Na podlagi 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 110/02, 15/03), Nacionalnega programa športa RS (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00), 11. alineje 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1, 21/06) in 30. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/08 – UPB2) je župan Mestne občine Novo mesto sprejel

S tem pravilnikom o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa (v nadaljevanju: Pravilnik) se določajo pogoji, kriteriji in postopek dodeljevanja sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov športa in športnih objektov v Mestni občini Novo mesto, ki so v javnem interesu Mestne občine Novo mesto.
Predmet tega pravilnika je delitev sredstev za programe športa, ki jih na podlagi sprejetega letnega programa športa zagotavlja proračun Mestne občine Novo mesto.
Mestna občina Novo mesto (v nadaljevanju: občina) uresničuje javni interes v športu tako, da zagotavlja sredstva za realizacijo nacionalnega programa športa, ki se nanaša na občino in z zagotavljanjem sredstev za izvedbo lokalnega programa športa načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte.

Postopek dodeljevanja finančnih sredstev izvajalcem športnih programov ter nadzor nad namensko porabo dodeljenih sredstev poteka po naslednjem zaporedju:
– priprava in objava javnega razpisa za izvajanje športnih programov na območju občine (v nadaljevanju: javni razpis);
– zbiranje vlog izvajalcev športnih programov;
– strokovno ocenjevanje prispelih vlog na komisiji za izbor izvajalcev športnih programov;
– obveščanje predlagateljev o odločitvi;
– obravnavanje pritožb predlagateljev;
– sklepanje pogodb;
– spremljanje izvajanja pogodb in namenskega koriščenja sredstev iz proračuna;obravnava poročil o izvedenih športnih programih ter izplačilo sredstev.

Postopek dodeljevanja finančnih sredstev vodi strokovna komisija, ki jo imenuje župan občine, na podlagi javnega razpisa v skladu z zakonodajo.
Besedilo javnega razpisa, razpisno dokumentacijo, datum objave javnega razpisa in razpisni rok, določi župan občine s sklepom.
Razpisni rok se časovno prilagaja postopku priprave in sprejemanja občinskega proračuna.
Objava javnega razpisa mora vsebovati:
– navedbo naročnika (naziv, sedež);
– predmet javnega razpisa;
– subjekte, ki se lahko prijavijo na javni razpis;
– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji prijav;
– okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;
– merila za vrednotenje športnih programov;
– določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva;
– kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dobijo informacije in dvignejo razpisno dokumentacijo;
– rok, do katerega morajo biti predložene vloge;
– način dostave vlog;
– datum odpiranja vlog;
– rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa.

Javni razpis se objavi v Uradnem listu RS in na spletni strani občine.
Občinska uprava pripravi razpisno dokumentacijo z vsemi podatki, ki omogočajo vlagateljem izdelati popolno vlogo.

Vsaka vloga, ki prispe na javni razpis, mora vsebovati:
– podatke o vlagatelju (naziv, sedež ...);
– navedbo športnih programov za katere vlagatelj kandidira;
– opis načrtovanih programov;
– druge zahtevane podatke iz razpisne dokumentacije.

Strokovna komisija, ki jo imenuje župan občine, na podlagi prijav na javni razpis izbere izvajalce, katerih programi bodo sofinancirani iz proračuna občine. Izbor in točkovanje izvajalcev in programov športa mora biti opravljen na podlagi meril tega pravilnika.
Naloge komisije so:
– preverjanje pravočasnosti vloge,
– preverjanje popolnosti vloge,
– preverjanje upravičenega vlagatelja,
– tabelarna kratka obrazložitev za vsak posamezni projekt ali program, ki bo financiran iz proračuna MO Novo mesto ter višina predlaganih sredstev,
– utemeljitev in kratka obrazložitev projektov ali programov, ki niso sprejeti v financiranje,
– posredovanje predlogov in utemeljitev v obravnavo kolegiju OU in županu.
Predlog vrednotenja programov in razdelitve proračunskih sredstev potrdi direktor občinske uprave občine s sklepom.
Zoper sklep je v roku 15 dni po prejemu možno pri županu občine vložiti pritožbo. Zoper županovo odločbo ni pritožbe. Možno je sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem.

Po preteku roka za pritožbe župan z izvajalci športnih programov sklene pogodbe o sofinanciranju športnih programov.
Obvezne sestavine pogodbe so:
– naziv in naslov izvajalca;
– vsebina in obseg programa;
– čas realizacije programa;
– pričakovani obseg programa in dosežki;
– višina dodeljenih sredstev;
– določilo, da je društvo upravičeno do nakazila dodeljenih sredstev pod pogojem, da ima poravnane pretekle obveznosti do občine in javnega zavoda Agencije za šport;
– terminski plan porabe sredstev;
– način nadzora nad namensko porabo sredstev;
– določilo, da mora izvajalec ob nenamenski porabi sredstev sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi;
– določilo, da mora izvajalec obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideni terminski plan, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do nadaljnje porabe sredstev ter
– druge medsebojne pravice in obveznosti.

O izvedbi sofinanciranih športnih programov morajo izvajalci v pogodbenem roku predložiti:
– vsebinsko poročilo o izvedbi športnih programov;
– dokazila o namenski porabi sredstev pridobljenih na podlagi javnega razpisa.
Poročila in dokazila iz prejšnjega odstavka izvajalci predložijo občinski upravi.
Če izvajalec do rokov, navedenih v pogodbi, ne odda poročila, se smatra, da programov ni izvajal in je dolžan vsa realizirana proračunska sredstva, vključno z zamudnimi obrestmi, vrniti v občinski proračun.
Občinska uprava ali po njej pooblaščeni organ, lahko kadarkoli preveri namensko porabo sredstev.

Izvajalci letnega programa športa so dolžni izvajati dogovorjene programe in naloge v skladu s tem pravilnikom in za namene, opredeljene v pogodbi.
V kolikor se ugotovi nenamensko porabo sredstev s strani izvajalcev letnega programa športa, se sofinanciranje takoj ustavi, že prejeta sredstva pa mora izvajalec vrniti v občinski proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Če prejemnik sredstev ne vrne v določenem roku, se izvede postopek izterjave.
Izvajalec, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu občine.

Izvajalci letnega programa športa na lokalni ravni so:
– športna društva in klubi,
– ostala društva, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu.
Prijavljeni (v nadaljevanju izvajalci) morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– da imajo sedež v Mestni občini Novo mesto,
– da je večina članov društva prebivalcev Novega mesta,
– da so registrirani za opravljanje športne dejavnosti,
– da izvajajo program javnega interesa – nacionalni program športa v RS,
– da imajo zagotovljene prostorske možnosti za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti,
– da imajo zagotovljeno redno vadbo,
– da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, društva dostavijo seznam članov in seznam športnikov,
– da redno letno dostavljajo občini podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in poročila o doseženih rezultatih.
Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa športa.

Pogoji in kriteriji sofinanciranja, določeni s tem pravilnikom, upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem izvajalcem športnih programov, in sicer za naslednje vsebine:
1. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
2. Projekti na področju športa,
3. Športna rekreacija,
4. Kakovostni šport in vrhunski šport,
5. Šport invalidov,
6. Športne prireditve,
7. Športni objekti.

Višina sofinanciranja letnega programa športa se opredeli v točkah, v deležu sofinanciranja oziroma kot izhaja iz posameznih določb meril za vrednotenje športnih programov, ki so sestavni del tega pravilnika. Vrednost točke se določi po sprejetem proračunu za vsako leto posebej.

Sistem točkovanja za vrednotenje športnih programov je določen v merilih, ki so sestavni del tega pravilnika. Sistem točkovanja izhaja iz razdelitve športnih panog oziroma programov, v štiri skupine:
1. skupina: izvajalci programov v individualnih športnih panogah, v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega prvaka,
2. skupina: izvajalci programov v kolektivnih športnih panogah, v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez za naslov ekipnega državnega prvaka,
3. skupina: izvajalci različnih športno rekreativnih programov,
4. skupina: izvajalci miselnih iger.
V posamezni skupini izvajalci športnih programov pridobivajo dodatne točke glede na razširjenost (množičnost) športne dosežke društva ter kakovost dosežkov posameznih športnikov.

V sistemu točkovanja so kot kazalci za razširjenost športne panoge upoštevani:
– število članov s plačano članarino,
– število registriranih tekmovalcev pri nacionalni panožni zvezi,
– število društev vključenih v nacionalno panožno zvezo (nivo države).
Kot kazalci za kakovost športnih dosežkov so upoštevani:
– kategorizacija športnikov po veljavnih »Kriterijih za kategorizacijo športnikov v Republiki Sloveniji« (OKS),
– uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih in
– uvrstitve na državnem prvenstvu – vsakemu športniku ali ekipi se priznata dva najboljša rezultata.
Elementi za opredelitev vrednotenja letnega programa športa so:
– obseg programa,
– vrednost ure najema športnega objekta,
– materialni stroški za izpeljavo programov.
Višina sofinanciranja posameznih športnih programov je v merilih opredeljena v skladu z določili 4. točke Nacionalnega programa športa. Odstotek sofinanciranja posameznih programov je opredeljen s korekcijskim faktorjem (KF) s katerim se množi obseg posameznega programa (št. ur programa) in maksimalno število sodelujočih v posameznem programu. Rezultat predstavlja maksimalno število točk, ki jih društvo, izvajalec letnega programa športa, lahko pridobi za določen program.
Izvajalcu, ki pridobi odločbo pristojnega organa, s katerim se mu dodeli status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa, se končno število točk pomnoži s korekcijskem faktorjem 1,1.

Mestna občina Novo mesto je ustanoviteljica javnega zavoda Agencije za šport, in z Odlokom o proračunu vsako leto določi višino sredstev za dejavnost zavoda, ki je opredeljena v Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Agencija za šport.
Agencija za šport Novo mesto ne more kandidirati za sredstva na javnem razpisu, ki so namenjena delovanju športnih klubov in društev.

5.1. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
Športna vzgoja pomeni v tem obdobju temeljno pripravo na športno uspešnost. Tekmovalni dosežek je samo eden od meril uspešnega dela z otroki in mladino. Poleg tega je zelo pomembno uravnoteženo doseganje učnih in vzgojnih ciljev, ki jih mora pedagog – trener zasledovati in uresničevati v tem občutljivem obdobju zorenja mladih športnikov.
Pri prijavi na javnem razpisu se bo upoštevalo število otrok in mladine, ki so registrirani pri panožni zvezi (37. člen ZSpo). Kot dokazilo društvo ali klub prijavi priloži sezname otrok in mladine po posameznih selekcijah, z žigom panožne zveze.
Izvajalci programov, ki so sofinancirani iz javnih financ, morajo izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve za strokovno izpeljavo programa.
Programi so lahko razdeljeni v 5 stopenj. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti:

– cicibani, cicibanke                              do 240 ur
– mlajši dečki in deklice                      240 do 400 ur
– starejši dečki in deklice                    300 do 800 ur
– kadeti in kadetinje                         400 do 1100 ur
– mladinci in mladinke                       400 do 1100 ur.

Iz javnih financ lokalne skupnosti se sofinancira: objekt, strokovni kader, materialni stroški programa. Materialni stroški tekmovanj, specialno tehnična sredstva se sofinancira v celoti iz drugih virov. Sredstva bodo morala zagotoviti nacionalne panožne športne zveze in njeni člani.
5.2. Projekti na področju športa
To so različni počitniški in celoletni projekti za otroke in mladino. Na to področje se s svojimi mladinskimi sekcijami prijavijo tudi planinska društva (tudi taborniki).

Maksimalno število točk je 240.
5.3. Športna rekreacija
To je športna dejavnost odraslih. Sofinancirajo se 80-urni programi vadbe na skupino z največ 20 in z najmanj 10 člani, v različnih športnih panogah. Društvu se lahko sofinancira več skupin, če so udeleženci različni, in le ena, če so udeleženci isti, različne pa športne panoge.
Višina sredstev za posamezne programe se določi na osnovi točkovanja po sledeči preglednici št. 1 v merilih:

5.4. Kakovostni šport
To so priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. V okviru teh programov gre za nastope v uradnih tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka. Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira najemnina objekta za največ 320 ur programa.
Društva, ki kandidirajo za sredstva namenjena za kakovostni šport morajo imeti:
– vsaj tri mlajše selekcije.
Kandidati (društva in klubi) lahko za svoje programe pridobivajo dodatne točke za osvojene naslove državnih prvakov in osvojene medalje na svetovnih in evropskih prvenstvih, finalu svetovnega pokala ali končni uvrstitvi na lestvici svetovnega pokala, univerziadi, mediteranskih igrah in tekmovanjih za svetovni pokal ter za programe športnikov, ki imajo po veljavnih »Kriterijih za kategorizacijo športnikov v Republiki Sloveniji« (OKS-ZŠZ), eno od kategorizacij namenjenih vrednotenju dosežkov v kategoriji članov (državni razred).
Ure treninga, ki jih MONM sofinancira:

+------------------------------------------------+--------------+
|1. državna liga                                 |320 ur        |
+------------------------------------------------+--------------+
|2. državna liga (ali 1. B liga)                 |240 ur        |
+------------------------------------------------+--------------+
|3. državna liga                                 |160 ur        |
+------------------------------------------------+--------------+

Višina sredstev za posamezne programe kakovostnega športa se določi na osnovi točkovanja po preglednici št. 2 v merilih.

Vrednotenje programov kakovostnega športa
1. V skupino športnikov pri individualnih športih štejejo športniki, ki so v društvu registrirani kot tekmovalci v članski kategoriji in so se v preteklem letu udeležili državnega prvenstva.
2. Pri kolektivnih športih in miselnih igrah, kjer se zraven tistih, ki so se udeležili državnega prvenstva upoštevajo tudi ostali registrirani tekmovalci v članski kategoriji.
3. Bonus točke dobi društvo po enakem sistemu kot pri Vrhunskem športu s tem, da lahko v kakovostnem športu pridobijo bonus točke tudi za kategorizacijo – državni razred.
4. Pri šahu se kot ekvivalent svetovnega razreda uporablja kategorizacija “supervelemojster”, kot ekvivalent mednarodnega razreda pa “velemojster” in “mednarodni mojster”.
5.5. Vrhunski šport
To so priprave in tekmovanje športnikov, ki imajo status perspektivnega, mednarodnega in svetovnega razreda. Na ravni lokalne skupnosti se lahko sofinancira:
– za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah največ 1200 ur programa,
– v kolektivnih športnih panogah za ekipe, katerih člani so kategorizirani vrhunski športniki, največ 1200 ur programa.
V programu vrhunskega športa se sofinancirajo samo programi športnikov, ki imajo po veljavnih »Kriterijih za kategorizacijo športnikov v Republiki Sloveniji« (OKS-ZŠZ), eno od kategorizacij namenjenih vrednotenju dosežkov v kategoriji članov (perspektivni razred, mednarodni razred in svetovni razred). Za sofinanciranje maksimalnega števila ur programa (1200 ur) mora kandidat (društvo ali klub) imeti tri kategorizirane športnike v individualnih športnih panogah in pet kategoriziranih športnikov v kolektivnih športnih panogah.
Kandidati (društva in klubi) lahko za svoje programe pridobivajo dodatne točke za osvojene naslove državnih prvakov in osvojene medalje na svetovnih in evropskih prvenstvih, finalu svetovnega pokala, univerziadi, mediteranskih igrah in tekmovanjih za svetovni pokal ter za programe športnikov, ki imajo po veljavnih »Kriterijih za kategorizacijo športnikov v Republiki Sloveniji« (OKS-ZŠZ), kategorizacijo perspektivnega, mednarodnega razreda ali svetovnega razreda.
Višina sredstev za posamezne programe vrhunskega športa se določi na osnovi točkovanja po preglednici št. 3 v merilih:

Vrednotenje programov vrhunskega športa.
1. V skupino se lahko štejejo le športniki, ki imajo veljavno kategorizacijo po merilih OKS za kategorizacijo športnikov v RS.
2. V skupino vrhunskih športnikov lahko štejejo samo športniki, ki imajo eno od kategorizacij predvidenih za članske kategorije (per. raz., med. raz., svet. razred).
3. Bonus točke dobi društvo samo za športnike, ki imajo kategorizacijo perspektivni, mednarodni ali svetovni razred, ter za zmago na Državnem prvenstvu ter osvojene medalje na Evropskih in Svetovnih prvenstvih v pretekli sezoni. Štejejo samo tekmovanja v kategoriji članov.
Pri ekipnih naslovih gre za klubska evropska in svetovna prvenstva.
4. Če je registriran član društva član državne reprezentance in je z državno reprezentanco ali individualno osvojil eno od medalj na EP, SP ali OI se društvu obračunajo točke na osnovi tabele za individualne športe.
5. Za osvojeno medaljo na EP ali SP v neolimpijskih športih ali disciplinah je KF za bonus točke 0,5.
5.6. Šport invalidov
Namenjen je ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, revitalizaciji, resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju invalidov. Na ravni lokalne skupnosti se izvajajo 80-urni programi na skupino z največ 10 in z najmanj 5 invalidi, sofinancira pa se uporaba objekta in strokovni kader.
Višina sredstev za posamezne programe se določi na osnovi točkovanja po preglednici št. 4 v merilih.

5.7. Športne prireditve
Iz proračuna občine se lahko sofinancira materialne stroške naslednjih športnih prireditev:
– Vrhunske mednarodne športne prireditve,
– Stalne množične športno-rekreativne prireditve na ravni občine.
Prireditve niso šolska športna tekmovanja in tekme državnega prvenstva.
Vrhunske športne prireditve:
– so navedene v mednarodnem koledarju tekmovanj,
– na njih nastopajo novomeški športniki,
– na njih nastopajo mednarodno uveljavljeni športniki,
– so odmevne v širšem prostoru.
Višina sofinanciranja v točkah:
– za enodnevna tekmovanja 1.000 T,
– za dvo- in večdnevna tekmovanja 2.000 T.
Stalne množične športno-rekreativne prireditve na ravni občine:
– imajo dolgoletno tradicijo,
– so primerne za udeležence vseh starostnih kategorij,
– na njih sodeluje najmanj 100 udeležencev.
Stalne množične športno-rekreativne prireditve so ovrednotene s 100 T.
5.8. Športni objekti
Javni športni objekti v občinski lasti se morajo uporabljati v javno dobro in za namen, za katerega so bili zgrajeni.
Občina sofinancira ure vadbe v javnih športnih objektih, ki so v občinski lasti, v skladu z Odlokom o ustanovitvi z njimi upravlja in jih vzdržuje javni zavod Agencija za šport Novo mesto. To so:
– Športna dvorana Marof,
– Športno rekreacijski park Portoval,
– Športno rekreacijski center Loka,
– Bazen v OŠ Grm,
– Teniška igrišča ob Krki.
ter v drugih objektih, kot so:
– telovadnice osnovnih šol,
– smučarske proge,
– kegljišče,
– strelišče,
– balinišče,
– kolesarska steza …

Prednostno pravico uporabe javnih športnih objektov v občini imajo športni klubi in društva, ki jih uporabljajo kot primarni objekt za treninge in tekmovanja po naslednjem vrstnem redu:

I.      prioriteta:
        obvezni športni programi šolske športne vzgoje
        za izvajanje pouka in šolskih športnih tekmovanj,
II.     prioriteta:
        interesna športna vzgoja otrok in mladine (ŠŠD),
        do 16. ure,
III.    prioriteta:
        programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih
        v kakovostni in vrhunski šport, ki jih sofinancira
        MONM,
        Javni športni objekti morajo biti za ta namen na
        razpolago do 19. ure.
IV.     prioriteta
        programi kakovostnega in vrhunskega športa, ki jih
        sofinancira MONM,
V.      prioriteta
        programi športne rekreacije (čl. 2 ods. 3).

Pri razdelitvi terminov je potrebno prednostno upoštevati:
– primernost telovadnice za posamezno vrsto športa,
– tekmovalno obdobje.
Obvezni športni programi šolske športne vzgoje imajo prednost pred izvajalci športnih programov.

Porabniki občinskih proračunskih sredstev so dolžni izvajati pogodbeno dogovorjene programe v skladu s tem pravilnikom in dajati pristojnemu občinskemu organu morebitna dodatna pojasnila glede izpolnjevanja pogojev iz 3. člena tega pravilnika. V primeru nenamenske porabe sredstev se sredstva vrnejo z zamudnimi obrestmi oziroma se odtegnejo iz naslova redne dejavnosti. Nadzor nad porabo proračunskih sredstev opravlja pristojni organ občine.

S sprejetjem tega pravilnika se za področje športa preneha uporabljati obstoječi Pravilnik o vrednotenju športnih programov, številka 007-10/2007-1500 z dne 30. 1. 2007, in Pravilnik št. 6712-3/2011 z dne 5. 4. 2011.

Ta pravilnik sprejme župan Mestne občine Novo mesto s sklepom.

Ta pravilnik začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.