Na podlagi 57. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – ZUPUDPP) in 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09) je Občinski svet Občine Bled na 8. redni seji dne 3. 4. 2012 sprejel

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) ter z upoštevanjem Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Uradni list RS, št. 4/02, 10/02, 95/02) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za južno razbremenilno cesto na Bledu (R1-209/1089 Bled–Soteska) (v nadaljnjem besedilu: prostorski načrt; južna razbremenilna cesta).
(2) Prostorski načrt je pod številko projekta 7083 izdelal LUZ d.d. Podlaga za izdelavo prostorskega načrta so strokovne podlage: PGD Južna razbremenilna cesta na Bledu (R1-209/1089 Bled–Soteska), ki ga je avgusta 2009 izdelal PNZ svetovanje projektiranje, d.o.o., Vojkova 65, Ljubljana.

(1) Ta odlok določa opis prostorskih ureditev, ki se jih načrtuje s prostorskim načrtom, območje prostorskega načrta, umestitev načrtovanih ureditev v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti prostorskega načrta.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Bled.

(1) Tekstualni del vsebuje besedilo odloka.
(2) Kartografski del vsebuje naslednje grafične načrte:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela plana s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju, v merilu M 1:5000.
2. Območje podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, v merilu M 1:1000.
3. Vplivi in povezave s sosednjimi območji, v merilu M 1:5000.
4. Ureditvena situacija, v merilu M 1:1000.
5. Karakteristični prečni profili, v merilu M 1:50.
6. Vzdolžni profili, v merilu M 1:1000/100.
7. Ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, v merilu M 1:1000.
8. Ureditve potrebne za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter ureditve potrebne za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom, v merilu M 1:5000.
(3) Priloge:
1. Izvleček iz hierarhično nadrejenega prostorskega akta.
2. Prikaz stanja prostora.
3. Strokovne podlage.
4. Pogoji in soglasja nosilcev urejanja prostora k projektnim rešitvam za gradnjo objekta južne razbremenilne ceste na Bledu (R1-209/1089 Bled–Soteska), PGD št. 12-1223, Ljubljana, avgust 2009.
5. Obrazložitev in utemeljitev.
6. Povzetek za javnost.

S prostorskim načrtom se načrtujejo ureditve, povezane z izgradnjo južne razbremenilne ceste na Bledu, na odseku od križišča z Ljubljansko cesto na območju Betinskega klanca do priključka na obstoječo cesto proti Bohinjski Beli, zahodno od objektov Pristave. Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem prostorskim načrtom so:
– južna razbremenilna cesta z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za nemoteno funkcioniranje ceste, varovanje okolja in oblikovanje obcestnega prostora,
– podporni in oporni zidovi, objekti za odvajanje voda ter elementi protihrupne zaščite,
– cestni objekti: most, pokriti vkop, podhod, predor in viadukt,
– deviacije kategoriziranih cest in nekategoriziranih cest in poti,
– spremljajoče ureditve: odstranitve objektov, ureditve obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč, ureditve in prestavitve obstoječih vodotokov in ureditve regulacij,
– prestavitve in ureditve komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav in
– postajališča javnega prometa.

(1) Območje prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so skupaj z elementi za zakoličbo prikazane na karti »Območje podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem«.
(2) V območju prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka so v skladu z geodetskim načrtom zemljišča s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k.o. Želeče: 297/11, 297/21, 297/24, 297/31, 297/32, 297/34, 297/36, 297/38, 297/43, 297/44, 297/45, 297/46, 297/47, 297/48, 297/49, 297/50, 298/9, 298/13, 298/14, 301/2, 302/1, 302/2, 302/3, 571, 582, 584/3, 608, 609, 664/2, 666, 668/1, 672, 684, 924, 977/3, 982/5, 1087/1, 1093/2, 1094/3, 1095/1, 1095/2, 1098/1, 1104/2, 1131/26, 1131/28, 1131/29, 1155/10, 1171/2.
(3) V območju prostorskega načrta iz prvega odstavka so v skladu z geodetskim načrtom deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k.o. Želeče: 295/4, 295/7, 297/1, 297/2, 297/3, 297/4, 297/5, 297/6, 297/9, 297/12, 297/18, 297/19, 297/20, 297/22, 297/29, 297/35, 297/37, 298/3, 298/4, 298/5, 298/7, 298/12, 298/16, 299/1, 301/1, 302/4, 303/1, 303/2, 303/3, 306/1, 306/4, 379/1, 380, 381, 382, 383, 384/1, 384/2, 385, 386, 387/1, 388/1, 388/2, 389/2, 389/3, 390, 391, 393/2, 394, 418, 419/1, 420/1, 511/1, 511/2, 512/1, 512/3, 513/1, 513/2, 514, 515, 516/1, 516/2, 517, 518/2, 518/3, 519/2, 520, 521, 522, 523, 534, 535, 536, 537/1, 537/2, 538/1, 550, 551, 552, 553/1, 554, 555, 556, 557, 558, 559, 560, 561, 562, 563, 564, 565, 566, 567, 570/1, 570/2, 572/1, 572/2, 578, 579, 580, 581/1, 583, 584/2, 589, 590/1, 590/2, 591, 592, 596/1, 596/2, 607/1, 607/2, 607/3, 610, 611/1, 660/1, 660/2, 660/3, 661, 663, 664/1, 665, 667/1, 667/2, 668/2, 668/3, 668/4, 669, 670/1, 671, 674/2, 680/1, 680/2, 681/1, 683/1, 686, 687, 688/1, 688/2, 689, 690, 691, 693, 694, 696, 697, 699, 700, 704/1, 825/1, 825/4, 826/1, 827, 828, 829, 921, 923, 925, 926/1, 926/6, 926/7, 926/8, 926/9, 975/1, 977/1, 977/2, 981/7, 982/1, 982/2, 982/3, 982/4, 982/7, 983, 984/1, 984/2, 984/3, 985, 988, 989, 990, 991, 992, 1004/1, 1005/1, 1005/2, 1006/2, 1008/3, 1008/4, 1008/5, 1008/22, 1009, 1012/2, 1086/1, 1087/2, 1088/2, 1088/3, 1088/9, 1089/1, 1090/1, 1093/1, 1094/2, 1096/2, 1099, 1100/4, 1101/1, 1101/6, 1101/11, 1103/1, 1103/2, 1103/5, 1104/1, 1108/2, 1108/5, 1109, 1110, 1111/1, 1113, 1130/8, 1130/15, 1131/18, 1132/62, 1154/2, 1154/3, 1155/3, 1155/7, 1155/12, 1168/2, 1171/1, 1171/3, 1173, 1174/1, 1174/2, 1175/1, 1176, 1178, 1190/1, 1190/8, 1190/9, 1191/1, 1192/1, 1194/1, 1194/2, 1196/1, 1202/2, 1202/17, 1203/1, 1205/1, 1208/4 in
– k.o. Selo pri Bledu: 234/2, 234/8, 1219.
(4) Ureditve, navedene v tretjem členu tega odloka, obsegajo tudi območja predorskih cevi pod zemljišči in deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k.o. Želeče: 825/4, 825/5, 825/6, 828, 829, 830/7, 1174/2, 1174/3 in
– k.o. Selo pri Bledu: 234/2, 234/8, 1219.
(5) Obseg območja je prikazan na karti »Območje prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem«.

(1) Južna razbremenilna cesta v državnem cestnem omrežju nadomesti del sedanje državne ceste R1-209 na poteku skozi naselje Bled in na delu južne jezerske obale.
(2) Državna cesta R1-209 je glavna prometna povezava Bohinja z gorenjsko regijo. Nanjo se navezujejo prometne poti širšega zaledja, ki nimajo drugih možnosti, kot je cestna povezava v smeri proti Lescam in v nadaljevanju na avtocestni gorenjski krak.
(3) S preusmeritvijo tranzitnega in notranjega prometa izven Bleda se izboljšajo okoljski in bivanjski pogoji v naselju, vzpostavijo se možnosti za nadaljnji razvoj turizma na Bledu ter možnosti za vzpostavitev južne jezerske obale kot območja, namenjenega kolesarjem, pešcem in turističnim kočijam.
(4) Notranji motorni promet med naselji na južni strani jezera se preusmeri po nekoliko daljši poti na južno razbremenilno cesto in preko nje naveže na območja vzhodno in severno od jezera.
(5) Trasa južne razbremenilne ceste poteka pretežno preko območij strnjenih kmetijskih zemljišč. Z načrtovanjem dela ceste med Koritensko in Ribensko cesto v pokritem vkopu ter s krajinsko-arhitekturnimi ureditvami na stikih s sosednjimi enotami urejanja prostora se zagotavlja vpetost razbremenilne ceste v odprti prostor in skladnost s krajinsko podobo območja.
(6) Južna razbremenilna cesta se na posameznih mestih zelo približa poselitvi in obstoječim objektom. S protihrupnimi ukrepi se preprečijo prekomerni vplivi hrupa na sosednja območja.
(7) Z načrtovanimi peš in kolesarskimi povezavami s sosednjimi območji se ohranja obstoječa prehodnost prostora.

(1) Na odcepu s krožnega križišča z Ljubljansko cesto je južna razbremenilna cesta s kratkim potekom v premi usmerjena v pokriti vkop dolžine 468,00 m. Iz pokritega vkopa izstopi v višini Ribenske ceste in se po terenu nadaljuje vzdolž južnega roba nižje ležeče terase pri Dindolu do križišča z deviacijo Ribenske ceste. Za križiščem poteka ob robu spodnje terase v smeri proti zahodu in prečka Cankarjevo cesto neposredno ob transformatorski postaji. Trasa se nadaljuje proti Selski cesti, ki jo prečka, ter v nadaljevanju obide počitniško naselje Na jasi. Od tu se usmeri proti ozki dolini med pobočjema Straže in Dobre gore, kjer vstopi v 283,00 m dolg predor Megre. Iz predora izstopi na Mlinskem polju ter se za križiščem z Mlinsko cesto usmeri ob vznožje grebena Kozarca v smeri proti vzhodu. Na tem delu je cesta vkopana za nekaj metrov v teren. Od obstoječe gozdne poti je usmerjena proti globeli Jezernice, ki jo prečka v premi z 108,00 m dolgim viaduktom ter preide na sosednjo ravninsko teraso pri naselju Zazer. Za križiščem s Savsko cesto se vzpne po pobočju proti obstoječi cesti in konča v križišču s Cesto svobode.
(2) Dolžina trase južne razbremenilne ceste je 3300,0 m.
(3) Vertikalni in horizontalni elementi obvoznice so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 70 km/h.
(4) Projektirani prečni prerezi obvoznice znašajo:

– vozna pasova                           2 x 3,25 m = 6,50 m
– robna pasova                           2 x 0,25 m = 0,50 m
– bankini                                2 x 1,25 m = 2,50 m
– skupaj NPP                                         9,50 m.

(5) Na območju vkopov je širina koritnice 0,50 m in širina berme 0,75 m.

Na južni razbremenilni cesto so načrtovana naslednja križišča:
– krožno spiralno križišče z Ljubljansko cesto v km 0,0 + 00,
– trikrako križišče s priključkom na Ribensko cesto v km 0,7 + 24,
– štirikrako križišče s Selsko cesto v km 1,3 + 26,
– štirikrako križišče z Mlinsko cesto v km 2,1 + 68,
– štirikrako križišče s Savsko cesto v km 2,9 + 52 in
– trikrako križišče s Cesto svobode pri Pristavi v km 3,1 + 65.

(1) Oporni zidovi so načrtovani na naslednjih odsekih trase:
– oporni zid OZ-1, na levi strani razbremenilne ceste, od km 1,6 + 40 do km 1,7 + 8, dolžine 68,00 m,
– oporni zid OZ-2, na desni strani razbremenilne ceste, od km 1,5 + 77 do km 1,7 + 8, dolžine 130,00 m,
– oporni zid OZ-3, na severni strani gozdne poti, od km 1,5 + 83 do km 1,6 + 50 po stacionaži razbremenilne ceste, dolžine 66,00 m,
– oporni zid OZ-4, na levi strani razbremenilne ceste, od km 1,9 + 84 do km 2,0 + 00, dolžine 16,00 m,
– oporni zid OZ-5, na desni strani razbremenilne ceste, od km 1,9 + 84 do km 2,0 + 15, dolžine 30,00 m,
– oporni zid OZ-6, na levi strani razbremenilne ceste, od km 2,4 + 00 do km 2,5 + 30, dolžine 131,00 m,
– oporni zid OZ-7, na desni strani razbremenilne ceste, od km 2,2 + 40 do km 2,5 + 40, dolžine 300,00 m,
– oporni zid OZ-8, na desni strani razbremenilne ceste, od km 3,0 + 50,00 do km 3,1 + 10, dolžine 60,00 m,
– oporni zid OZ-9, na levi strani deviacije Cankarjeve ceste, od km 0,0 + 08 do km 0,0 + 32, dolžine 24,00 m,
– oporni zid OZ-10, na desni strani deviacije Selske ceste, od km 0,0 30 do km 0,0 + 89 in v nadaljevanju vzdolž leve strani razbremenilne ceste od km 1,2 + 75 do km 1,3 + 22, dolžine 100,00 m,
– oporni zid OZ-11, na južni strani regulirane struge potoka Rečice, od km 0,0 + 05 do km 0,0 + 45 po stacionaži Ljubljanske ceste 1, dolžine 40,00 m in
– oporni zid OZ-12, na severni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 05 do km 0,0 + 45 po stacionaži Ljubljanske ceste 1, dolžine 8,00 m.
(2) Podporni zidovi so načrtovani na naslednjih odsekih trase:
– podporni zid PZ-1 (pilotna stena) na levi strani razbremenilne ceste, od km 3,1 + 07 do km 3,3 + 00, dolžine 189,00 m,
– podporni zid PZ-2, na južnem robu kolesarske in pešpoti ob Ljubljanski cesti, od km 0,0 + 65 do km 0,0 + 95 po stacionaži Ljubljanske ceste 2, dolžine 30,00 m,
– podporni zid PZ-2L, na južnem robu kolesarske in pešpoti ob Ljubljanski cesti, od km 0,0 + 14 do km 0,0 + 35 po stacionaži Ljubljanske ceste 2, dolžine 21,00 m,
– podporni zid PZ-3, na severnem robu kolesarske in pešpoti ob Ljubljanski cesti, od km 0,0 + 16 do km 0,0 + 80 po stacionaži Ljubljanske ceste 2, dolžine 64,00 m,
– podporni zid PZ-4, na severni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 40 (po stacionaži Ljubljanske ceste 1) do km 0,1 + 05 (po stacionaži Ljubljanske ceste 2), dolžine 191,00 m,
– podporni zid PZ-5, na severni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 00 do km 0,0 + 48 po stacionaži dovozne ceste, dolžine 43,00 m,
– podporni zid PZ-6, na južni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 02 do km 0,1 + 35 po stacionaži Ljubljanske ceste 1, dolžine 134,00 m,
– podporni zid PZ-7, na južni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 02 do km 0,0 + 41 po stacionaži Ljubljanske ceste, dolžine 39,00 m in
– podporni zid PZ-9 na severnem robu dovozne ceste na severni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 52 do km 0,0 + 84 po stacionaži dovozne ceste, dolžine 36,00 m.
(3) Ostali načrtovani objekti na trasi južne razbremenilne ceste so:
– most 5-1 Rečica preko potoka Rečica, kolesarske steze in pešpoti v območju krožnega spiralnega krožnega križišča, od km 0,1 + 34 do km 0,2 + 09 po stacionaži kolesarske poti, dolžine 72,50 m,
– pokriti vkop 8-1, od km 0,0 + 90 do km 0,5 + 64 razbremenilne ceste, dolžine 468,00 m,
– podhod 3-0 za pešce in kolesarje, v km 1,0 + 95 razbremenilne ceste, dolžine 10,30 m,
– predor Megre, od km 1,7 + 04 do km 1,9 + 87 razbremenilne ceste, dolžine 283,00 m in
– viadukt Jezernica 6-1 preko globeli Jezernice, od km 2,6 + 74 do km 2,7 + 85 razbremenilne ceste, dolžine 107,60 m.

(1) Na obravnavani trasi južne razbremenilne ceste se kot asfaltno vozišče rekonstruira oziroma na novo zgradi naslednje deviacije cest:
– Ljubljanska cesta 2 (vzhodni priključni krak Ljubljanske ceste na krožno križišče iz smeri Lesc), v km 0,0 + 57 krožnega križišča, dolžine 105,00 m in NPP cestišča 9,50 m,
– Ljubljanska cesta 1 (zahodni priključni krak Ljubljanske ceste na krožno križišče na Betinskem klancu iz smeri središča Bleda), v km 0,1 + 57 krožnega križišča, dolžine 135,00 m z NPP cestišča 8,60 m,
– dovozna cesta (na severni strani Ljubljanske ceste na območju krožnega križišča) od km 0,0 + 44 po stacionaži Ljubljanske ceste 2 do km 0,0 + 64 po stacionaži Ljubljanske ceste 1, dolžine 149,00 m in NPP 4,75 m oziroma 3,75 m,
– Ribenska cesta, dolžine 200,00 m in NPP 7,50 m,
– priključek na Ribensko cesto, v km 0,7 + 23 razbremenilne ceste, dolžine 138,00 m in NPP 8,50 m,
– Selska cesta, v km 1,3 + 25 razbremenilne ceste, dolžine 240,00 m in NPP 8,50 m,
– Deviacija gozdne poti, v km 1,5 + 73 razbremenilne ceste, dolžine 235,00 m in NPP 3,50 m,
– Mlinska cesta, v km 2,1 + 68 razbremenilne ceste, dolžine 140,00 m in NPP 7,50 m,
– deviacija poti pri Jezernici, v km 2,4 + 97 razbremenilne ceste, dolžine 271,00 m in NPP 4,00 m,
– Savska cesta, v km 2,9 + 52 razbremenilne ceste, dolžine 240,00 m in NPP 7,50 m in
– Cesta svobode, v km 3,1 + 64 razbremenilne ceste, dolžine 153,00 m in NPP 8,50 m.
(2) Načrtovani sta dve deviaciji kolesarske in pešpoti v asfaltni izvedbi:
– kolesarska in pešpot na južni strani priključnih krakov Ljubljanske ceste 1 in 2, dolžine 298,00 m in NPP 3,85 m in
– Cankarjeva cesta s podvozom pod južno razbremenilno cesto, dolžine 100,00 m in NPP 5,00 m.

(1) Načrtujeta se dve avtobusni postajališči na izvozni strani križišča z Mlinsko cesto in sicer na desni strani razbremenilne ceste od km 2,1 + 85 do km 2,2 + 51 ter na levi strani ceste od km 2,0 + 77 do km 2,1 + 51.
(2) Dolžina postajališča je 18,00 m, dolžina uvoznega in izvoznega dela je 25,00 – 30,00 m. Širina postajališča je 3,00 m, širina perona je 2,5 m v dolžini 18,00 m. Peron je višinsko ločen od vozišča postajališča z betonskim robnikom in z 1,60 m široko površino za pešce povezan z utrjenimi površinami v naselju.

Uredita se:
– hodnik za pešce na severni strani vzhodnega priključnega kraka Ljubljanske ceste od km 0,1 + 05 po stacionaži Ljubljanske ceste 2 do km 0,0 + 00 po stacionaži Ljubljanske ceste 1, širine 2,50 m in
– hodnik za pešce na severni strani zahodnega priključnega kraka Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 00 do km 0,0 + 70 po stacionaži Ljubljanske ceste 1, širine 2,00 m in od km 0,0 + 75 do km 0,1 +35 širine 1,60 m po stacionaži Ljubljanske ceste 1.

Obstoječo strugo potoka Rečica se regulira od km 0,0 + 29 po stacionaži Ljubljanske ceste 2 do km 0,0 + 66 po stacionaži Ljubljanske ceste 1, v skupni dolžini 127,00 m. Na celotnem odseku regulirane struge potoka Rečice se uredi enotni padec dna struge potoka 3 %. Širina struge potoka je 3,00 m.

(1) Odvajanje odpadne padavinske vode se uredi s kontrolirano odvodnjo s prestrezanjem padavinskih voda na nižjem cestnem robu v koritnice in preko požiralnikov v meteorno kanalizacijo. Padavinske vode se preko zadrževalnih bazenov in lovilcev olja prečiščene odvaja v najbližji recipient oziroma ponikovalnico. Odvajanje in čiščenje odpadnih padavinskih voda se uredi v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Na obravnavani trasi južne razbremenilne ceste se uredi naslednje zadrževalne bazene z lovilci olj:
– B-ZB-LO 1 zadrževalni bazen z lovilcem olj na južni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 82 do km 0 + 089,14 po stacionaži krožnega križišča,
– B-ZB-LO 2 zadrževalni bazen z lovilcem olj na južni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 95 do km 0,1 + 05 po stacionaži Ljubljanske ceste 2,
– BPV 1 bazen pralnih vod na desni strani razbremenilne ceste, od km 0,0 + 76 do km 0,0 + 84,
– BPV 2 bazen pralnih vod na levi strani razbremenilne ceste, od km 0,5 + 88 do km 0,5 + 92,
– BPV 3 bazen pralnih vod na levi strani razbremenilne ceste, od km 2,0 + 07 do km 2,0 + 13,
– ZB-LO 1A + PON zadrževalni bazen z lovilcem olj in ponikovalnico na levi strani razbremenilne ceste, od km 1,0 + 17 do km 1,0 + 61,
– ZB-LO 1B + PON zadrževalni bazen z lovilcem olj in ponikovalnico na levi strani razbremenilne ceste, od km 1,1 + 86 do km 1,2 + 19,
– ZB-LO 2 zadrževalni bazen z lovilcem olj pod viaduktom Jezernica na levi strani razbremenilne ceste, od km 2,7 + 00 do km 2,7 + 22 in
– ZB-LO 3 zadrževalni bazen z lovilcem olj na levi strani razbremenilne ceste, od km 2,8 + 86 do km 2,9 + 28.
(3) Odvodnjavanje čistih meteornih voda iz jarkov in zalednih voda je načrtovano z odvodnjavanjem v ponikovalna polja ob cestni trasi.
(4) Odvodnjavanje planuma spodnjega ustroja se uredi z drenažami.
(5) Na območju priključka s Cesto svobode se uredi nemoten odtok izvirov vode, ki pronica iz jezera proti nižje ležeči rečni terasi ob Savi Bohinjki. Izvede se sistem meteorne kanalizacije, s katero se odvaja meteorna voda s cestišča. Vzdolž podpornega zidu se izvede drenažna kanalizacija, v katero se odvaja pronicajoča voda. Voda s pobočij in nasipov se odvaja v odvodne jarke.

(1) Načrti arhitekture se izdelajo v fazi projekta za gradbeno dovoljenje.
(2) Pri oblikovanju vhodnih portalov predora in vstopov v pokriti vkop se upoštevajo sodobna načela oblikovanja ter urbana in krajinska podoba prostora, tako da se čim bolj vključujejo v okolje. Vsi vhodni portali se oblikujejo čim bolj enotno.
(3) Konstrukcijski elementi viadukta in mosta naj bodo čim vitkejši in transparentni.
(4) Pri oblikovanju protihrupnih ograj se upošteva krajinska podoba prostora in funkcionalni vidik. Zagotovi se ustrezno členjenost ograj. Ograje morajo biti na celotnem območju trase ceste oblikovane enotno. Na zunanji strani ceste se jih ozeleni in obsadi.

(1) Na območju prostorskega načrta se ohranijo drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev ni nujno potrebna zaradi gradnje objektov in varnosti prometa. Z novimi zasaditvami se zagotavlja čim manjša vidna izpostavljenost nasipov in objektov v odprti krajini.
(2) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt mora vsebovati smernice za oblikovanje reliefa – vkopnih brežin in protihrupnih nasipov, smernice za oblikovanje podpornih in opornih zidov, portalov pokritega vkopa in protihrupnih ograj ter oblikovalske rešitve za urejanje in ozelenitev obcestnega prostora in cestnih objektov. Smernice načrta krajinske arhitekture se vključijo v posamezne načrte projektne dokumentacije.
(3) Investitor mora zagotoviti nadzor odgovornega projektanta načrta krajinske arhitekta nad izvedbo del.
(4) Izbor rastlin za novo zasaditev temelji na analizi vegetacijskih razmer v prostoru in na želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev upošteva lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja.
(5) Območja opuščenih površin obstoječih cest in drugih utrjenih površin, ki ne služijo več svojemu namenu, se razgradi in zatravi oziroma na njih vzpostavi raba skladna z okoliškim prostorom. Zaradi gradnje poškodovano zemljišče se v najkrajšem možnem času sanira in zatravi oziroma zasadi z lokalno značilnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Načrtujejo se naslednje rekultivacije:
– rekultivacija 01 v km 0,0 + 80 Ljubljanske ceste 1: zatravitev in
– rekultivacija 02 v km 2,1 + 80 razbremenilne ceste: sanacija živice.
(6) Brežine vkopov in nasipov se humusira v debelini sloja 15,00 cm in zatravi. Nagib brežin se uredi v razponu od 2:3 do 1:2, v odvisnosti od vrste tal oziroma zagotovitve stabilnosti nagiba pobočij vkopov in nasipov. Obliko in robove nasipnih in vkopnih brežin ceste se prilagodi okoliškemu reliefu. Izvede se zaokrožene prehode v okoliški relief. Brežine se izvede s spreminjajočim se nagibom.
(7) Protihrupni nasip PN-7 na levi strani razbremenilne ceste se oblikuje tako, da se nasip zvezno izteče v vkop.
(8) Oporni in podporni zidovi se oblikujejo kot enotna poteza v naklonu 5:1. Vidne površine zidov se obloži z naravnim lokalno značilnim kamnom. Varnostne ograje na zidovih so kovinske in lesene. Zidovi se z vrha ozelenijo z lokalno značilnimi grmovnicami in plezalkami. Stiki zidov s protihrupnimi nasipi se zasujejo in zasadijo z grmovnicami. Vsi cestni objekti so zavarovani pred dostopi z vrha objektov s pleteno Alu mrežasto ograjo.
(9) Protihrupne nasipe se oblikuje tako, da se vklapljajo v obstoječ naravni teren.
(10) Vznožje podpornega zidu PZ-1 ob križišču s Cesto Svobode se ozeleni s plezalkami, gozdnimi soliternimi drevesi in skupinami dreves v vrstni sestavi obstoječega gozda.
(11) Utrditve brežin in struge Rečice se izvede s kamenjem, po možnosti brez uporabe betona. Med kamenjem se zasadi vrbove potaknjence.
(12) Pokriti vkop med Koritensko in Ribensko se po izvedbi zasuje in zatravi. Na območju se vzpostavi kmetijska raba.
(13) Brežine ob portalih predora Megre se oblikuje kot armirane zemljine, zatravljene ter ozelenjene s plezalkami in drugo lokalno značilno vegetacijo. Pred izdajo naravovarstvenega soglasja k projektni dokumentaciji se predloži idejna zasnova portalov predora s fotomontažo.
(14) Avtobusna postajališča se oblikuje enotno, usklajeno z drugo urbano opremo v prostoru ter v enostavni izvedbi in s sodobnimi materiali. Razsvetljava se prilagodi izvedbi razsvetljave ob trasi ceste. Površine postajališč se tlakujejo in ozelenijo.
(15) Na južni strani krožnega spiralnega križišča se zasadi nadomestni lipov drevored.

V območju prostorskega načrta se odstranijo naslednji objekti:
– O-1 stanovanjska stavba v km 0,0 + 48, na zemljišču s parcelno številko 297/21 v k.o. Želeče,
– O-2 nestanovanjska stavba v km 0,0 + 60, na zemljišču s parcelno številko 297/21 v k.o. Želeče,
– O-3 stanovanjska stavba v km 0,0 + 47, na zemljišču s parcelno številko 297/31 v k.o. Želeče,
– O-4 stanovanjska stavba v km 0,0 + 28, na zemljišču s parcelno številko 297/31 v k.o. Želeče,
– O-5 nestanovanjska stavba v km 0,3 + 74, na zemljišču s parcelno številko 387/1 v k.o. Želeče,
– O-6 nestanovanjska stavba v km 0,3 + 87, na zemljišču s parcelno številko 387/1 v k.o. Želeče,
– O-7 nestanovanjska stavba v km 0,3 + 93, na zemljišču s parcelno številko 387/1 v k.o. Želeče,
– O-8 nestanovanjska stavba v km 0,4 + 07, na zemljišču s parcelno številko 387/1 v k.o. Želeče,
– O-9 nestanovanjska stavba v km 0,9 + 55, na zemljišču s parcelno številko 570/2 v k.o. Želeče,
– O-10 nestanovanjska stavba v km 0,6 + 71, na zemljišču s parcelno številko 582 v k.o. Želeče,
– O-11 nestanovanjska stavba v km 1,0 + 89, na zemljišču s parcelno številko 609 v k.o. Želeče,
– O-12 nestanovanjska stavba v km 2,5 + 03, na zemljišču s parcelno številko 926/1 v k.o. Želeče,
– O-13 nestanovanjska stavba v km 2,9 + 73, na zemljišču s parcelno številko 1087/1 v k.o. Želeče,
– O-14 nestanovanjska stavba v km 2,9 + 83, na zemljišču s parcelno številko 1101/11 v k.o. Želeče,
– O-15 nestanovanjska stavba v km 2,9 + 56, na zemljišču s parcelno številko 1103/1 v k.o. Želeče,
– O-16 nestanovanjska stavba v km 2,9 + 78, na zemljišču s parcelno številko 1104/1 v k.o. Želeče,
– O-17 nestanovanjska stavba v km 0,1 + 07, na zemljišču s parcelno številko 298/16 v k.o. Želeče,
– O-18 pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 0,1 + 33, na zemljišču s parcelno številko 301/1 v k.o. Želeče,
– O-19 nestanovanjska stavba v km 0,3 + 61, na zemljišču s parcelno številko 385 v k.o. Želeče,
– O-20 pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 1,0 + 04, na zemljišču s parcelno številko 607/3 v k.o. Želeče,
– O-21 pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 1,2 + 85, na zemljišču s parcelno številko 661 v k.o. Želeče,
– O-22 pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 1,1 + 20, na zemljišču s parcelno številko 672 v k.o. Želeče,
– O-23 pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 1,3 + 49, na zemljišču s parcelno številko 690 v k.o. Želeče,
– O-24 pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 1,3 + 29, na zemljišču s parcelno številko 691 v k.o. Želeče,
– O-25 nestanovanjska stavba v km 1,3 + 01, na zemljišču s parcelno številko 696 v k.o. Želeče,
– O-26 nestanovanjska stavba v km 2,5 + 90, na zemljišču s parcelno številko 923 v k.o. Želeče,
– O-27 pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 2,5 + 10, na zemljišču s parcelno številko 926/1 v k.o. Želeče,
– O-28 nestanovanjska stavba v km 2,1 + 98, na zemljišču s parcelno številko 977/1 v k.o. Želeče,
– O-29 nestanovanjska stavba (pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 2,1 + 53, na zemljišču s parcelno številko 988 v k.o. Želeče,
– O-30 pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 2,1 + 85, na zemljišču s parcelno številko 1006/2 v k.o. Želeče,
– O-31 pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 0,3 + 72, na zemljišču s parcelno številko 387/1 v k.o. Želeče,
– O-32 pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 0,3 + 96, na zemljišču s parcelno številko 387/1 v k.o. Želeče,
– O-33 pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 0,5 + 43, na zemljišču s parcelno številko 584/3 v k.o. Želeče in
– O-34 pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) v km 2,1 + 25, na zemljišču s parcelno številko 990 v k.o. Želeče.

(1) Grajena javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvede skladno s projektnimi pogoji in strokovnimi podlagami, ki so kot sestavni del prostorskega načrta priloženi med njegovimi obveznimi prilogami.
(2) Zaradi gradnje južne razbremenilne ceste in ostalih ureditev se prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti. Načrtovanje in gradnja komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v nasprotju s tem odlokom.
(3) Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve se izdelajo skladno s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog prostorskega načrta, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja,
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur,
– pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve in
– gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati v območja kulturne dediščine, čez območja, pomembna za ohranjanje narave, križanja gospodarske javne infrastrukture pa se izvedejo tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.
(4) Med gradnjo se zagotovi nemoteno komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo okoliških objektov po obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektih in napravah.

Na trasi južne razbremenilne ceste se zgradi, prestavi ali zaščiti naslednje vodovodno omrežje:
– od km 0,1 + 18 do km 0,1 + 23 se ob gradnji pokritega vkopa za nemoteno oskrbo z vodo začasno nadomesti vodovod AC DN 80 s provizorijem iz cevi PE 80 d63-12 bar. Po izvedbi pokritega vkopa se izvede nov vodovod (V1) NL DN 150 mm ob trasi obstoječega vodovoda. Na vodovodu se vgradi blatni izpust na hidrantu in zračnik,
– od km 0,5 + 22 do km 0,5 + 32 se ob izvedbi pokritega vkopa za nemoteno oskrbo z vodo izvede provizorij iz cevi PE 80 d110-12 bar. Po izvedbi pokritega vkopa se ob trasi obstoječega vodovoda PVC d160 izvede nov vodovod V2a iz cevi NL DN 150. Vodovod se izolira proti zmrzali. Na vodovodu se vgradi blatni izpust na hidrantu in zračnik,
– od km 0,5 + 22 do km 0,5 + 32 se ob izvedbi pokritega vkopa izvede provizorij iz cevi PE 80 d63-12 bar. Po izvedbi pokritega vkopa se ob trasi obstoječega vodovoda LTŽ DN 80 izvede nov vodovod V2b iz cevi NL DN 80. Vodovod se zaščiti proti zmrzali in nadsuje z nasipom višine 40 cm nad temenom zaščitne cevi. Vodovod se nad krovno ploščo zaščiti z zaščitno cevjo. Na vodovodu se vgradi blatni izpust na hidrantu in zračnik,
– v km 1,1+12 se prestavi obstoječi priključek za stanovanjski objekt Cankarjeva 50. Vodovodni priključek HPV3 se izvede iz cevi PE100 d25-16 bar in se položi pravokotno na os ceste v zaščitni cevi PE d 110/92,5,
– v km 1,3 + 44 se na obstoječi vodovod PE d90, naveže nov vodovod V4 iz cevi NL DN 100. Navezava se izvede pred začetkom vkopa in se položi zahodno od predvidenega vkopa Selske ceste. Na območju križišča z razbremenilno cesto se vodovod položi v zaščitni cevi PE d 315/271 zahodno od križišča. Na južni strani ob razbremenilni cesti se izvede podtalni hidrant – blatni izpust. Vodovod se nato dvigne nad vkop, kjer se izvede zračnik in se nadaljuje nad vkopom zahodno od Selske ceste. Na obstoječi vodovod se ponovno naveže na začetku ulice Na jasi,
– v km 0,2 + 09 se predviden vodovod V4-1 iz cevi PE100 d63-16 bar, na zahodni strani Selske ceste, naveže na obstoječ vodovod PE d 90 in predviden vodovod (V4) NL DN 100. Vodovod V4-1 prečka Selsko cesto v zaščitni cevi PE d250/216 dolžine,
– v km 0,0 + 60 Selške ceste se na južni strani razbremenilne ceste prestavi obstoječi hišni priključek in se naveže na predviden vodovod V4 NL DN 100,
– v km 2,1 + 90 se predviden vodovod (V5) iz cevi NL DN 100 ob Mlinski cesti naveže na obstoječi vodovod LTŽ DN 60. Pod razbremenilno cesto se vodovod položi v zaščitno cev PE d315. Na južni strani ceste se na mestu padca vodovoda zgradi armirano betonski jašek, v katerem se vgradi podtalni hidrant – blatni izpust. Vodovod LTŽ DN 60, ki poteka na območju izgradnje deviacije Mlinske ceste, se zaščiti na mestu kjer se ne zamenja z vodovodom (V5) iz cevi NL DN 100,
– od km 2,1 + 90 do km 2,3 + 57 se preuredi obstoječ hišni vodovodni priključek za hiši Pod Kozarco 2 in Pod Kozarco 4. Nadomestni vodovodni hišni priključek HPV6 iz cevi PE100 d25 – 16 bar se naveže na predvideni vodovod (V5) NL DN 100 v stacionaži km 2,1 + 90 razbremenilne ceste in poteka ob južnem robu vkopa do stacionaže 2,3 + 57, kjer se naveže na obstoječi vodovod,
– od km 2,9 + 63 razbremenilne ceste do km 0,2 + 40 Savske ceste se na območju Savske ceste prestavi in nadomesti obstoječ vodovod NL DN 125 z vodovodom (V7) NL DN 125. Na območju prečkanja s Savsko cesto in razbremenilno cesto se vodovod položi v zaščitno cev PE d315/271. Na severni strani razbremenilne ceste se ob Savski cesti zaščiti obstoječ vodovod NL DN 125,
– od km 2,9 + 79 do km 3,0 + 77 se nadomesti obstoječi hišni priključek za strelišče s hišnim priključkom HPV8 iz PE100 d25 – 16 bar. Vodovodni priključek se južno od razbremenilne ceste naveže na predvideni vodovod V7,
– v km 0,2 + 00 se na območju prečenja Savske ceste južno od razbremenilne ceste prestavi obstoječi hišni priključek HPV9 in se naveže na predvideni vodovod (V7) NL DN 125 in
– na obeh straneh rekonstrukcije Ribenske ceste se ščiti obstoječa vodovoda.

(1) Na trasi južne razbremenilne ceste se izvedejo prestavitev in zaščita naslednjih kanalizacijskih vodov:
– v km 1,1 + 73 se na območju prečkanja polno obbetonira obstoječ kolektor K-1 v mešanem sistemu iz betonskih cevi DN 800 mm v dolžini 29,00 m,
– v km 1,4 + 31 se na območju prečkanja polno obbetonira obstoječ kolektor K-1B v mešanem sistemu iz betonskih cevi DN 800 mm, v dolžini 31,00 m,
– v km 2,7 + 42 se obstoječi kanal K2 iz betonskih cevi DN 600 mm, zaradi gradnje stebra viadukta ustrezno zavaruje in
– od km 2,9 + 81 do km 2,9 + 90 se obstoječi kanal iz cevi PVC d 200 prestavi in nadomesti s kanalom K3 iz cevi PVC d 200. Kanal se na mestu prestavitve v celoti obbetonira.
(2) Na celotnem odseku ceste se odvaja meteorne vode iz vozišča z vodotesno kanalizacijo in nato v odvodnik na tri različne načine:
– preko zemeljskih zadrževalnih bazenov s koalescenčnim lovilcem olj na iztoku,
– preko betonskih zadrževalnih bazenov s koalescenčnim lovilcem olj na iztoku in
– preko samostojnega koalescenčnega lovilca olj na iztoku.
(3) Vzdolž Koritenske in Ribenske ceste se rezervira koridor za naknadno izgradnjo fekalne kanalizacije preko pokritega vkopa.

Na trasi južne razbremenilne ceste se prestavijo ali zaščitijo naslednji 4 barski distribucijski plinovodi:
– v km 0,1 + 20 se na območju pokritega vkopa pod Koritensko cesto prestavi obstoječi plinovod PE225,
– v km 1,1 + 00 se na območju križanja z Cankarjevo cesto prestavi obstoječi plinovod PEI60 v vozišče podvoza,
– od km 2,1 + 20 do km 2,2 + 20 se na območju Mlinske ceste prestavi obstoječi plinovod PE 160,
– od km 2,1 + 90 do km 2,3 + 40 se zgradi plinovod PE90 v cesti Pot v Kozarco in
– v km 0,2 + 40 deviacije Savske ceste se po potrebi zaščiti plinovod PE 160.

(1) Upravljavec distribucijskega omrežja ima zaradi povečanja potreb po električni energiji namen iz RTP Bled širiti elektroenergetsko omrežje, zato se v območju južne razbremenilne ceste za ta namen zgradi elektrokabelsko kanalizacijo.
(2) Za potrebe prestavitev, zamenjav obstoječe elektroenergetske infrastrukture ter izgradnjo novih energetskih naprav je potrebno v območju OPPN zgraditi kabelsko kanalizacijo.
(3) Na trasi južne razbremenilne ceste se prestavi, zamenja naslednje elektroenergetsko omrežje:
Srednjenapetostno omrežje
– v km 0,6 + 0,00 se demontira in odstrani obstoječo transformatorsko postajo na drogu T476 TP Ribenska ter daljnovodni odsek D0286. Nadomesti se jo z novo kabelsko TP Pokriti vkop. Priklop nove transformatorske postaje se izvede v kabelski kanalizaciji, ki poteka iz RTP Bled do križišča z Ljubljansko cesto,
– od km 1,1 + 0,00 do km 1,1 + 60,00 se prestavi obstoječe SN vode. Zgradi se nova 10 cevna kabelska kanalizacija vzdolž Cankarjeve ceste,
– od km 2,9 + 60 do km 3,0 + 20 se prestavi obstoječi SN zračni vod. Zgradi se novo kabelsko kanalizacijo,
– na območju prečenja 20 kV daljnovoda D053 z Ribensko cesto v km 0,1 + 50 m se daljnovodni izvod D053 nadomesti s kablom, ki se ga položi v novozgrajeno kabelsko kanalizacijo, ki poteka iz RTP Bled do križišča z Ljubljansko cesto in
– za potrebe novih elektroenergetskih povezav je potrebno zgraditi novo kabelsko kanalizacijo v območju OPPN-ja, ki bo potekala po južni strani ob predvideni cesti. Od RTP Bled do križišča z Ljubljansko cesto in ob RTP Bled do križišča s Cesto svobode se zgradi štiri-cevno kabelsko kanalizacijo. Od križišča s Cesto svobode do konca južne razbremenilne ceste (priključka na cesto za Bohinjsko Bistrico) se zgradi dvocevno kabelsko kanalizacijo.
Nizkonapetostno omrežje
– na mestu predvidenega krožišča, kjer se bo odstranilo objekte na naslovu Ljubljanska cesta št. 34, št. 36 in št. 38, se preuredi obstoječe NN omrežje. V območju krožišča se zgradi kabelska kanalizacija,
– od km 0,0 + 20 do km 0,0 + 40 se prečkanje NN kablov s povezovalno cesto med Ribensko cesto in novo razbremenilno cesto izvede z novo kabelsko kanalizacijo v krožišču z Ljubljansko cesto,
– med km 0,0 + 80 in km 01 + 00 se na mestu prečkanja z Ljubljansko cesto prestavi NN vod v novo kabelsko kanalizacijo v samem krožišču z Ljubljansko cesto,
– v km 0,1 + 20 se prečkanje NN kablov s povezovalno cesto preko pokritega vkopa izvede v novi kabelski kanalizaciji. Prečenje je treba izvesti tako, da se cevi kabelske kanalizacije na tem odseku polno obbetonira,
– od km 1,2 + 80 do km 1,7+00 se ob Selski cesti zgradi kabelsko kanalizacijo, ki se naveže na kabelsko kanalizacijo vzdolž južne razbremenilne ceste,
– od km 2,1 + 60 do km 2,2 + 00 se prečkanje NN kablov z novo razbremenilno cesto v križišču z Mlinsko cesto izvede v novi kabelski kanalizaciji,
– od km 2,3 + 00 do km 2,3 + 20 se prečkanje NN kablov z novo razbremenilno cesto izvede v novi kabelski kanalizaciji,
– od km 2,4 + 80 do km 2,5 + 00 se prečkanje NN kablov z novo razbremenilno cesto izvede v novi kabelski kanalizaciji in
– od km 2,9 + 20 do km 2,9 + 80 se prečkanje NN kablov z novo razbremenilno cesto in s potekom na območju rekonstrukcije Savske ceste izvede v novi kabelski kanalizaciji.

(1) Energetsko napajanje omrežja javne razsvetljave se izvede iz nove TP.
(2) Predvidena javna razvetljava se napaja iz štirih prižigališč:
– prižigališče pri TP Pokriti vkop v km 0,6 + 00,
– prižigališče v križišču s Selško cesto v km 1,3 + 50,
– prižigališče v križišču z Mlinsko cesto v km 2,1 + 80 in
– prižigališče v križišču s Savsko cesto v km 2,9 + 60.
(3) Javno razsvetljavo se uredi z okolju prijaznimi svetili v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(4) Javna razsvetljava se uredi na območju vseh načrtovanih križišč, v krožnem križišču, pokritem vkopu ter predoru.

(1) Na trasi južne razbremenilne ceste se zamenjajo ali uredijo naslednji vodi elektronskih komunikacij:
– na območju načrtovanega krožišča se prestavi kable,
– v km 0,0 + 40 Ribenske ceste se prestavi TK kabel, ki služi razvodu do bližnjih hiš v križišču Ribenske ceste z predvideno obvozno cesto,
– v km 0,1 + 40 se prestavi KTV kabel,
– v km 0,7 + 60 razbremenilne ceste se prestavi TK kabel, ki poteka na območju med Cankarjevo cesto in Ribensko cesto,
– v km 1,1 + 00 se na Cankarjevi cesti prestavi TK kabel,
– v km 0,1 + 20 se prestavi KTV kabel,
– v km 1,5 + 80 razbremenilne ceste se prestavi TK kabel,
– v km 2,2 + 20 se prestavi KTV kabel,
– v km 2,2 + 00 se pri križišču z Mlinsko cesto prestavi TK kabel,
– v km 2,9 + 00 se pri križišču s Savsko cesto prestavi TK kabel,
– v km 2,9 + 20 se pri križišču s Savsko cesto prestavi KTV kabel in
– v km 0,1 + 40 se na Koritenski cesti prestavi TK kabel.
(2) Vse prestavljene kable se uvleče v novo kabelsko kanalizacijo.
(3) Vsi nadomestni kabli morajo biti enakih dimenzij kot obstoječi.

V pokritem vkopu se izvede sistem klica v sili. Klicni stebričke se postavi v elektro niše in se s TK kablom poveže v pogonsko centralo pri južnem portalu pokritega vkopa, kjer se preko GPRS modula vzpostavi povezava v predvideni DRSC komunikacijski center v Kranju.

(1) Na območju urejanja so naslednje enote kulturne dediščine:
– Bled – Parkovni gozd Straža (EŠD 13107),
– Bled – Ambient Bleda (EŠD 13232),
– Bled – Vaško jedro Mlino (EŠD 13268),
– Bled – Pristava (EŠD 13270) in
– Bled – Vila Pod Kozarco (EŠD 13271).
Območja enot kulturne dediščine so razvidna v prikazu stanja prostora in drugih uradnih evidencah.
(2) Ukrepe za varstvo kulturne dediščine mora zagotoviti investitor.
(3) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem.
(4) Vse ureditve v okolici območij in objektov kulturne dediščine morajo po zaključku predvidenih posegov ohraniti obstoječe vizualne značilnosti obravnavanega območja.
(5) Za poseg v enoto kulturne dediščine je potrebno pridobiti soglasje pristojne strokovne javne službe skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba na območju prostorskega načrta pred pričetkom zemeljskih del izvesti dopolnilne preglede:
– Mlin pod Babno goro (ZE I/B) – najden 1 fragment antične keramike. Območje je treba v nadaljevanju preveriti s totalnim površinskim pregledom v mreži 10 m x 10 m in izkopom testnih jarkov velikosti 1 m x 1 m in
– Dindol (ZE 15/E, 14/D) – najden 1 fragment antične in 1 fragment prazgodovinske keramike. Območje je treba v nadaljevanju preveriti s totalnim površinskim pregledom v mreži 10 x 10 m in izkopom testnih jarkov velikosti 1 m x 1 m.
(7) Predhodne arheološke raziskave in druge ukrepe zaradi varstva arheoloških ostalin zagotovi investitor.
(8) Izvajanje del je dovoljeno šele po zaključenih predhodnih arheoloških raziskavah zemljišča. Podrobnejši obseg in lokacijo raziskav opredeli pristojna strokovna javna služba. Za izvedbo arheoloških raziskav je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(9) Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ne bo ogrožena. V primeru najdb, ki bi zahtevale varstvo in situ, bo moral biti potek obvoznice ustrezno spremenjen.
(10) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni strokovni javni službi omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor mora o dinamiki gradbenih del pisno obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(11) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

(1) Od del poškodovano zemljišče je treba v najkrajšem možnem času sanirati in zatraviti oziroma zasaditi lokalno značilne drevesne in grmovne vrste.
(2) Na območju naravne vrednote Blejska pristava – Mokrišče je treba zaradi možnosti najdb kvartarnih sedimentov ob gradnji obvoznice zagotoviti geološko spremljavo, ki naj jo izvaja pristojna institucija. O najdbah je treba obvestiti območno enoto Zavoda za varstvo narave. Na območju mokrišča ni dovoljeno navažati odvečnega gradbenega materiala, graditi dovozne poti ali kako drugače posegati v ta prostor zaradi gradnje obvoznice.
(3) Na območju naravne vrednote Straža na Bledu – parkovni gozd in Straža – nahajališče fosilov se omogoči naravovarstveni nadzor nad izvajanjem del, zato je treba teden dni pred pričetkom del o tem obvestiti območno enoto Zavoda za varstvo narave.
(4) Na območju naravne vrednote Straža na Bledu – parkovni gozd in Straža – nahajališče fosilov lahko pride med zemeljskimi deli do odkritja geoloških naravnih vrednot (minerali, fosili). Na podlagi predpisov je lastnik zemljišča, na katerem je bil najden mineral ali fosil, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti raziskavo nahajališča. Najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj prijaviti ministrstvu, pristojnemu za varstvo narave. Hkrati mora najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
(5) Ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje je potrebno obvestiti pristojne institucije, ki bodo jamo oziroma najdbo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata.
(6) Za zaščito nočno aktivnih živali se osvetljevanje križišč, krožišča in priključkov na avtocesto predvidi s popolnoma zasenčenimi svetili z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila).
(7) Pred pričetkom del je treba obvestiti pristojno območno enoto Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.

(1) Na vodnem in priobalnem zemljišču hudournikov so prepovedani posegi v prostor, ki bi lahko ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja.
(2) Zavarovanja in stabilizacijo brežin in dna vodotokov se predvidi z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo. V največji možni meri se ohranja naravno obvodno zarast.
(3) Dimenzioniranje pretočnih profilov premostitvenih objektov preko vodotokov in zavarovanje brežin vodotokov se projektira in izvede tehnično, hidravlično in ekološko ustrezno ter skladno s predpisi. Nove ureditve so smiselno vezane na obstoječe gorvodne in dolvodne ureditve ter celotno sistematiko urejanja vodotokov. V projektnih rešitvah načrtovanih ureditev strug vodotokov se definira koncept posameznih ureditev in utemelji načrtovan obseg.
(4) Pri načrtovanju premostitvenih objektov se izdela hidrotehnična preverba pretočnih in poplavnih razmer v profilu premostitvenih objektov. Pri izdelavi hidravličnega izračuna se upošteva visokovodne razmere vsaj 50,00 m gorvodno in dolvodno od območja premostitve.
(5) Svetle pretočne odprtine premostitvenih objektov ne smejo ovirati pretoka visokih voda (Q(100)). Spodnji rob konstrukcije premostitvenih objektov je minimalno en m nad koto visoke vode.
(6) Krila premostitvenih objektov se izvede iz kamna v betonu pod kotom 45° v raščen teren. Obrežna zavarovanja je dopustno izvesti kot kamnite zložbe ali obloge z lomljencem.
(7) V območju premostitvenih objektov se predvidi ustrezno obrežno in talno zavarovanje, ki je dimenzionirano glede na vlečne sile v strugi, navezava na obstoječe brežine pa je postopna, brez lokalnih zožitev ali razširitev. Po potrebi se ob zaključku obrežnih zavarovanj predvidi stabilizacijo dna struge s talnimi pragovi.
(8) Predvidi se gradnja talnega praga za stabilizacijo nivelete, če je to potrebno zaradi vzdolžnega padca vodotoka.
(9) V času obratovanja morajo biti redno vzdrževani zadrževalniki in vsi lovilci olj. V primeru okvare naprave ali stanja v zadrževalnikih, ki lahko povzroči prekomerno onesnaženje padavinske odpadne vode na iztoku, mora izvajalec sam začeti z izvajanjem ukrepov in sanacijo za preprečitev prekomernega onesnaženja vodotoka v skladu z veljavnimi predpisi.

(1) Material za izgradnjo nasipov mora biti inerten oziroma brez škodljivih primesi. Material mora ustrezati zahtevam predpisov o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
(2) Odstranjeni humusni pokrov se mora začasno deponirati na za to predvideno lokacijo. Prst se začasno deponira tako, da se ohrani njena količina in rodovitnost. Iz te začasne deponije se mora humusni material uporabiti za rekultivacijo brežin nasipov.
(3) Za rekultivacije se ne sme uporabljati viškov materiala, predvidenega za vgradnjo v nasip. Uporabijo se zgornje plasti odrinjenih tal.
(4) Umetno pripravljene zemljine se ne sme uporabljati za zapolnjevanje izkopov pod gladino podzemne vode, ki je na obravnavanem območju med 1,50 in 2,50 m pod površjem.

(1) Zagotovi se minimalno poseganje v kmetijska in gozdna zemljišča izven načrtovanih ukrepov. Prepovedano je vsako zasipavanje kmetijskih in gozdnih zemljišč in odlaganje materiala izven za ta namen določenih območij.
(2) Rodovitni del tal se odstrani in deponira ločeno od spodnjih horizontov in ostalih neprimernih tal tako, da se ohranita njena plodnost in količina. Ves rodovitni del tal z območja del na trasi južne razbremenilne ceste se nameni vzpostavitvi novih kmetijskih površin oziroma rekultivaciji in sanaciji morebitnih poškodovanih zemljišč oziroma vzpostavitvi novih kmetijskih zemljišč. Za te namene je primeren le obdelovalen horizont njivskih zemljišč.
(3) Območje pokritega vkopa med Koritensko in Ribensko cesto se po končani gradnji rekultivira, vzpostavi se prvotno stanje. Z vzpostavitvijo enakega talnega horizonta kot je obstoječi, se zagotovijo nespremenjene rastne razmere obstoječim kulturam. Izvedejo se celoviti sanacijski ukrepi in krajinsko arhitekturna ureditev.
(4) Ohranja se vse funkcije gozdov. Stanje gozdov se ne poslabšuje.

Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo možno mero se upošteva predpise s področja varstva zraka.

(1) Za zmanjšanje emisije hrupa na viru se uporabi delno absorpcijsko prevleko (SMA 8s), ki pri hitrosti 70 km/h zagotavlja zmanjšanje emisije hrupa za 2dB(A).
(2) Za plansko obdobje do leta 2022 se izvede naslednje aktivne ukrepe za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom na južni razbremenilni cesti:
– OAPO-0 obojestranska absorpcijska protihrupna ograja na desni strani Ljubljanske ceste, od km 0,0 + 66 po stacionaži Ljubljanske ceste 1 do km 0,1 + 03 po stacionaži Ljubljanske ceste 2, dolžine 209,00 m in višine 2,00 m,
– APO-2 absorpcijska protihrupna ograja na levi strani razbremenilne ceste, od km 0,0 + 51 do km 0,1 + 05, dolžine 86,00 m in višine 2,00 m,
– PO-2a, protihrupna ograja na levi strani razbremenilne ceste, od km 0,6 + 05 do km 0,6 + 90, dolžine 88,00 m in višine 2,50 m,
– PN-3 protihrupni nasip na desni strani razbremenilne ceste, od km 1,0 + 40 do km 1,2 + 72, dolžine 219,00 m in višine 2,50 m,
– APO-4 absorpcijska protihrupna ograja na levi strani razbremenilne ceste, od km 1,0 + 58 do km 1,1 + 62, dolžine 104,00 m in višine 2,50 m,
– APO-5 absorpcijska protihrupna ograja na levi strani razbremenilne ceste, od km 1,2 + 40 do km 1,2 + 75, dolžine 35,00 m in višine 2,50 m,
– PN-6 protihrupni nasip na levi strani razbremenilne ceste, od km 1,3 + 75 do km 1,5 + 24, dolžine 145,00 m in višine 3,00 m,
– PN-7 protihrupni nasip na levi strani razbremenilne ceste, od km 2,1 + 76 do km 2,2 + 65, dolžine 80,00 m in višine 2,00 do 3,00 m,
– PO-8, protihrupna ograja na desni strani razbremenilne ceste, od km 2,4 + 40 do km 2,9 + 45, dolžine 515,00 m in višine 1,80 do 2,50 m in
– PO-9, protihrupna ograja na desni strani razbremenilne ceste, od km 3,1 + 70 in km 3,2 + 34, dolžine 84,00 m in višine 2,50 m.
(3) Za 10-letno plansko obdobje (leto 2022) se predvidi pasivna protihrupna zaščita za 19 stanovanjskih objektov ob južni razbremenilni cesti:
– Finžgarjeva cesta 8, Bled (parc. št. 295/9, k.o. Želeče),
– Finžgarjeva cesta 10, Bled (parc. št. 295/4, k.o. Želeče),
– Ljubljanska cesta 35, Bled (parc. št. 297/5, k.o. Želeče),
– Ljubljanska cesta 33, Bled (parc. št. 295/14, k.o. Želeče),
– Ljubljanska cesta 31a, Bled (parc. št. 297/22, k.o. Želeče),
– Ljubljanska cesta 31, Bled (parc. št. 297/18, k.o. Želeče),
– Ljubljanska cesta 29b, Bled (parc. št. 297/1, k.o. Želeče),
– Ljubljanska cesta 29a, Bled (parc. št. 297/54, k.o. Želeče),
– Ljubljanska cesta 29, Bled (parc. št. 297/19, k.o. Želeče),
– Gregorčičeva ulica 19, Bled (parc. št. 296/17, k.o. Želeče),
– Gregorčičeva ulica 17, Bled (parc. št. 296/29, k.o. Želeče),
– Koritenska cesta 17b, Bled (parc. št. 298/17, k.o. Želeče),
– Koritenska cesta 19, Bled (parc. št. 306/3, k.o. Želeče),
– Koritenska cesta 19a, Bled (parc. št. 298/4, k.o. Želeče),
– Koritenska cesta 25, Bled (parc. št. 421/1, k.o. Želeče),
– Koritenska cesta 23, Bled (parc. št. 418, k.o. Želeče),
– Savska cesta 11e, Mlino (parc. št. 1103/2, k.o. Želeče),
– Savska cesta 18, Mlino (parc. št. 892, k.o. Želeče) in
– Koritenska cesta 21, Bled (parc. št. 299/2, k.o. Želeče).
(4) Izvede se protihrupna absorpcijska obloga obeh portalov pokritega vkopa 8-1 in predora Megre.
(5) Izvede se tiha dilatacija na viaduktu Jezernica 6-1.

(1) Javna razsvetljava se uredi v skladu z določili 23. člena tega odloka.
(2) Za osvetljevanje križišč, krožišč in priključkov se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe. Namestitev svetilk se omeji na minimum. Po polnoči naj se moč osvetljevanja zmanjša.
(3) Upoštevajo se ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo cest in javnih površin, določene s predpisom, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(4) Osvetljenost ne sme presegati mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(1) Onesnaženo zemljo zaradi razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov se pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče. S preiskavami se opredeli pravilni način deponiranja ali drugega načina odstranjevanja. Preiskavo izvede oseba, pooblaščena za izdelavo ocene odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov na odlagališčih. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča. Morebitni odvečni izkopni in drug material se odpelje na komunalno deponijo odpadkov.
(2) Med obratovanjem ceste pristojne službe skrbijo za redno pobiranje odpadkov.

Za dovoz vozil za posredovanje pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami se uporabljajo obstoječe javne in načrtovane dovozne ceste.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe prostorskega načrta ne sme poslabšati.
(2) Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, s katerimi se zagotovijo:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti ali potrebna protipožarna ločitev,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila in
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

V pokritem vkopu se uredi sistem klica v sili, ki se ga naveže na bodočo bazo upravljavca ceste v Kranju. Uredi se tri mesta s stebrički za aktiviranje klica v sili, in sicer na mestih elektro niš v bližini portalov ter na sredini objekta.

Za potrebe obrambe se v sklopu TK kabelske kanalizacije načrtuje eno cev PEHD premera 50 mm, ki se na obeh straneh trase zaključi v tipskem kabelskem jašku premera 0,80 m.

(1) Etapnost se prouči in določi v posebnem elaboratu, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Etape se lahko izvajajo ločeno ali sočasno, predstavljati pa morajo zaključene funkcionalne enote.
(2) V vsaki etapi je sočasno z gradnjo ceste treba zagotoviti obnovo obstoječih oziroma izgradnjo načrtovanih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav in objektov.

(1) Pri realizaciji prostorskega načrta so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, varnostnih, funkcionalnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega in okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih, delovnih, prostorskih in okoljskih razmer na območju prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s prostorskim načrtom, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugi rešitvi križanja gospodarske javne infrastrukture z načrtovanimi prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske javne infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja načrtovane prostorske ureditve, kolikor le-ta še ni zgrajena, oziroma po končani gradnji soglasje njenega upravljavca.
(4) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse stacionaže objektov in naprav natančno določi. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v tem odloku, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.

(1) Po prenehanju veljavnosti prostorskega načrta oziroma izvedbi načrtovanih prostorskih ureditev se lahko v okviru priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta robne površine, ki so potrebne za nemoteno izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev ter površine, ki se rekultivirajo, smiselno priključi območjem sosednjih enot urejanja prostora.
(2) Merila in pogoje se določi v skladu z osnovno namensko rabo območja ter na način, da se omogoči nemoteno obratovanje in vzdrževanje načrtovanih prostorskih ureditev ter ohranjanje značilnosti zavarovanih in varovanih območij.

Investitor oziroma njegov pooblaščenec je dolžan:
– zagotoviti vsa za gradnjo potrebna zemljišča,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter je omogočen stalen dostop za intervencijska vozila,
– omogočiti stalen dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej,
– pred začetkom gradnje z upravljavci in občino evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in javnih cest, na katere vpliva gradnja prostorskih ureditev,
– pred pričetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov, na katere vpliva gradnja,
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov prek obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektov in naprav v skladu s pisnim dogovorom z upravljavci infrastrukture; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji,
– sprotno rekultivirati območja posegov,
– sanirati oziroma vrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka; v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe,
– zagotoviti sočasnost izgradnje vseh s tem odlokom opredeljenih komunalnih objektov in naprav v trasi ceste ali na drugih površinah obravnavanih s tem prostorskim načrtom,
– zagotoviti odškodnino za odstranjene objekte na območju razbremenilne ceste,
– v času gradnje zagotoviti stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli (še posebej v predelih, kjer se predvidevajo arheološke najdbe), ki ga izvaja javni zavod za varstvo kulturne dediščine,
– v zvezi z varstvom arheološke dediščine zagotoviti sodelovanje arheologov, sistematična posvetovanja med arheologi in projektanti,
– v času gradnje zagotoviti naravovarstveni nadzor nad izvajanjem del,
– zagotoviti izdelavo elaborata preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev iz gradbišč in ga priložiti projektu za izvedbo in
– kolikor se bo izvajalo miniranje med gradnjo predora Megre, je potrebno v okviru načrta izkopov in primarne podgradnje izdelati elaborat za razstreljevanje, v katerem se predpišejo omejitve glede hitrosti vibracij glede na tip objektov in njihovo oddaljenost od izkopa, sheme razstreljevanja, izvajanje del, intervalne polnitve, monitoring vibracij, poskusno razstreljevanje itd.

(1) Investitor po končani gradnji uredi parcelne meje na območju in na zunanjem obodu območja prostorskega načrta v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(2) Parcelacija se izvede skladno s prikazom na karti »Območje podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem«, na kateri so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja prostorskega načrta.
(3) Parcele, določene s prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij združijo, razdelijo na več parcel in/ali smiselno pripojijo k sosednjim parcelam.

(1) Gradbišče se uredi na območju prostorskega načrta.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno s transportnimi potmi v času gradnje, ki jih ne bi bilo mogoče urediti na območju prostorskega načrta. Trase transportnih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da se v čim manjši meri prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča in obstoječe ureditve. Za začasne prometne in gradbene površine se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.
(3) Če se med gradnjo izvedejo dodatne začasne transportne poti do gradbišča, se izdela projektna dokumentacija in zanjo pridobi projektne pogoje, pridobi se soglasje lastnikov zemljišča, upoštevajo značilnosti zemljišča ter po uporabi sanirajo morebitne poškodbe oziroma denarno nadomesti nastala škoda.
(4) Čez objekte in območja kulturne dediščine in varstva narave ne smejo potekati gradbiščne poti in obvozi, območja se ne smejo uporabljati za deponije viškov materialov. Vse objekte in območja kulturne dediščine in varstva narave se med gradnjo varuje pred poškodovanjem ali uničenjem.
(5) Gradbena mehanizacija se sme gibati le po obstoječih poteh, ki jih je treba po končanem posegu sanirati.
(6) Deponije viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in ostale ureditve v sklopu gradbišča se postavijo znotraj območja prostorskega načrta na predhodno arheološko sproščenih območjih, vendar ne na območjih kulturne dediščine in območjih ohranjanja narave. Po končani gradnji se odstrani vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in ostanke začasnih deponij.
(7) Ves odvečni izkopni in drugi material se odpelje na odlagališče, določeno v projektni dokumentaciji.
(8) Zagotovi se čim večja izravnava zemeljskega oziroma gradbenega materiala znotraj območja prostorskega načrta.
(9) Zagotovi se zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. V času gradnje se zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču tako, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma se v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi se zaščiti pred možnostjo izliva v tla in vodotok.
(10) V načrtu gradbišča se posebej obdelajo in poudarijo organizacijski in drugi ukrepi v smislu varovanja voda, podzemne vode in tal med gradnjo ter izdela načrt sanacijskih ukrepov v primeru dogodkov, kot je razlitje goriva in olja, ki bi lahko povzročila kontaminacijo tal.
(11) V primeru razlitja nevarnih snovi se onesnažena zemljina odstrani in deponira v skladu z veljavno zakonodajo.
(12) Kolikor oskrba gradbenih strojev poteka na območju gradbišča, mora biti urejena v skladu z veljavno zakonodajo.
(13) Prepreči se vsakršna možnost pojava erozijskih procesov na vplivnih površinah.
(14) Zagotovijo se dostopi do kmetijskih in gozdnih zemljišč v času gradnje in po njej. Prepreči se nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih. Poljske poti, ki so zaradi gradnje poškodovane, se po gradnji obnovijo. Po gradnji se v najkrajšem možnem času vzpostavi prvotno stanje kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(15) Zemeljska dela se izvedejo na način, ki ne predstavlja nevarnosti za gozdni ekosistem. Trasa razbremenilne ceste, kjer je predviden posek gozdnega drevja, se predhodno označi na terenu. Prepreči se poškodbe robnih dreves in omeji poškodbe na koreninah robnih dreves ob območju posega. Izvesti se sme le najnujnejši posek dreves in grmovnic. Gozdno drevje za posek je treba pred posekom označiti. Drevje za posek evidentira revirni gozdar Krajevne enote Pokljuka. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Pri poseku in spravilu lesa se upošteva veljavna zakonodaja. Z odstranjeno lesno maso je treba ravnati v skladu z gozdnim redom.
(16) Med gradnjo razbremenilne ceste je treba preprečevati poškodbe sosednjih kmetijskih zemljišč ob trasi, ki jih gradnja neposredno ne prizadene. Z rodovitnim delom izgubljenih kmetijskih zemljišč se ravna gospodarno.
(17) Pred pričetkom posega se pridobi soglasje lastnikov oziroma upravljavcev parcel glede neovirane uporabe, prehodnosti in pristopnosti do njihovih parcel. Zaradi izgradnje razbremenilne ceste se ne smejo poslabšati pogoji za spravilo lesa iz gozda.
(18) V času gradnje se sproti obvešča okoliško prebivalstvo o poteku gradnje.
(19) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna zemljišča ali mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dopustno.
(20) Med gradnjo ne sme biti oviran pretok visokih voda. Z gradbeni stroji je prepovedano posegati v vodotok.
(21) Gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibni, da ne pride do kontaminacije tal zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah.
(22) Gradnja se organizira in izvaja tako, da bo v čim večji meri preprečeno dodatno onesnaženje zraka, na kar vpliva izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenskih razmer v času gradnje.
(23) Emisija snovi in delcev v zrak med gradnjo se zmanjšuje z naslednjimi ukrepi:
– uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami,
– uporaba naprav in gradbene mehanizacije, ki je na delovnih odprtinah, izstopnih mestih in mestih nastajanja prahu opremljena z napravami za odstranjevanje prahu,
– obratovanje začasnih delovnih naprav za pripravo gradbenega materiala za potrebe gradnje kot so betonarne, separacije v skladu s predpisi, ki omejujejo emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja,
– zmanjševanje obsega pretovora, presipavanja in skladiščenja sipkega materiala na območju gradbišč,
– prekrivanje sipkih tovorov med prevozom na lokacije za odlaganje,
– protiprašna zaščita voznih površin vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za transport,
– omejitev hitrosti vožnje transportnih vozil na internih transportnih poteh na gradbišču in na lokacijah za začasno odlaganje,
– redno vlaženje internih transportnih poti in odkritih površin na gradbiščih in na lokacijah za začasno odlaganje,
– preprečevanje raznosa materiala z območja gradbišča na lokacije za odlaganje na javne prometne površine s prevoznimi sredstvi z ureditvijo učinkovitega čiščenja koles in podvozja vozil in
– ureditev čim krajših poti za transport viškov materiala z mesta nastanka do mesta odlaganja.
(24) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje.
(25) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov na gradbišču glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadki se na gradbišču začasno skladiščijo na način, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Če začasno skladiščenje gradbenih odpadkov na gradbišču ni možno, se gradbeni odpadki odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike, ki so prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez prekladanja. Nevarni odpadki se zbirajo ločeno, skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščeni organizaciji za zbiranje ali obdelavo nevarnih odpadkov.
(26) Zagotovi se reden odvoz vseh vrst odpadkov z območja gradbišča.
(27) Prepreči se dostop nepooblaščenim na gradbišče in odlaganje odpadkov na območju gradbišča.
(28) Prepreči se raznos odpadkov z območja gradbišča v vetrovnem vremenu.
(29) V času gradnje je treba:
– uporabljati delovne naprave in gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev,
– upoštevati časovne omejitve gradnje na vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na dnevni čas in na delavnike in
– transportne poti na gradbišče določiti na način, da v največji možni meri potekajo izven stanovanjskih naselij.
(30) Na območju zavarovanega območja Blejski grad in hrib Straža se ob pripravljalnih delih in gradnji ceste in predora na hribu Straža izvede le najnujnejši posek dreves in grmovnic, da se zagotavlja ohranjanje krajine v naravnem spomeniku.
(31) Na območju naravne vrednote Straža na Bledu – parkovni gozd in Straža – nahajališče fosilov se mora ob pripravljalnih delih za gradnjo ceste in predora na hribu Straža izvesti le najnujnejši posek dreves in grmovnic. Ves odvečni izkopni material je treba odpeljati na odlagališče, ki mora biti določeno v projektu.
(32) V fazi gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje razširjanja in naselitve invazivnih rastlinskih vrst, kot sta japonski dresnik (Fallopia japonica) in kanadska zlata rozga (Solidago canadensis). Za zaščito pred vnosom in širitvijo tujerodnih invazivnih rastlin se pred gradbenimi deli ugotovi okuženost materiala za odkop ter se prepreči razvoz tega materiala na druge površine. Okužen material in dele rastlin se ustrezno deponira in uniči na za to določeni lokaciji. Očiščeno zemljino naj se uporabi na mestu odvzema, viške te zemljine se pred nadaljnjo uporabo ustrezno deponira in obdela. Material za izgradnjo nasipov in ostala gradbena dela ne sme biti okužen s tujerodnimi invazivnimi rastlinskimi vrstami. Nadzor pri delih za zaščito pred širjenjem invazivnih rastlin v času gradnje opravlja pristojna območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
(32) Odstranitev vegetacije na brežini Rečice naj poteka v najmanjšem možnem obsegu. Prednostno naj se ohranjajo starejša drevesa. Pokošeno zarast in vegetacijo iz brežin in odvodnika je treba čim prej odstraniti.
(33) Preprečevanje onesnaženja vodotokov Rečica in Jezernica:
– ob izvajanju gradbenih del se prepreči kakršno koli onesnaženje vodotoka. V primeru betoniranja se prepreči, da se betonske odplake izcejajo v vodo. Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na deponijo. Med gradnjo in obratovanjem mora biti preprečeno izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodo in
– gradnja mora potekati v dnevnem času.

(1) Investitor v fazi priprave projektne dokumentacije zagotovi program monitoringa kot celosten načrt za spremljanje in nadzor v vseh fazah med gradnjo in obratovanjem s prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev ter izvedbo tega spremljanja in nadzora.
(2) Monitoring vključuje meritve referenčnega ničelnega stanja pred začetkom gradnje, če se izkaže, da ni dovolj razpoložljivih podatkov.
(3) V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita drugim obstoječim ali predvidenim državnim in lokalnim spremljanjem stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja.
(4) Spremlja se stanje pojavljanja tujerodnih invazivnih vrst vsaj tri leta po zaključku del. V primeru pojava teh rastlinskih vrst se jih vsaj dvakrat letno ročno (ne strojno) odstranjuje. Za izvedbo je odgovoren investitor, ki za izvedbo ukrepa najame strokovnjaka-biologa. Nadzor pri delih za zaščito pred širjenjem tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v času obratovanja opravlja pristojna območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
(5) Rezultati spremljanja in nadzora so javni.
(6) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih investitor izvede na podlagi rezultatov spremljanja in nadzora, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve,
– sanacija poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– sprememba rabe prostora in
– drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).

(1) Investitor pripravi ustrezne razmejitve in preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh ureditev namenjenih urejanju voda, peš in kolesarskih povezav, prestavljenih odsekov cest, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javne infrastrukture, ne bo prevzel v upravljanje.
(2) Po končani gradnji so upravljavci predane infrastrukture dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojno ministrstvo.

Do izvedbe ureditev iz 4. člena tega odloka je na območju prostorskega načrta iz 5. člena tega odloka dopustno izvajanje kmetijskih, gozdarskih in vodovarstvenih dejavnosti na obstoječih kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne infrastrukture ter vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti:
– določila Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Uradni list RS, št. 4/02, 10/02, 95/02), ki se nanašajo na ureditveno območje prostorskega načrta,
– določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote Bled (Uradni list RS, št. 54/04, 96/04, 120/05, 67/08, 95/08), ki se nanašajo na ureditveno območje prostorskega načrta in
– Odlok o lokacijskem načrtu za Južno razbremenilno cesto (R 315, odsek 1089) na Bledu (Uradni list RS, št. 65/02) v celoti.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.