Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 in 30/11 odl. US) in 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/10) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. 02-9432/8-09/12 z dne 3. 2. 2012 je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 11. redni seji dne 22. 3. 2012 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota kulturne dediščine: Hiša Sveti Štefan 59, EŠD 27025 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, zgodovinskih ter drugih lastnosti poseben pomen za območje Občine Šmarje pri Jelšah, zato se razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena, z lastnostmi umetnostnozgodovinskega kulturnega spomenika.
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev spomenika lokalnega pomena so:
– Hiša Sveti Štefan 59 se nahaja severovzhodno od cerkve sv. Štefana, v razloženem naselju Sveti Štefan, ki stoji na blagem slemenu. Iz Franciscejskega katastra je razvidno, da je na tem mestu stanovanjske hiše že leta 1825 stal objekt.
– Stanovanjska hiša je v celoti podkletena, z daljšo fasado ob breg postavljena pritlična stavba s strešno frčado v osrednji osi. Zgrajena je bila leta 1869, današnjo podobo pa ima iz leta 1938. Ohranjeno ima notranjo zasnovo ter zunanjo podobo. V obokanih kletnih prostorih je bila vinska klet, v ostalih prostorih pa prostor za žganjekuho in kuhanje perila ter skladišče za trgovino. V pritličju je bila trgovina in bivalni deli lastnikovega stanovanja, v mansardi pa spalni prostori. V notranjosti je ohranjeno kar nekaj kosov stanovanjske opreme iz časa med obema vojnama. Vhod krasijo secesijske vratnice s kovanimi mrežami. Vzhodni del hiše ima zaprt lesen balkon – gank. Na južni fasadi je božja niša. Ohranjen je tudi pripadajoč lesen kip Marije. Fasadni omet je členjen z okenskimi obrobami, mejnim zidcem ter prezračevalnimi linami na zatrepu. Streha je somerno dvokapna, krita z opeko.
– Južno ob hiši se razprostira rožno-zelenjavni vrt pravilne pravokotne oblike z leseno uto. Dostopen je s cestne in z dvoriščne strani. Zagrajen je z lesenim plotom pritrjenim med betonskimi stebri. Vrt vzdolžno deli utrjena peščena pot z betonskimi robniki, ki se na sredini razširi z zasajenim rondojem, na zahodni strani pa pot vodi do lesene vrtne ute šestkotnega tlorisa in s pločevinasto streho. Na vrtu stoji tudi vodnjak – štirna. Zasajene rastline so značilne za tradicionalno podeželske vrtove: potonika, šmarnica, hortenzija, vrtnica vzpenjalka, beli nageljni, ognjič, astre, irisi, zajčki, krizanteme vsesvetnice ipd. Ob južni fasadi hiše pa se vzpenja vinska trta. Pred hišo stojita dve hruški. Vrt je bil urejen sočasno s hišo in skupaj z njo tvori skladno celoto.
– Lesen čebelnjak, ki stoji na točkovnih temeljih, je bil postavljen takoj po drugi svetovni vojni. Stoji v podaljšku drvarnice. Ohranjeni so še barvni panji in del opreme. Fasada čebelnjaka je obdelana z lesenimi barvnimi detajli. Čebelnjak je bil v uporabi do 90. leta 20. stoletja.
– Domačija, katere osrednja dominanta je bila stanovanjska hiša s trgovino, v sebi združuje obrtno bivalni del. Izpričuje način življenja posestnika in trgovca v 20. stoletju. Zanimiv in redek je tudi ohranjen rožno-zelenjavni vrt.
Hiša na domačiji je pomembna predvsem iz zgodovinsko-socialnega ter gradbeno-razvojnega vidika. Predstavlja kulturo bivanja in način dela trgovca na podeželju, kjer so bili kmetijstvo, čebelarstvo in vinogradništvo spremljevalni del življenja.

Spomenik obsega nepremičnine: parcela št. 87/2, k.o. Grobelce.
Meje spomenika so določene na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 9. 12. 2003, Uradni list RS, št. 131/03, datoteka z dne 28. 10. 2011; izvorno merilo 1:2880) in vrisane na temeljnem topografskem načrtu Šentjur pri Celju 48 v merilu 1:5000.
Oba načrta sta sestavni del tega odloka.

Spomenik je varovan v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, nadalje ZVKD-1), z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Šmarje pri Jelšah (Urani list RS, št. 69/93) ter z Odlokom o Strategiji prostorskega razvoja Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 87/10). Za spomenik velja naslednji varstveni režim:
– Varujejo se etnološke, arhitekturne, likovne, arheološke ter krajinske lastnosti v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
– Varujejo se primarna stavbna masa, primarni tlorisni in višinski gabariti, konstrukcijska zasnova in primarni materiali na domačijskih objektih: stanovanjski stavbi, rožno-zelenjavnem vrtu in čebelnjaku.
– Varujejo se (na vseh objektih domačije, še posebej na stanovanjski hiši) gabariti, zasnove in členitve oziroma oblikovanost pročelij; smer slemena z originalno obliko strehe in kritino; stavbno pohištvo, leseni gank na vzhodni strani; tlorisna razporeditev v hiši, ohranjena notranja oprema.
– Varuje se ustrezna raba območja spomenika ter namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
– Prepovedana je odstranitev (rušitev) ali predelava sestavnih delov objekta, ki je ovrednoten kot kulturni spomenik.
– V stavbno maso domačije lahko posegajo z vzdrževalnimi in sanacijskimi deli (delna ali celovita prenova) le pooblaščene osebe s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega ZVKDS. Z vzdrževalnimi deli se omogoči fizično zavarovanje dediščine pred nadaljnjim delovanjem destruktivnih sil in vzdrževanje stanja. Sanacijski posegi pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del in izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se bistveno ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti in zunanjega videza.
– Omogočiti je potrebno izvedbo strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe.
– V območju spomenika ni dovoljeno postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja ter reklamnih panojev, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenimi pogoji odobri pristojni zavod v skladu z vsebino in značajem spomenika.

Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

Za vse posege v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, razen če zakon ne določa drugače, je na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.