemogoči dolgotrajno zbiranje živali na enem mestu in neenakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču;
– pašo je treba prekiniti, če pride na pašni površini do uničenja travne ruše zaradi gazenja.

(1) Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na kmetijskih zemljiščih na najožjem vodovarstvenem območju prepovedano tudi:
– gnojenje z gnojnico in gnojevko;
– preoravanje travinja;
– uporabljati mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, od spravila pridelka do 15. marca.
(2) Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na ožjem vodovarstvenem območju prepovedano gnojenje z gnojevko.
(3) Na najožjem vodovarstvenem območju morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

(1) Ne glede na določbe druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena se na zemljiščih s parc. št. 590, 594/1 in 597, k.o. Zgornje Jezersko, lahko preorje travinje in vzpostavijo njivske površine. Z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se na teh površinah gnoji izven časovnih prepovedi, določenih v tretji alinei prvega odstavka prejšnjega člena, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;
– največji enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Test in vrednotenje rezultatov testa se izvedeta v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene ne spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo;
– za žita enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni pred setvijo ozimnih žit je vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;
– za travinje v kolobarju največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo;
– za trajne nasade enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;
– za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanj zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.
(2) Ne glede na določbe druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena se travinje na zemljišču s parc. št. 594/2, k.o. 2076 Zgornje Jezersko, za kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100334904 preorje in vzpostavi zelenjavni vrt.

Na notranjih vodovarstvenih območjih največja dovoljena količina dušika pri gnojenju trajnega travinja z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, izven časovnih prepovedi, določenih v tretji alinei prvega odstavka 13. člena te uredbe, razen na kmetijskih zemljiščih iz prejšnjega člena, ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo.

(1) Zatiranje škodljivih organizmov se na kmetijskih zemljiščih na najožjem vodovarstvenem območju izvaja s kemičnimi ukrepi in uporabo tistih fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov.
(2) Zatiranje škodljivih organizmov se na kmetijskih zemljiščih na širšem vodovarstvenem območju izvaja z uporabo FFS s Seznama dovoljenih FFS iz Tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

Na notranjih območjih je v gozdu prepovedana oskrba strojev in naprav z gorivom in olji, razen če gre za biološko razgradljive vrste olja.

Gradnja krmišč in lovskih prež na najožjih in ožjih vodovarstvenih območjih je prepovedana.

(1) Na notranjih območjih sta poseganje v vodotoke ali priobalna zemljišča ter odvzem naplavin iz vodotokov in priobalnih zemljišč prepovedana, razen če gre za izvajanje javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč ali za izvajanje ukrepov varstva pred škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
(2) Na notranjih območjih je poseganje na območjih zemeljskih, hribinskih in snežnih plazov prepovedano, razen če gre za izvajanje javne službe izvajanja ukrepov varstva pred škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

(1) Na notranjih območjih sta gradnja in obnova lokalnih cest in javnih poti, distribucijskih elektroenergetskih vodov, cevovodov za pitno in odpadno vodo dovoljeni, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe objekte na teh območjih, in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda.
(2) Promet vozil, ki prevažajo goriva in druge nevarne snovi po cestah čez notranja območja, je prepovedano, razen če gre za oskrbo objektov, katerih gradnja ali rekonstrukcija je dovoljena v skladu z določbami te uredbe.
(3) Skladiščenje goriva in drugih nevarnih snovi mora biti v objektih na notranjih območjih zagotovljeno v skladu z uredbo, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih prostorih.
(4) Na cestah, parkiriščih ali drugih nekmetijskih zemljiščih na notranjih območjih je uporaba FFS prepovedana.
(5) Na notranjih območjih je parkiranje vozil izven urejenih parkirnih površin prepovedano.

(1) Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih območjih morajo izvajalcem obvezne občinske javne službe za oskrbo s pitno vodo ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode.
(2) Ukinitev ali odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo izvajalec obvezne občinske javne službe za oskrbo s pitno vodo na vodovarstvenem območju ali nosilec državnega stanja voda, izvede pa od njiju pooblaščeni izvajalec.

(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi:
1. s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu ter s prepovedjo uporabe FFS na kmetijskih zemljiščih opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,
2. z gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del ter prepovedjo gradnje in izvedbe gradbenih del opravljajo gradbeni inšpektorji,
3. s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na nekmetijskih zemljiščih in prepovedjo uporabe FFS na nekmetijskih zemljiščih opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in
4. s prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.
(2) Nadzor nad izvajanjem ostalih določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo od 4.100 eurov do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. rabi vodo v nasprotju z določbo prvega odstavka 4. člena te uredbe;
2. gradi v nasprotju s 5. členom te uredbe;
3. gradi v nasprotju s 6. členom te uredbe;
4. gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem (6., 7., 8., 9., 10.,11. in 20. člen te uredbe);
5. gnoji, shranjuje ali uporablja kompost in pregnito blato 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti ali blato iz čistilnih naprav v nasprotju z 12. členom te uredbe;
6. gnoji z gnojnico in gnojevko, preorava trajno travinje in uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena te uredbe;
7. gnoji z gnojevko v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena te uredbe;
8. ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena te uredbe;
9. gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena te uredbe;
10. gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s 15. členom te uredbe;
11. uporablja FFS v nasprotju s 16. členom te uredbe;
12. oskrbuje stroje in naprave v nasprotju s 17. členom te uredbe;
13. ravna v nasprotju z 18. členom te uredbe;
14. posega v vodotoke ali priobalna zemljišča ter odvzema naplavine iz vodotokov in priobalnih zemljišč v nasprotju s prvim odstavkom 19. člena te uredbe;
15. posega na območja zemeljskih, hribinskih in snežnih plazov v nasprotju z drugim odstavkom 19. člena te uredbe;
16. prevaža goriva in druge nevarne snovi po cestah v nasprotju z drugim odstavkom 20. člena te uredbe;
17. skladišči goriva in druge nevarne snovi v nasprotju s tretjim odstavkom 20. člena te uredbe;
18. uporablja FFS v nasprotju s četrtim odstavkom 20. člena te uredbe;
19. parkira vozila v nasprotju s petim odstavkom 20. člena te uredbe;
20. ne dopusti dostopa in vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev, gradnje novih objektov ali ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 21. člena te uredbe.
(2) Z globo od 125 eurov do 625 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo od 200 eurov do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del, za katera je bilo pred uveljavitvijo te uredbe:
– pridobljeno dokončno ali pravnomočno gradbeno dovoljenje,
– izdana informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda v postopku za pridobitev vodnega soglasja, ali
– izdano dokončno ali pravnomočno vodno soglasje.

Gnojilni načrti, izdelani pred uveljavitvijo te uredbe, se lahko uporabljajo do konca obdobja, za katero so bili izdelani.

(1) Izvajalci obvezne občinske javne službe za oskrbo s pitno vodo na vodovarstvenem območju morajo pripraviti načrt za označevanje vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za označevanje vodovarstvenega območja, najpozneje do 31. julija 2012.
(2) Na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka morajo biti območja zajetij in notranja območja označena najpozneje do 31. decembra 2012.

Občina Jezersko skupaj z izvajalcem obvezne občinske javne službe za oskrbo s pitno vodo in lastnikom zemljišča najpozneje do 31. decembra 2012 izvede ukrepe na zapornem ventilu na Mlinarjevem zajetju tako, da se preprečita dotok vode iz Mlinarjevega zajetja in mešanje z vodo iz zajetja, ki je zavarovano s to uredbo.

Postopki združevanja parcel na notranjih območjih iz te uredbe, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo v skladu z dosedanjimi predpisi.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.