Na podlagi 523. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo) ter 2. točke 10. člena, 15. člena in drugega odstavka 23. člena Zakona o STA (Uradni list RS, št. 50/11) je Nadzorni svet STA dne 22. 3. 2012 sprejel
A K T
o ustanovitvi Slovenske tiskovne agencije d.o.o., Ljubljana
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(ustanovitev)
(1) Slovenska tiskovna agencija d.o.o., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: STA), ustanovljena z Aktom o ustanovitvi družbe Slovenska tiskovna agencija, d.o.o., Ljubljana z dne 27. 7. 2006 (Vlada RS, številka: 47601-14/2006/4), nadaljuje z delom kot družba z omejeno odgovornostjo, družba z enim družbenikom, na podlagi Zakona o STA (Uradni list RS, št. 50/11), Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo) in tega akta.
(2) STA je ustanovljena za nedoločen čas.
(3) Osnovni kapital družbe znaša 46.466,00 EUR. Celoten kapital tvori en poslovni delež.
(4) STA je subjekt vpisa v sodnem registru Okrožnega sodišča v Ljubljani z matično številko 5488745.
2. člen
(ustanovitelj)
(1) Edini ustanovitelj in družbenik STA je Republika Slovenija.
(2) Pravice družbenika izvaja Vlada Republike Slovenije.
(3) Ustanovitelj je dolžan zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA.
3. člen
(status in poslanstvo STA)
(1) STA je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo. Za vprašanja, ki niso urejena v Zakonu o STA, se uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe.
(2) STA je ustanovljena z namenom zagotavljanja javne službe stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v Republiki Sloveniji, Slovencev po svetu in slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah v slovenskem jeziku ter o dogajanju v Republiki Sloveniji za potrebe medijev in javnosti v Republiki Sloveniji in zunaj meja Republike Slovenije v angleškem jeziku v skladu z Zakonom o STA, tem aktom in zakonom, ki ureja področje medijev.
(3) STA je izdajatelj medija v skladu z zakonom, ki ureja področje medijev.
(4) STA deluje po načelih neodvisnega, nepristranskega in profesionalnega novinarsko-agencijskega obveščanja. STA ne sme pod nobenim pogojem upoštevati vplivov in pogledov, ki bi lahko vplivali na točnost, objektivnost ali verodostojnost njenih informacij. STA ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine.
(5) Dejavnost STA temelji na svobodi izražanja, ob spoštovanju nedotakljivosti in varstva človekove osebnosti in dostojanstva, omogočanju svobodnega pretoka informacij in odprtosti za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine ter zagotavljanju avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu z vsebinsko zasnovo ter profesionalnimi pravili, merili in standardi.
4. člen
(firma in sedež)
(1) Firma družbe je: Slovenska tiskovna agencija d.o.o., Ljubljana.
(2) Skrajšana firma družbe je: STA d.o.o. Ljubljana.
(3) Sedež družbe je v Ljubljani.
(4) Poslovni naslov družbe je: Tivolska cesta 50.
(5) Sprememba poslovnega naslova družbe ne pomeni spremembe akta o ustanovitvi.
5. člen
(žig)
(1) STA pri svojem poslovanju uporablja enobarven žig okrogle oblike s premerom 35 mm, obrobljen z dvema koncentričnima krogoma, zunanji krog je odebeljen. V sredini žiga je napis "sta" in naslednje besedilo v koncentričnih krogih: "Slovenska tiskovna agencija", zrcalno pa je zapisano "Slovenian Press Agency".
(2) STA lahko uporablja tudi manjši, enobarven, pravokotni žig dimenzije 30 mm krat 10 mm, z napisom "sta, Slovenska tiskovna agencija". Ta žig se uporablja za računovodske zadeve.
(3) Direktor lahko z internim splošnim aktom podrobneje uredi vsa navodila v zvezi z uporabo posameznega žiga STA.
II. ZASTOPANJE IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI
6. člen
(zastopanje STA)
(1) STA zastopa direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor).
(2) Direktor je pri sklepanju pravnih poslov dolžan spoštovati omejitve, določene v Zakonu o STA in tem aktu.
7. člen
(zastopanje ob odsotnost direktorja)
(1) Ob odsotnosti direktorja ga nadomešča eden izmed vodstvenih delavcev, ki ga s pisnim pooblastilom določi direktor. K pooblastilu, ki velja več kot 60 dni mora dati soglasje nadzorni svet STA.
(2) Če pooblastila iz prejšnjega odstavka tega člena iz kateregakoli razloga ne more izdati direktor, ga izda predsednik nadzornega sveta.
8. člen
(odgovornost za obveznosti)
(1) STA nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, skladno z zakonom in s tem aktom.
(2) STA odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
III. DEJAVNOST STA
9. člen
(temeljni opis dejavnosti STA)
(1) STA opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanja povzetkov novic o dogajanju v Republiki Sloveniji in po svetu v slovenskem jeziku in o dogajanju v Republiki Sloveniji v angleškem jeziku v obsegu in na način določen z Zakonom o STA.
(2) STA poleg javne službe opravlja tudi tržne dejavnosti. Tržne dejavnosti, ki ne spadajo v okvir javne službe STA, so:
– trženje razširjenih novinarskih vsebin, zlasti zbirnih novic, tematskih in analitičnih novinarskih besedil, biografij, intervjujev, kronologij;
– trženje oglaševalskega prostora v tistem delu portala, ki ne sodi v javno službo;
– ustvarjanje in posredovanje vsebin za posamezne ciljne javnosti;
– ustvarjanje in posredovanje specializiranih servisov;
– tržne storitve, vključno s tržnimi interaktivnimi vsebinami in storitvami;
– organizacija javnih dogodkov;
– zagotavljanje posredovanja originalnih tekstovnih sporočil STA (O-STA);
– tehnične storitve, ki niso sestavni del javne službe;
– založniška dejavnost v delu, ki je namenjena izključni komercialni uporabi na trgu;
– tržne postprodukcijske dejavnosti;
– komercialno razpolaganje z arhivskim gradivom;
– oddajanje produkcijskih zmogljivosti;
– strokovna izobraževanja, razen za potrebe STA.
(3) STA samostojno opravlja svoje dejavnosti, skladno z Zakonom o STA in tem aktom.
10. člen
(dejavnosti, ki so vpisane v sodni register)
Dejavnosti, ki jih STA v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) vpiše v sodni register, so:
J/58.110 Izdajanje knjig;
J/58.130 Izdajanje časopisov;
J/58.140 Izdajanje revij in druge periodike;
J/58.190 Drugo založništvo;
J/59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj;
J/59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj;
J/59.130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj
J/59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij;
J/60.100 Radijska dejavnost
J/60.200 Televizijska dejavnost
J/62.010 Računalniško programiranje
J/62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih
J/63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti;
J/63.120 Obratovanje spletnih portalov;
J/63.910 Dejavnosti tiskovnih agencij;
J/63.990 Drugo informiranje;
L/68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin;
M/70.210 Dejavnost stikov z javnostjo;
M/70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje;
M/73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora;
M/73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja;
M/74.100 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo;
M/74.200 Fotografska dejavnost;
M/74.300 Prevajanje in tolmačenje;
M/74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti;
N/82.110 Nudenje celovitih pisarniških storitev;
N/82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti;
N/82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj;
O/84.110 Splošna dejavnost javne uprave;
O/84.120 Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne
socialne varnosti
O/84.130 Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje;
P/85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
R/91.012 Dejavnost arhivov.
IV. NOTRANJA ORGANIZACIJA
11. člen
(notranja organizacija)
STA je pravno, organizacijsko, tehnično in finančno celovita ter enotna družba, ki je programsko, tehnološko in poslovno enotno upravljana ter vodena.
V okviru STA delujeta:
– uredniški del znotraj sektorja Uredništvo in
– upravni del znotraj sektorja Uprava.
Nadaljnjo členitev notranje organizacije na uredništva (v sektorju Uredništvo) in na službe (v sektorju Uprava) določi direktor STA z organizacijskim aktom.
V. ORGANI
12. člen
(organa upravljanja in nadzora STA)
Organa upravljanja in nadzora sta:
– direktor in
– nadzorni svet.
V/1. Nadzorni svet
13. člen
(število in mandat članov nadzornega sveta)
(1) Nadzorni svet je organ nadzora poslovanja in ima pet članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član).
(2) Sestavo in način imenovanja nadzornega sveta določa Zakon o STA.
Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta, z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.
(3) Člani nadzornega sveta po izteku mandata opravljajo naloge, ki so nujno potrebne za nemoteno in tekoče poslovanje in delovanje STA, dokler v skladu z Zakonom o STA ni konstituiran nov nadzorni svet.
14. člen
(konstituiranje nadzornega sveta)
(1) Konstitutivno sejo nadzornega sveta skliče direktor oziroma oseba, ki ga nadomešča najpozneje v 15 dneh po tem, ko je obveščen, da so bili imenovani vsaj trije člani. Konstitutivno sejo vodi najstarejši član nadzornega sveta.
(2) Nadzorni svet na konstitutivni seji izmed svojih članov izvoli predsednika oziroma predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in namestnika oziroma namestnico predsednika nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: namestnik). Predsednik oziroma namestnik je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh članov nadzornega sveta.
(3) Članom nadzornega sveta začne teči mandat z dnem konstituiranja nadzornega sveta.
(4) Nadzorni svet deluje po poslovniku, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.
15. člen
(imenovanje in izvolitev članov nadzornega sveta)
(1) Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) imenuje štiri člane nadzornega sveta, in sicer enega člana izmed strokovnjakov za medije, enega člana izmed ekonomsko-finančnih strokovnjakov, enega člana izmed pravnih strokovnjakov ter enega člana izmed strokovnjakov za informatiko.
(2) Enega člana nadzornega sveta izvoli svet delavcev STA v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju. Način izvolitve tega člana nadzornega sveta določi Svet delavcev STA v svojem Poslovniku.
(3) Vlada najmanj šest mesecev pred iztekom mandata članov nadzornega sveta iz prvega odstavka tega člena objavi javni poziv. V javnem pozivu se določijo pogoji za imenovanje članov nadzornega sveta, ter rok za prijavo na javni poziv, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni od objave javnega poziva. Vlada izmed vseh prispelih vlog izloči prepozne in nepopolne vloge, izmed preostalih vlog pa najkasneje v 15 dneh po preteku roka za prijavo na javni poziv državnemu zboru pošlje predlog kandidatov za člane nadzornega sveta.
(4) Državni zbor imenuje člane nadzornega sveta iz prvega odstavka tega člena z večino glasov vseh poslancev. Državni zbor glasuje o vsakem kandidatu posebej.
16. člen
(predstavnik delavcev v nadzornem svetu)
Predstavnik delavcev v nadzornem svetu mora skladno z zakonodajo, ki zapoveduje načelo javnosti STA, zastopati interese večine zaposlenih. Razloge in postopek za odpoklic predstavnika delavcev v nadzornem svetu ureja Poslovnik sveta delavcev.
Ne glede na razlog, zaradi katerega predstavniku delavcev preneha članstvo v nadzornem svetu, njegovo članstvo preneha z dnem, ko nadzorni svet STA sprejme ugotovitveni sklep o tem.
Ob prenehanju članstva predstavnika delavcev v nadzornem svetu sproži Svet delavcev postopek za imenovanje novega predstavnika v skladu s Poslovnikom Sveta delavcev.
17. člen
(pogoji za člana nadzornega sveta)
(1) Člani nadzornega sveta morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo pridobljeno po študijskih programih druge stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje in vsaj deset let delovnih ali pet let vodstvenih izkušenj na področjih, ki zagotavljajo ustrezna znanja in izkušnje za opravljanje funkcije nadzora STA.
(2) Člani nadzornega sveta morajo imeti ob nastopu funkcije potrdilo o usposobljenosti za člane nadzornih svetov ali upravnih odborov gospodarskih družb, veljavno v Republiki Sloveniji.
(3) Član nadzornega sveta ne more biti:
– oseba, ki opravlja funkcijo v organih politične stranke;
– predsednik republike, predsednik vlade, poslanec v državnem zboru ali Evropskem parlamentu, član državnega sveta, župan, ustavni sodnik, minister, generalni sekretar Vlade, državni sekretar in drugi funkcionar v državnih organih ali v institucijah in organih Evropske unije;
– generalni direktor direktorata ministrstva, generalni sekretar ministrstva, predstojnik organa v sestavi ministrstva in predstojnik vladne službe, načelnik upravne enote ter direktor občinske uprave;
– oseba, ki je član ali zaposlen v organu, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo medije;
– oseba, ki v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, ne more biti imenovana za člana organa vodenja ali nadzora v delniški družbi;
– oseba, zaposlena na STA, razen predstavnika zaposlenih iz tretjega odstavka 12. člena Zakona o STA;
– oseba, ki je član organa vodenja, upravljanja ali nadzora ali je v delovnem razmerju oziroma pogodbeno sodeluje s podjetji, ki opravljajo enake oziroma podobne storitve kot STA, zaradi česar bi lahko prišlo do konflikta interesov;
– oseba, ki je ožji družinski član oseb, ki sestavljajo organe vodenja, upravljanja ali nadzora podjetji, ki opravljajo enake oziroma podobne storitve kot STA, zaradi česar bi lahko prišlo do konflikta interesov.
(4) Ožji družinski član iz zadnje alinee prejšnjega odstavka je zakonec ali oseba, s katero živi oseba iz osme alinee prejšnjega odstavka v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, njen otrok, vnuk in starš ter druga oseba, ki živi z njo v skupnem gospodinjstvu.
18. člen
(pristojnosti nadzornega sveta)
(1) Nadzorni svet:
– sprejema akt o ustanovitvi in njegove spremembe;
– skrbi, da STA deluje skladno z namenom, zaradi katerega je bila ustanovljena;
– nadzoruje zakonitost dela in poslovanja družbe;
– na predlog direktorja sprejema letni poslovni načrt;
– potrjuje letno poslovno poročilo družbe;
– na predlog direktorja odloča o imenovanju pooblaščenega revizorja oziroma revizijske družbe v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje;
– na predlog direktorja odloča o uporabi presežka prihodkov nad odhodki;
– na predlog direktorja sprejema splošna pravila računovodstva STA in pravila stroškovnega računovodstva in na predlog direktorja vsaka štiri leta sprejme morebitno revizijo teh pravil;
– lahko od direktorja zahteva kakršne koli informacije, potrebne za izvajanje nadzora;
– opozarja na neustreznost finančnega poslovanja ter predlaga ukrepe za izboljšanje dela;
– odloča o omejitvah v zvezi s pooblastili direktorja in drugih oseb družbe glede zastopanja družbe;
– daje soglasje k sklepanju kreditnih pogodb in pogodb o investicijah, katerih vrednost presega pet odstotkov vseh letnih prihodkov STA iz preteklega leta (v skladu z drugim odstavkom 17. člena Zakona o STA);
– na predlog direktorja daje soglasje k cenam storitev, ki niso del javne službe;
– objavi javni razpis za direktorja STA;
– odloča o imenovanju direktorja na podlagi javnega razpisa;
– odloča o predčasni razrešitvi direktorja v skladu z določbo petega odstavka 16. člena Zakona o STA;
– v primeru, ki ga določa Zakon o STA, imenuje odgovornega urednika oziroma odgovorno urednico (v nadaljnjem besedilu: odgovorni urednik);
– na predlog direktorja in odgovornega urednika in na podlagi zakona, ki ureja področje medijev, obravnava izhodišča vsebinske zasnove v skladu s pravili agencijskega pisanja;
– obravnava uresničevanje vsebinske zasnove in predlaga ustrezne ukrepe, če se ne uresničuje;
– daje soglasje k dogovoru med direktorjem in uredništvom STA o pravilih zagotavljanja in izvajanja uredniške neodvisnosti;
– sprejema svoj poslovnik;
– enkrat letno poroča Državnemu zboru o svojem delu in mu pošlje v seznanitev poslovno poročilo in revizijsko poročilo o smotrnosti in pravilnosti poslovanja, ki ga pregleda pooblaščeni revizor oziroma revizijska družba;
– odloča o drugih vprašanjih in opravlja druge naloge, določene v zakonu ali tem aktu.
(2) Nadzorni svet lahko pregleduje in preverja poslovne knjige in dokumentacijo STA, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari.
(3) Če ugotovi nepravilnosti pri delovanju STA, naloži direktorju, da jih odpravi. Nadzorni svet ima pravico in dolžnost, da ob ugotovljenih nepravilnostih predlaga pristojnim organom ukrepe iz njihove pristojnosti.
(4) Direktor mora nadzornemu svetu na njegovo zahtevo predložiti poročilo o opravljanju nalog v zvezi z zadevami iz svoje pristojnosti.
19. člen
(sklic in odločanje nadzornega sveta)
(1) Nadzorni svet se mora sestati vsaj enkrat na četrtletje.
(2) Seje nadzornega sveta sklicuje predsednik nadzornega sveta, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Sklic seje nadzornega sveta lahko zahteva tudi direktor.
(3) Nadzorni svet je sklepčen, če so na njem prisotni vsaj trije člani. Odločitve sprejema z večino glasov vseh svojih članov. Član nadzornega sveta, ki je upravičeno odsoten s seje, lahko glasuje tudi pisno, po pošti.
(4) Delo nadzornega sveta vodi predsednik ali njegov namestnik v skladu s poslovnikom nadzornega sveta.
(5) Član nadzornega sveta ima pravico izraziti ločeno mnenje, če se s kako odločitvijo ne strinja. Njegovo mnenje se zapiše v zapisnik.
(6) Predsednik nadzornega sveta podpisuje vse pogodbe, sklepe in druge dokumente, ki sodijo v pristojnost nadzornega sveta.
(7) Direktor mora biti na zahtevo nadzornega sveta navzoč na sejah oziroma mora svojo odsotnost pisno opravičiti. Prav tako morajo biti navzoči tisti vodilni in vodstveni delavci, ki lahko ob določeni problematiki posredujejo nujne informacije ali nasvete.
(8) Način dela nadzorni svet podrobneje opredeli s poslovnikom. Nadzorni svet najpozneje v 60 dneh po konstitutivni seji sprejme svoj poslovnik.
20. člen
(pravice in odgovornosti članov nadzornega sveta)
(1) Člani nadzornega sveta so pri svojem delu samostojni in neodvisni. Član nadzornega sveta pri svojem delu ni vezan na mnenje ali navodila tistih, ki so ga izvolili. Vsi člani nadzornega sveta imajo enake pravice in obveznosti ne glede na to, kdo jih je imenoval oziroma izvolil.
(2) Za člane nadzornega sveta se smiselno uporabljajo določbe o skrbnosti in odgovornosti kot jih za člane organov vodenja oziroma nadzora v delniških družbah določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.
(3) Člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in povračila drugih stroškov v skladu z zakonom o STA ter drugo veljavno zakonodajo in predpisi v Republiki Sloveniji za družbe v (so)lasti države. Podrobnejša merila glede izplačila sejnin in povračil drugih stroškov članom nadzornega sveta uredi NS s posebnim pravilnikom.
(4) STA v imenu in za račun članov nadzornega sveta ne sme plačati stroškov zavarovanja za kritje odgovornosti iz naslova opravljanja nalog v nadzornem svetu.
21. člen
(predčasna razrešitev člana nadzornega sveta)
(1) Član nadzornega sveta je lahko razrešen pred koncem mandata:
– če to sam zahteva, s pisno odstopno izjavo;
– če iz katerega koli razloga ne more opravljati svoje dolžnosti;
– če ni bil navzoč na sejah nadzornega sveta v obdobju šestih mesecev;
– če je v kandidaturi navedel neresnične podatke;
– če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
– če več ne izpolnjuje pogojev za člana nadzornega sveta, določenih v 12. členu Zakona o STA;
– če s svojim delovanjem povzroči STA večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri delu STA.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena nadzorni svet predlaga subjektu, ki je takega člana imenoval oziroma izvolil, da ga razreši in imenuje oziroma izvoli novega člana nadzornega sveta. Do sprejetja odločitve o razrešitvi član nadzornega sveta, katerega odpoklic je nadzorni svet predlagal, nima glasovalne pravice.
(3) Nov član nadzornega sveta se imenuje oziroma izvoli po postopku, ki je predviden za imenovanje oziroma izvolitev člana nadzornega sveta, ki je bil razrešen pred koncem mandata. Nov član se imenuje oziroma izvoli za preostanek časa, za katerega je bil imenovan oziroma izvoljen član, ki je bil razrešen. V primeru, da bi se novemu članu mandat končal prej kakor v šestih mesecih, se novega člana ne imenuje oziroma izvoli.
V/2. Direktor
22. člen
(splošno)
(1) Direktor vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost ter je odgovoren za zakonitost dela.
(2) Direktor zastopa in predstavlja družbo neomejeno, razen v primeru, ki ga določa Zakon o STA.
(3) Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena, so nični.
23. člen
(imenovanje direktorja)
(1) Direktorja na podlagi izvedenega javnega razpisa imenuje nadzorni svet za dobo petih let.
(2) Javni razpis za direktorja oblikuje in objavi nadzorni svet najpozneje 90 dni pred potekom mandata direktorju. Rok za vlaganje prijav na javni razpis ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 30 dni od dneva objave javnega razpisa.
(3) Sklep o imenovanju direktorja in obvestilo neizbranim kandidatom posreduje nadzorni svet.
(4) Na podlagi sklepa o imenovanju direktorja sklene predsednik nadzornega sveta z izbranim kandidatom pogodbo o zaposlitvi.
24. člen
(pogoji za imenovanje direktorja)
(1) Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki je državljan Republike Slovenije, ki ima najmanj visokošolsko izobrazbo pridobljeno po študijskih programih druge stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ima vsaj deset let delovnih izkušenj v medijih ali z mediji, od tega vsaj pet let vodstvenih izkušenj in obvlada slovenski jezik in vsaj en svetovni jezik na višji ravni.
(2) Direktor mora imeti ob nastopu funkcije potrdilo o usposobljenosti za člane nadzornih svetov ali upravnih odborov gospodarskih družb, veljavno v Republiki Sloveniji.
(3) Za direktorja ne more biti imenovana oseba iz prve do vključno pete alinee sedmega odstavka 12. člena Zakona o STA.
(4) Če se na razpis za delovno mesto direktorja ne prijavi nihče ali ni izbran nobeden izmed prijavljenih kandidatov, se razpis ponovi.
25. člen
(pristojnost in odgovornost direktorja)
(1) Direktor opravlja svojo funkcijo poklicno in s polnim delovnim časom.
(2) Direktor zagotavlja, da družba posluje v skladu z zakonom, tem aktom in splošnimi akti družbe.
(3) Direktor:
– organizira in vodi delo ter poslovanje STA;
– pripravi predlog letnega poslovnega načrta in ga posreduje v sprejem nadzornemu svetu;
– pripravi letno poslovno poročilo STA in ga posreduje v potrditev nadzornemu svetu;
– pripravi in predlaga nadzornemu svetu v sprejem splošna pravila računovodstva STA in pravila stroškovnega računovodstva STA;
– predlaga nadzornemu svetu imenovanje pooblaščenega revizorja oziroma revizijske družbe v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje;
– predlaga nadzornemu svetu sklep o uporabi presežkov prihodkov nad odhodki;
– predlaga nadzornemu svetu cene storitev, ki niso del javne službe;
– sprejme akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest;
– podpisuje akte, listine in druge dokumente ter sklepa pogodbe, ki se nanašajo na poslovanje družbe;
– sprejema druge splošne akte družbe, ki so v njegovi pristojnosti;
– pripravlja strokovne podlage za opravljanje nalog nadzornega sveta ter izpolnjuje usmeritve in sklepe nadzornega sveta;
– na zahtevo nadzornega sveta predloži poročilo o opravljanju nalog iz svoje pristojnosti;
– v sodelovanju z odgovornim urednikom sprejme vsebinsko zasnovo, in sicer na podlagi izhodišč, ki jih obravnava nadzorni svet na podlagi zakona, ki ureja področje medije. Pred temeljno spremembo ali bistveno dopolnitvijo vsebinske zasnove mora izdajatelj pridobiti mnenje uredništva;
– objavi javni razpis ter imenuje in razrešuje odgovornega urednika v skladu z Zakonom o STA in tem Aktom;
– sklepa pogodbe o zaposlitvi in odloča o drugih vprašanjih, povezanih z delovnimi razmerji in kadrovskimi vprašanji;
– v sodelovanju z uredništvom v dogovoru o uredniški neodvisnosti sprejema pravila zagotavljanja in izvajanja uredniške neodvisnosti;
– s svetom delavcev sklene pisni dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (participacijsko pogodbo);
– odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti zaposlenih v družbi;
– vodi socialni dialog s predstavniki reprezentativnih sindikatov STA ter sklepa posebno kolektivno pogodbo STA in je v imenu STA eden od podpisnikov Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje na strani delodajalcev;
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem aktom in drugimi splošni akti družbe.
(4) Za direktorja se smiselno uporabljajo določbe o skrbnosti in odgovornosti kot jih za člane organov vodenja oziroma nadzora v delniških družbah določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.
26. člen
(predčasna razrešitev direktorja)
(1) Nadzorni svet lahko predčasno razreši direktorja:
– če to sam zahteva, s pisno odstopno izjavo;
– če pride do kateregakoli razloga, zaradi katerega v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, preneha delovno razmerje direktorju po samem zakonu;
– če direktor pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi in splošnimi akti STA ali ne izvršuje odločitev nadzornega sveta ali ravna v nasprotju z njimi;
– če direktor s svojim delovanjem povzroči STA večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri delu STA;
– če več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, določenih v Zakonu o STA.
(2) Ob odločanju o razrešitvi direktorja proti njegovi volji mora nadzorni svet pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost za zagovor.
(3) Postopek za razrešitev, če ni podanega predloga direktorja, začne nadzorni svet na pobudo najmanj dveh članov nadzornega sveta.
(4) Proti sklepu o razrešitvi ima direktor pravico zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.
(5) V primeru predčasne razrešitve direktorja nadzorni svet za čas do imenovanja novega direktorja imenuje vršilca dolžnosti direktorja. Ta mora izpolnjevati pogoje, določene za imenovanje direktorja v Zakonu o STA in tem aktu, in je lahko imenovan največ za šest mesecev. Imenovanje vršilca dolžnosti direktorja lahko nadzorni svet izvede brez javnega razpisa.
VI. UREDNIŠTVO
27. člen
(sestava uredništva)
(1) Uredništvo STA sestavljajo odgovorni urednik, uredniki področnih uredništev in drugi uredniki, redno zaposleni novinarji in novinarji, ki z STA pogodbeno sodelujejo.
(2) Uredništvo na podlagi Zakona o STA sprejme Pravilnik Uredništva STA.
(3) Uredništvo STA v svojem Pravilniku podrobneje določi sestavo uredništva, ko gre še za druge avtorje prispevkov oziroma programske sodelavce, ki sodelujejo pri nastanku vsebin in produktov uredništva STA.
(4) Uredništvo STA določi v Pravilniku tudi obdobje, po katerem član uredništva pridobi pravico do odločanja in načina glasovanja.
(5) Pravilnik uredništva določa tudi delovanje in pristojnosti organov uredništva, ki so:
– skupščina
– zastopstvo
– predsednik zastopstva
– uredniški kolegij
– odgovorni urednik.
(6) STA članom zastopstva kot organu uredništva zagotavlja pravice, ki jih opredeljujejo določila 113. člena Zakona o delovnih razmerjih za predstavnike delavcev.
(7) Uredništvo vodi in predstavlja odgovorni urednik.
28. člen
(uredniška neodvisnost)
(1) Novinarjem in urednikom se ne sme odpovedati delovnega razmerja, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njihovega položaja zaradi izražanja stališč, ki so skladna z vsebinsko zasnovo ter kodeksom novinarske etike ali zaradi odklonitve objave informacije ali mnenja, s katerim bi kršili vsebinsko zasnovo in kodeks novinarske etike.
(2) Člani uredništva in drugi avtorji prispevkov oziroma programski sodelavci so v okviru vsebinske zasnove STA in v skladu z določili Zakona o STA, zakona, ki ureja področje medijev in tega akta pri svojem delu neodvisni in samostojni.
(3) STA je dolžna zagotavljati uredništvu materialne in kadrovske pogoje za nemoteno delovanje in izvajanje vsebinske zasnove v skladu z letnim poslovnim načrtom in Zakonom o STA.
(4) Pravila zagotavljanja in izvajanja uredniške neodvisnosti se določajo v dogovoru o uredniški neodvisnosti med direktorjem in zastopstvom uredništva, katerega na predlog uredništva sprejme direktor po soglasju nadzornega sveta.
(5) Z dogovorom o uredniški neodvisnosti se uredi postopek razreševanja nesoglasij med direktorjem, nadzornim svetom in uredništvom oziroma odgovornim urednikom, postopek razreševanja nesoglasij znotraj uredništva ter določi vpliv uredništva ter način njegovega izvajanja na vse zanj pomembne kadrovske, strateške in organizacijske odločitve direktorja in nadzornega sveta.
29. člen
(področna uredništva)
(1) V uredništvu se zaradi zagotavljanja večje kvalitete dela organizirajo posamezna področna uredništva, ki jih vodi urednik oziroma urednica področnega uredništva (v nadaljnjem besedilu: urednik področnega uredništva).
(2) V aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se določi, katera področna uredništva se organizirajo znotraj uredništva in podroben opis del in nalog urednika področnega uredništva ter drugih urednikov.
(3) Urednike področnih uredništev in druge urednike po predhodnem mnenju uredništva imenuje in razrešuje odgovorni urednik. Njihov mandat je vezan na mandat odgovornega urednika.
(4) Delo med področnimi uredništvi in uredniki koordinira odgovorni urednik. V primeru spora glede vsebinskih prioritet sprejme dokončno odločitev odgovorni urednik.
30. člen
(imenovanje odgovornega urednika)
(1) Odgovornega urednika imenuje direktor na podlagi izvedenega javnega razpisa in po pridobitvi predhodnega mnenja uredništva.
(2) Javni razpis za odgovornega urednika oblikuje in objavi direktor najpozneje 90 dni pred potekom mandata odgovornega urednika. Rok za vlaganje prijav na javni razpis ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 30 dni od dneva objave javnega razpisa.
(3) Direktor se mora pred imenovanjem odgovornega urednika posvetovati o kandidatih za odgovornega urednika s člani uredništva. Če direktor ne pridobi pozitivnega mnenja večine članov uredništva, predlaga imenovanje takega kandidata nadzornemu svetu. V tem primeru ima uredništvo pravico predlagati nadzornemu svetu svojega kandidata, izmed kandidatov prijavljenih na javni razpis, za odgovornega urednika.
(4) Sklep o imenovanju odgovornega urednika in obvestilo neizbranim kandidatom, posreduje direktor oziroma nadzorni svet v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Za odgovornega urednika je lahko imenovana oseba, ki je državljan Republike Slovenije. Odgovorni urednik mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo pridobljeno po študijskih programih druge stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje in vsaj deset let delovnih izkušenj, od tega vsaj pet let kot novinar ali urednik ter mora obvladati slovenski jezik in vsaj en svetovni jezik na višji ravni.
(6) Mandat odgovornega urednika je štiri leta.
(7) Za odgovornega urednika ne more biti imenovana oseba iz prve do vključno četrte alinee sedmega odstavka 12. člena Zakona o STA.
(8) Če se na razpis za delovno mesto odgovornega urednika ne prijavi nihče ali ni izbran nobeden izmed prijavljenih kandidatov, se razpis ponovi.
31. člen
(naloge in odgovornosti odgovornega urednika)
(1) Odgovorni urednik:
– organizacijsko in operativno vodi uredništvo;
– po predhodnem mnenju uredništva imenuje urednike področnih uredništev in druge urednike;
– odgovarja za delo uredništva;
– v imenu in za račun STA odgovarja za objavljene vsebine;
– izvršuje nadzor nad izborom in organizacijo objavljenih vsebin;
– odgovarja za uresničevanje vsebinske zasnove;
– koordinira delo med področnimi uredništvi;
– opravlja druge naloge, določene z zakonom, tem aktom in drugimi splošni akti družbe.
(2) Podrobnejši opis del in nalog odgovornega urednika je opredeljen v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(3) Odgovorni urednik je za svoje delo odgovoren direktorju.
(4) Odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo v skladu z zakonom, ki ureja področje medijev.
(5) Odgovorni urednik mora pri svojem delu spoštovati novinarske standarde, Münchensko deklaracijo, kodeks novinarske etike in pravila agencijskega pisanja.
32. člen
(predčasna razrešitev odgovornega urednika)
(1) Direktor lahko predčasno razreši odgovornega urednika:
– če to sam zahteva, s pisno odstopno izjavo;
– če je podan kateri izmed razlogov, na podlagi katerega je mogoče po predpisih o delovnih razmerjih odpovedati pogodbo o zaposlitvi;
– če je podan razlog nesposobnosti po predpisih o delovnih razmerjih;
– če pri svojem delu ne ravna po zakonu in tem aktu, ne uresničuje nalog, ki mu jih je določil direktor, oziroma ne uresničuje sklepov direktorja ali nadzornega sveta ali ravna v nasprotju z njimi;
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči STA večjo škodo, zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti STA;
– če več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, določenih v Zakonu o STA in tem aktu.
(2) Postopek za razrešitev odgovornega urednika začne direktor. Ob odločanju o razrešitvi odgovornega urednika proti njegovi volji mora direktor pred sprejetjem sklepa o razrešitvi z razlogi za razrešitev seznaniti odgovornega urednika in uredništvo, ki ima pravico podati svoje mnenje in odgovornemu uredniku dati možnost za zagovor.
(3) Odgovorni urednik ima pravico zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem proti sklepu o razrešitvi.
(4) V primeru predčasne razrešitve odgovornega urednika direktor takoj objavi javni razpis in za čas do imenovanja novega odgovornega urednika imenuje vršilca dolžnosti odgovornega urednika. Ta mora izpolnjevati pogoje, določene za imenovanje odgovornega urednika v Zakonu o STA in tem aktu, in je lahko imenovan največ za šest mesecev. Imenovanje vršilca dolžnosti odgovornega urednika lahko direktor izvede brez javnega razpisa ob smiselni uporabi drugega odstavka 19. člena Zakona o STA.
(5) Pravico do pobude za razrešitev odgovornega urednika ima tudi Uredništvo, ki v pravilniku Uredništva podrobneje opredeli postopek oblikovanja takšne pobude in glasovanja o njej. Direktor o pobudi uredništva odloči v 30 dneh.
33. člen
(sodelovanje delavcev pri upravljanju)
(1) V STA deluje Svet delavcev STA, za katerega se uporabljajo določila zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, razen kadar so z Zakonom o STA, tem aktom ali kolektivno pogodbo posamezna vprašanja urejena drugače.
(2) Sestavo, volitve, delovanje in oblike sodelovanja delavcev pri upravljanju ureja Poslovnik Sveta delavcev.
(3) Direktor in svet delavcev skleneta pisni dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (participacijsko pogodbo), s katero podrobneje urejata način uresničevanja pravic, določenih z Zakonom o STA in Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ter druga vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakonskih določb.
34. člen
(sindikalno gibanje)
Sindikatom so v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo zagotovljeni pogoji za nemoteno delovanje.
VII. DELOVANJE IN POSLOVANJE DRUŽBE
35. člen
(organizacija dela)
(1) Organizacija, sistemizacija in vrednotenje delovnih mest ter druga vprašanja, povezana z delovanjem družbe, se podrobneje uredijo z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki ga sprejme direktor.
(2) Direktor lahko sprejme tudi druge splošne akte, s katerimi uredi delovanje in poslovanje družbe.
(3) Delovna razmerja, plače in drugi prejemki zaposlenih se urejajo v skladu z zakonodajo s področja delovnih razmerij ter veljavnimi kolektivnimi pogodbami.
36. člen
(ločenost finančnega poslovanja javne službe in tržnih dejavnosti)
(1) STA zagotavlja jasno, pregledno in primerno ločevanje dejavnosti javne službe in tržnih dejavnosti, vključno z jasnim ločevanjem računovodskih izkazov.
(2) Notranji računovodski izkazi za različne dejavnosti, to je dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti, morajo biti ločeni.
(3) Direktor pripravi v skladu z zakonom, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti ter predpisi, ki jih določajo predpisi za delovanje in izvajanje javnih služb, splošna pravila računovodstva STA in pravila stroškovnega računovodstva, po katerih se vodijo ločeni računi. Pravila iz prejšnjega stavka direktor pošlje v sprejem nadzornemu svetu.
(4) Direktor mora, kadar je to potrebno zaradi sprememb predpisov, standardov ali zaradi priporočil ali mnenj pristojnih organov, opraviti revizijo sprejetih pravil iz prejšnjega odstavka, pripraviti predlog spremenjenih pravil in jih poslati v sprejem nadzornemu svetu.
(5) Direktor mora vsaka štiri leta opraviti revizijo pravil iz tretjega odstavka tega člena, ter če ugotovi, da je to potrebno, pripraviti predlog spremenjenih pravil, in jih poslati v sprejem nadzornemu svetu.
(6) Vsi stroški in prihodki STA morajo biti pravilno dodeljeni ali razporejeni na podlagi uporabljenih pravil stroškovnega računovodstva.
(7) Računovodski izkazi morajo vsebovati podrobno poročilo o virih in zneskih vseh prihodkov, ki izhajajo iz opravljanja dejavnosti javne službe in tržnih dejavnosti.
(8) Sredstva iz državnega proračuna v obliki nadomestila za opravljanje javne službe, pridobljena na podlagi pogodbe iz prve alinee prvega odstavka 20. člena Zakona o STA, se lahko porabijo samo za opravljanje javne službe.
(9) STA ne sme iz sredstev, pridobljenih za opravljanje javne službe, financirati tržnih dejavnosti.
37. člen
(javnost dela)
Delovanje STA je javno in se uresničuje predvsem:
– preko obveznosti STA, da pravočasno in resnično obvešča javnost o opravljanju dejavnosti javne službe;
– z dolžnostjo STA, da uporabnike svojih storitev na primeren način obvešča o pogojih in načinih dostopa do storitev STA.
VIII. NADZOR
38. člen
(revizija in notranji nadzor)
(1) V zvezi z delovanjem in poslovanjem STA mora biti vsako leto izvedena revizija, ki jo opravi pooblaščeni revizor oziroma revizijska družba, in na podlagi katere se ugotovi smotrnost in pravilnost poslovanja.
(2) V zvezi z delovanjem in poslovanjem STA mora biti vsako leto opravljena notranja revizija poslovanja.
(3) S splošnim aktom STA se določijo ukrepi in sistem notranjega nadzora poslovanja in upravljanja družbe.
(4) Splošni akt iz prejšnjega odstavka tega člena sprejme direktor.
39. člen
(poročanje)
STA pošlje letno poslovno poročilo in revizijsko poročilo o smotrnosti in pravilnosti poslovanja iz prvega odstavka prejšnjega člena Državnemu zboru v seznanitev.
IX. FINANCIRANJE
40. člen
(splošno)
STA je v skladu z zakonom o STA finančno samostojna.
(1) STA pridobiva sredstva:
– iz sredstev državnega proračuna (v obliki mesečnega nadomestila za opravljanje javne službe) na podlagi letne pogodbe med ustanoviteljem in STA;
– iz tržnih dejavnosti;
– iz sponzoriranja in donatorstva ter
– iz drugih virov skladno z zakonom in tem aktom.
(2) Znesek nadomestila, ki ga letno prejme STA na podlagi pogodbe iz prve alinee prejšnjega odstavka za opravljanje javne službe, ne sme presegati skupnih stroškov iz naslova opravljanja javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA.
(3) Če znesek nadomestila, ki ga prejme STA na podlagi pogodbe iz prve alinee prvega odstavka tega člena, presega skupne stroške iz naslova opravljanja javne službe iz preteklega leta (v nadaljnjem besedilu: prekomerno nadomestilo) in presežek ne znaša več kot deset odstotkov zneska letnega nadomestila, se lahko takšno prekomerno nadomestilo prenese v naslednje letno obdobje in odšteje od zneska nadomestila, izplačljivega za navedeno obdobje.
(4) V primeru, ko znesek prekomernega nadomestila presega več kot deset odstotkov zneska letnega nadomestila, se mora presežek nad desetimi odstotki vrniti v državni proračun.
(5) Na podlagi pogodbe iz prve alinee prvega odstavka tega člena se iz državnega proračuna financirajo samo dejavnosti javne službe, kakor so opredeljene v 4. členu Zakona o STA.
41. člen
(presežek prihodkov nad odhodki)
(1) Presežek prihodkov nad odhodki, pridobljen iz opravljanja tržnih dejavnosti, in je izkazan po pokritju primanjkljajev prihodkov iz javne službe lahko STA uporabi:
– za opravljanje in razvoj javne službe ali;
– za širitev ali razvoj tržnih dejavnosti.
(2) O uporabi presežka prihodkov nad odhodki iz prejšnjega odstavka tega člena odloča nadzorni svet na predlog direktorja.
42. člen
(zadolževanje)
STA se lahko zadolžuje le s predhodnim soglasjem v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
(nadaljevanje dela STA)
Slovenska tiskovna agencija d.o.o., Ljubljana, ustanovljena z Aktom o ustanovitvi družbe Slovenska tiskovna agencija, d.o.o., Ljubljana z dne 27. 7. 2006 (Vlada RS, številka: 47601-14/2006/4), nadaljuje z delom v skladu z Zakonom o STA (Uradni list RS, št. 50/11, 27. 6. 2011, ZSTAgen) in tem aktom.
44. člen
(mandat odgovornega urednika in drugih urednikov)
(1) Odgovorni urednik, imenovan pred uveljavitvijo tega akta, nadaljuje z delom do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.
(2) Uredniki področnih uredništev in drugi uredniki nadaljujejo z delom do izteka mandata za katerega so bili imenovani, vendar najdlje do izteka mandata odgovornega urednika iz prejšnjega odstavka tega člena.
45. člen
(uskladitev splošnih aktov)
STA uskladi svoje akte z Zakonom o STA in tem aktom najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega akta.
46. člen
(vpis sprememb v sodni register)
Predlog za vpis sprememb v sodni register predloži direktor STA v 30 dneh od sprejema tega akta.
47. člen
(razveljavitev aktov)
Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Akt o ustanovitvi družbe Slovenska tiskovna agencija, d.o.o., Ljubljana z dne 27. 7. 2006 (Vlada RS, številka: 47601-14/2006/4).
48. člen
(začetek veljavnosti)
Ta akt se vpiše v sodni register in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 22. marca 2012
Predsednik
Nadzornega sveta STA d.o.o.
dr. Marko Hočevar l.r.
