Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) in 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07, 53/10) je Občinski svet Občine Postojna na 9. seji dne 12. 4. 2012 sprejel

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za območje POC Veliki Otok enota urejanja prostora PO 01 Veliki Otok – tehnološki park.

Ta odlok določa prostorske ureditve v območju OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev pripadajočih zunanjih površin, pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne gospodarske infrastrukture.

– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve,
– načrt parcelacije,
– vplive in povezave z sosednjimi enotami urejanja prostora,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in varstvo naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.

Sestavni deli OPPN so:

I.     Besedilo odloka
II.    Grafični del, ki obsega naslednje grafične
       načrte:
1.     Načrt namenske rabe prostora
1.1.   Izsek iz Občinskega prostorskega načrta
       Občine Postojna (Uradni list RS, št.)         M 1:5000
2.     Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
       prostora
2.1.   Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
       prostora                                        1:2000
3.     Načrt območja OPPN z načrtom parcelacije
3.1.   Katastrski načrt s prikazom območja OPPN      M 1:1000
3.2.   Geodetski načrt s prikazom območja OPPN       M 1:1000
3.3.   Načrt obodne parcelacije
       in parcelacije zemljišč                       M 1:1000
3.4.   Načrt zakoličbe                               M 1:1000
4.     Načrt arhitekturnih, krajinskih
       in oblikovalskih rešitev prostorskih
       ureditev
4.1.   Ureditvena situacija                           M 1:500
4.2.   Značilni prerezi                               M 1:500
4.3.   Prometna ureditev in načrt intervencijskih
       poti                                           M 1:500
4.3.   1., 2., 3., 4., 5. Vzdolžni profili cest   M 1:500/100
4.4.   Zbirni načrt komunalnih vodov
       in naprav                                     M 1:500.

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Občine Postojna,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.

Obseg:
Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora PO 01 Veliki Otok – tehnološki park.
Območje obsega območje nepozidanih stavbnih površin namenjenih gospodarskim dejavnostim.
Površina območja OPPN je 34154 m2.
Območje obsega naslednje parcele: 1449/49, 1543/2, 1542/2, 1541/2, 1540/2, 1539, 1538, 1537, 1536, 1535, 1534, 1533, 1532, 1531/1, 1530, 1529, 1528, 1527, 1526, 1525, 1524/1, 1523/3, 1522/1, 1521, 1520/2, 1519/2 vse k.o. Zagon.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov: 1.1 Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Občine Postojna, 3.1. katastrski načrt s prikazom območja OPPN in 3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN.
Načrt parcelacije je razviden iz grafičnih načrtov: 3.3 Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč in 3.4 Načrt zakoličbe.

Območje OPPN se prometno navezuje na državno cesto R3-913, odsek Postojna–motel Erazem preko planske enote PO 02/1 IC Veliki Otok. Dostop do območja je po obstoječih in predvidenih prometnih površinah in cestah območja.
Predvidena je prometna povezava in sicer območja zelenih in rekreacijskih površin na jugu območja z vasjo Veliki Otok.
Vplivi in povezave so razvidni iz grafičnega načrta 2.1. Lega območja v širšem prostoru.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov,
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcije obstoječih objektov,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

Območje OPPN je razdeljeno na prostorske enote:
1. Prostorske enote P1, P2, P3, P4, P5: površine namenjene gradnji objektov gospodarskih dejavnosti.
2. Prostorska enota Z: površine namenjene ureditvi igrišč, otroškega igrišča in gradnji prometne in komunalne infrastrukture.
3. Prostorska enota J: območje javnih prometnih površin, cest, zelenih površin namenjenih gradnji parkirišč, prometne in komunalne infrastrukture in urejanju zemljišč na stiku z mejnimi območji primarne rabe.
Členitev območja na prostorske enote je razvidna iz grafičnih načrtov: 3.1. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN in 3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN.
Namembnost prostorskih enot v območju OPPN:
1. Prostorske enote P1, P2, P3, P4, P5:
– 12510 Industrijske stavbe in skladišča,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – tehnološki park,
– 23020 Energetski objekti, samo za izkoriščanje obnovljivih virov energije,
– 24203 Odlagališča odpadkov – zbirni center za odpadke,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, ki služijo temu območju,
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti,
– 12301 Trgovske stavbe v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe,
– Odprta parkirišča: parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil,
– Gradnja objektov mobilne telefonije,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice in drevoredi v varovalnem pasu cest, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča, prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,
– 22221 Distribucijski cevovodi za pitno vodo,
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
2. Prostorska enota Z:
Občinske ceste
– 21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice in drevoredi v varovalnem pasu cest, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča, prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za prosti čas in rekreacijo (otroška igrišča parki zelenice in druge urejene zelene površine),
– 24110 Športna igrišča
– 22221 Distribucijski cevovodi za pitno vodo
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo
– 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja
– 23020 Energetski objekti, samo za izkoriščanje obnovljivih virov energije,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, ki služijo temu območju, do 100 m2 BEP.
3. Prostorska enota J:
– Občinske ceste
– 21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice in drevoredi v varovalnem pasu cest, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča, prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za prosti čas in rekreacijo (otroška igrišča parki zelenice in druge urejene zelene površine),
– 22221 Distribucijski cevovodi za pitno vodo,
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.

Glede na dejstvo, da investitorji še niso znani, zazidalna zasnova območja predvideva urejanje zemljišč, namenjenih izključno javni rabi – prostorska enota J (koridorje cestne in komunalne infrastrukture s spremljajočimi objekti in zelenimi površinami v okviru katerih se premosti višinske razlike med posameznimi platoji namenjenimi gradnji objektov in višinske razlike napram sosednjim območjem urejanja – zemljišča v primarni namenski rabi) ter območja stavbnih zemljišč P1, P2, P3, P4 in P5 na katerih je dovoljena gradnja objektov. OPPN podaja robne pogoje glede postavitve in oblikovanja objektov, ki še vedno zagotavljajo celovito urbanistično obravnavo območja.
Vsa stavbna zemljišča, ki se oblikujejo na posameznem območju namenjenemu gradnji, morajo imeti zagotovljen dostop do predvidene javne ceste in možnost direktne priključitve na komunalno infrastrukturo. Obvezne so gradbene meje objektov oziroma glavne smeri fasad (praviloma vzdolž ali pravokotno na dovoze ceste) ter odmiki od javnih cest in infrastrukture, v notranjosti parcel pa se objekti glede na potrebe poljubno oblikujejo glede na svojo funkcijo.
1. Prostorske enote P1, P2, P3, P4, P5:
Posamezna območja namenjena gradnji P1, P2, P3, P4 in P5 se lahko delijo na manjše gradbene parcele.
V grafičnih prilogah so določena območja gradbenih parcel P1, P2, P3, P4 in P5 za proizvodnjo ter maksimalna meja zazidljivosti stavbnih zemljišč glede na minimalne odmike od cestne in komunalne infrastrukture.
Stavbam se določijo najvišja in najnižja dopustna višina ter kota pritličja objektov z usmeritvami za zunanjo ureditev parcel.
2. Prostorska enota Z:
V prostorski enoti je predvidena gradnja športnega igrišča, balinišča, otroškega igrišča in spremljajočega gostinskega objekta s sanitarnimi in garderobnimi prostori. Območje se delno zasuje in krajinsko uredi primerno svojemu namenu.
Na območju se uredi potrebna parkirišča. Dostop do območja je mogoč z juga iz smeri vasi Veliki Otok in iz severa iz smeri območja namenjenega proizvodnji.
3. Prostorska enota J:
V prostorski enoti je predvidena gradnja dostopnih javnih cest s pripadajočimi objekti, obračališča in ureditev zelenih površin.
Vsi potrebni oporni zidovi, ki so predvideni med območjem OPPN in odprtim prostorom se zgradijo kot kamnite zložbe. Kjer predstavlja kamnita zložba rob ceste se nanjo montira zaščitna cestna ograja.

V območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:
1. Prostorske enote P1, P2, P3, P4, P5:
Nezahtevni objekti:
Objekti za lastne potrebe:
lesena, žična ali zelena ograja nižja od 1,8 m,
škarpe in podporni zidovi.
Urbana oprema.
Na površine streh se lahko umesti fotovoltaične celice.
Enostavni objekti:
Objekti za lastne potrebe: nadstrešek, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča, pomožni komunalni objekti razen tipske greznice, male čistilne naprave in vodnega zajetja.
Pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, varovalne ali protihrupne ograje.
Pomožni energetski objekti razen tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk.
Pomožni komunalni objekti razen tipske greznice, male čistilne naprave in vodnega zajetja.
Ekološki otok.
Cestni priključek na javno občinsko cesto.
2. Prostorska enota Z:
Pomožni infrastrukturni objekti, pomožni energetski in komunalni objekti in urbana oprema.
Vadbeni objekti: igrišča namenjena športu in rekreaciji na prostem.
Ekološki otok.
3. Prostorska enota J:
Pomožni infrastrukturni objekti, pomožni energetski in komunalni objekti in urbana oprema.
Ekološki otok.
V okviru investicijskih vzdrževalnih del ali gradnje objekta je dovoljena:
– namestitev agregata za proizvodnjo električne energije,
– namestitev naprave za ogrevanje,
– namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic,
– namestitev toplotne črpalke,
– namestitev vetrnice za proizvodnjo električne energije,
– izvedba vrtine za geosondo,
– namestitev klima naprav,
– izvedba notranjih instalacij,
– izvedba klančin za dostop v objekt,
– ureditev dvorišč,
– vgradnja strešnih oken,
– namestitev hišnih TV anten.

1. Prostorske enote P1, P2, P3, P4, P5:
Tlorisna velikost poslovnih objektov je pogojena s funkcionalno zasnovo objektov in velikostjo gradbenih parcel.
Dovoljeno je povezovanje posameznih stavb v obliki vrstne gradnje. Takšna gradnja je dovoljena v kolikor so zagotovljene požarnovarnostne zahteve (protipožarne ločitve).
Etažnost poslovnih objektov: Maksimalna višina objektov je 10,00 m. Višina objekta od kote urejenega pritličja do najvišje točke stavbe.
Podkletitev stavb ni dovoljena. V primeru, da se izvede dostop do stavbe iz dveh dostopnih cest različne višine glede na višinsko razliko v terenu, se za koto pritličja šteje koto dostopa z najnižjo višinsko koto.
Oblika strehe novih objektov: simetrična dvokapnica, enokapnice oziroma ravne strehe, naklona strešin do 25º, strešno konstrukcijo je dovoljeno tudi rahlo ukrivljati.
2. Prostorska enota Z:
Maksimalni tlorisni gabariti predvidenih objektov:
športno igrišče: 34,00 x 19,00 m
balinišče: 27,50 x 6,00 m
spremljajoči objekt: 5,00 x 6,00 m.
Oblika strehe spremljajočega objekta: simetrična dvokapnica, naklona strešin do 25º, kritina rdeče barve.
3. Prostorska enota J:
Vse brežine in zelene površine predvidene med posameznimi prostorskimi enotami, pomenijo višinsko regulacijo terena in se izvedejo v naklonu minimalno 2:3. Vse se po končanih delih humusirajo, zatravijo in lahko zasadijo z nizkim avtohtonim grmičevjem. Ob cestah A in B se zasadi drevored iz visokodebelnega drevja avtohtonih vrst.
Območja zelenih površin med predvidenimi objekti in mejo območja OPPN so predvidena zaradi izvedbe brežin do območij v primarni rabi. Vse te zelene površine se humusirajo in zatravijo, lahko se zasadijo z avtohtonim grmičevjem. Na enak način se uredijo zelene površine ob vznožjih kamnitih zložb. Z južne strani naj se zasadijo drevesa, ki naj omilijo pogled na območje proizvodnih objektov.
Obvezna je izdelava načrta zelenih površin, vključno z urbano opremo in zunanjo razsvetljavo. Le-tega je potrebno uskladiti z občinsko upravo Občine Postojna.

Kota tal pritličja posameznih objektov se mora prilagajati koti utrjenega terena posamezne prostorske enote. Kota pritličja posameznega objekta je lahko največ 0,3 m nad koto utrjenega terena posamezne prostorske enote.
Kote utrjenega terena posameznih prostorskih enot:

P1       524,60 m.n.v.
P2       525,00 m.n.v.
P3       527,50 m.n.v.
P4       526,00 m.n.v.
P5       530,50 m.n.v.
J        predvideno igrišče 530 m.n.v.
         Spremljajoča igrišča in objekt 529,00 m.n.v.

Gradbene meje objektov so razvidne iz grafične priloge: Ureditvena situacija list 4.1.
Gradbene meje so linije do katerih lahko segajo objekti v posamezni prostorski enoti.
Odmiki objektov od javnih dostopnih cest morajo znašati najmanj 6,0 m.
Odmiki objektov od parcelnih meja gradbenih parcel morajo znašati 5,0 m, v primeru delitve gradbene parcele posamezne prostorske enote na več gradbenih parcel pa morajo odmiki znašati min. 4,0 m.
Ti odmiki ne veljajo v primeru povezovanja posameznih stavb v obliki vrstne gradnje, ko lahko stavbe segajo do meje gradbene parcele, ob pogoju, da so zagotovljene požarnovarnostne zahteve (protipožarne ločitve).
Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od meje sosednjih gradbenih parcel morajo znašati najmanj 1,5 m.
Odmiki objektov od obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi.

Skupni pogoji za oblikovanje in konstrukcijo objektov:
– fasade objektov so dovoljene v klasični izvedbi (zidane ali ometane) oziroma iz prefabriciranih elementov,
– uporabljajo se lahko elementi tradicionalne arhitekture (kamen, les, omet) kot tudi sodobni materiali (jeklo, polimerne fasadne plošče, steklo, pločevine),
– okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu z kompozicijsko zasnovo objekta ali osno,
– objekti so lahko grajeni s klasičnimi oziroma sodobnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji oziroma v montažni izvedbi.

Faktor zazidanosti posamezne gradbene parcele kot razmerje med zazidano površino objekta vključno in celotno površino parcele je dovoljen do največ 0,60.

Glavni dovozi do parcel in glavni vhodi v poslovne objekte so predvideni v pritlični etaži v nivoju terena preko notranjih internih cest. V primeru višinskih razlik med dostopnimi cestami se lahko ti izvedejo tudi v nadstropni etaži.
Investitorji so dolžni zagotoviti zadostno število parkirnih mest za svojo dejavnost (za stranke in zaposlene) v okviru svoje parcele.
Zunanje površine poslovnih objektov morajo biti urejene predvsem kot povozne oziroma manipulativne površine – servisno dvorišče.
Parcele poslovnih objektov je dovoljeno ograditi z ograjo maksimalne višine 1,8 m, ki mora biti odmaknjena od javnih površin: ceste – min. 1,0 m, oporni zidovi med posameznimi platoji, brežine, ki ločujejo posamezne prostorske enote – min 0,5 m. Ograje morajo biti zgrajene tako, da ne ovirajo preglednosti.
Po končanih delih je potrebno vse odkopne in nasipne brežine v prostorski enoti J in Z humusirati in zatraviti oziroma hortikulturno urediti.
Otroško in športno igrišče se ogradi z ustreznimi ograjami (odbojna ograja ali ustrezno visoka mreža). Višine teh ograj mora biti prilagojena zagotavljanju varnosti.

1. Prostorska enota J: obsega parcele grajenega javnega dobra.
2. Prostorske enote P1, P2, P3, P4, P5:
Dovoljena je delitev parcel (prostorskih enot), prikazanih v grafičnih prilogah, ob zagotavljanju nemotenega dostopa do grajenega javnega dobra ter priključevanja le-teh na gospodarsko javno infrastrukturo.
Parcele posameznih objektov bodo dokončno določene in prikazane na podlagi programov izbranih investitorjev v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Velikost in oblika gradbene parcele morata upoštevati:
– tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele, odmike, gradbene meje,
– velikost in tlorisno zasnovo objektov,
– namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov,
– možnost priključitve na infrastrukturne objekte in naprave.
Velikost in oblika gradbene parcele morata zagotoviti:
– spremljajoče dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori, manipulativne površine),
– predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga reševalna vozila,
– potrebne odmike ali požarne ločitve za omejevanje širjenja požara na sosednje parcele.
Investitorji morajo na gradbenih parcelah zagotoviti prostor za obračanje vseh vozil tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
Na posamezni gradbeni parceli je ob javnih cestah potrebno zagotoviti plato za posode za ločeno zbiranje odpadkov (biološki, embalaža in mešani odpadki).

Načrt parcelacije z zakoličbenimi mejnimi točkami posameznih gradbenih parcel je prikazan na karti Načrt zakoličbe, list št. 3.4.

Pred kakršnim koli posegom v zemeljske plasti je treba skladno z veljavno zakonodajo s področja varstva kulturne dediščine izvesti predhodne arheološke raziskave.

1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Na obravnavanem območju je treba evidentirati morebitne vodne vire, jih ohraniti in ustrezno urediti.
V pripravi je Uredba o vodovarstvenih območjih za vodna telesa vodonosnikov območja Občine Postojna in Občine Cerknica. Po sprejetju omenjene uredbe bodo na vodovarstvenih območjih dovoljeni le tisti posegi v prostor, ki bodo skladni z določili uredbe.
3. Vse vozne in parkirne površine morajo imeti ustrezne robnike in morajo biti speljane preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo.
4. V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Pri gradnji je treba vse odpadne tehnološke vode zbrati in preprečiti izpust v tla.
– Sanitarije na gradbišču morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje. Dovoljena je uporaba kemičnih stranišč.
– Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vode ni dovoljena.
– Prepovedano je izlivanje kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
5. Varstvo zraka
Prezračevanje nadzemnih delov objektov in kletnih etaž mora biti izvedeno tako, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti. Izpusti naprav za prezračevanje morajo biti usmerjeni v območje, kjer v neposredni bližini ni zunanjih prostorov, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje. Odvod zraka iz sanitarnih in pomožnih prostorov in tehnološko onesnaženi zrak je potrebno speljati nad strehe objektov.
Ovoji fasad morajo biti izvedeni tako, da izpolnjujejo pogoje veljavne zakonodaje o učinkoviti rabi energije.
V času gradnje je potrebno preprečevati nekontrolirano prašenje.
6. Varstvo pred hrupom
Nove objekte je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa predpisanih po veljavni zakonodaji.
7. Odstranjevanje odpadkov
Na posamezni gradbeni parceli je ob javnih cestah potrebno zagotoviti plato za posode za ločeno zbiranje odpadkov (biološki, embalaža in mešani odpadki).
Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo v času gradnje se ravna skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
S posebnimi odpadki, ki bi nastajali pri proizvodnji se ravna v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi.

Odstranjevanje vegetacije (ne le lesne vegetacije) se mora izvajati izven časa gnezditve ogroženih in zavarovanih ter evropsko pomembnih vrst ptic kot sta kosec in rjavi srakoper.
Mejo severozahodnega dela območja se pred pričetkom izvajanja del začasno fizično ogradi, tako da ne bo prihajalo do poseganja (z zemljino ali kakšnim koli gradbenim materialom) izven območja OPPN.
Med izgradnjo in v času obratovanja območja je potrebno zagotoviti vse okoljevarstvene ukrepe za preprečevanje onesnaževanja.
Vse zasaditve se izvajajo z avtohtono vegetacijo.
Zunanje osvetljevanje naj se načrtuje v čim manjši možni meri. Prižiganje svetilk naj bo senzorsko.
Pri načrtovanju zunanje razsvetljave se zaradi preprečevanja svetlobnega onesnaževanja načrtuje uporabo takih svetilk, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja se načrtuje skladno z predpisi, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

1. Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na VII. stopnjo potresne ogroženosti območja po MSK lestvici in glede na projektni pospešek tal 0,200.
Območje OPPN se delno nahaja na območju ogroženem zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda. Končna ureditev celotnega območja OPPN je izdelana na podlagi Hidrološko hidravlične presoje in karte poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območij na kraških poljih ob predvidenem območju OPPN Veliki Otok in je predvidena vsaj 50 cm nad koto Q500.
Vsi objekti morajo biti projektirani skladno z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– Pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– Odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– Odmike objektov od parcelnih mej,
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– Vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarni varnosti, v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Za stavbe, kjer požarne študije ni potrebno izdelati mora predpisani nivo požarne varnosti izhajati iz sestavnega dela dokumentacije PGD: elaborata požarne varnosti.
2. Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.
V vsaki fazi izgradnje je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
3. Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje širjenja požara v naravno okolje in sosednja poselitvena območja.
4. Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.
5. Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti.
Hidrantno omrežje se bo zgradilo z ustreznim številom hidrantov z minimalnim potrebnih pretokom 10l/s ter statičnim tlakom 4.40 bar in dinamičnim tlakom 4.10 bar razporejenih na razdaljo 100 do 150 m.

1. Motorni promet
Območje, ki se ureja z OPPN se prometno navezuje preko obstoječega cestnega omrežja obstoječe poslovno obrtne cone PO 02/1 IC Veliki Otok na državno cesto Postojna–motel Erazem.
Cestno omrežje območja upošteva točke prometnih povezav z območjem IC Veliki Otok in obstoječo ter predvideno namembnost površin.
Notranje prometno omrežje je sestavljeno iz naslednjih cest:
– dostopne ceste A
– dostopne ceste B
– prečne ceste C
– servisne ceste D
– servisne ceste F
– dostopne ceste E.
2. Dostopne ceste
Glavna dostopna cesta v novo poslovno obrtno cono je cesta A in se navezuje na obstoječe cestno omrežje obstoječe poslovno obrtne cone, poteka proti jugu do križišča s cesto B in cesto E.
Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.
Cesta A je širine 6.00 m z enostranskim pločnikom širine 1.50 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki.
Nadaljevanje ceste A je cesta B, ki se preusmeri proti zahodu in poteka do roba območja poslovno obrtne cone. Cesta B se konča kot slepa ulica.
Cesta B je širine 6.00 m z enostranskim pločnikom širine 1.50 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki.
Dostopna cesta E se naveže na cesto B in poteka proti severovzhodu z navezavo na cestno omrežje obstoječe poslovno obrtne cone.
Cesta E je širine 6.00 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki.
Na dostopne ceste se priključujejo izvozi objektov nove zazidave.
Višinske razlike znotraj območja OPPN premostijo z betonskimi podpornimi zidovi višine do 1.50 m.
3. Prečne ceste
Prečna cesta C se naveže na dostopno cesto B s potekom proti severu zazidave.
Na prečno cesto se priključujejo izvozi objektov nove zazidave in servisna cesta D.
Cesta C je širine 6.00 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki.
Višinske razlike se znotraj območja OPPN premostijo z betonskimi podpornimi zidovi višine do 1.50 m.
Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.
4. Servisne ceste
Servisna cesta F je slepa cesta in se naveže na dostopno cesto B s potekom proti jugu zazidave.
Na prečno cesto se priključujejo izvozi objektov nove zazidave.
Cesta F je širine 6.00 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki.
Višinske razlike se napram zaledju – zazidavi premostijo z betonskimi podpornimi zidovi višine do 1.50 m.
Servisna cesta E je slepa cesta in se naveže na prečno cesto C s potekom proti severovzhodu zazidave.
Na prečno cesto se priključujejo izvozi objektov nove zazidave.
Cesta D je širine 6.00 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki.
Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.
Vse slepe javne ceste imajo predvideno gradnjo obračališča za potrebe komunalnih vozil.
Vse višinske diference med območjem OPPN in naravnim okoljem se premostijo z kamnitimi zložbami. V primeru, da te premoščajo višinsko razliko med cestnim telesom in naravnim okoljem se na kamnito zložbo montira zaščitno cestno ograjo.
5. Križišča
Primarna križišča znotraj območja predstavljajo vsa medsebojna križanja dostopnih, prečnih in servisnih cest.
Križišče dostopne ceste A, dostopne ceste B, dostopne ceste E in dostopa na parkirišče se uredi kot križišče s štirimi priključnimi kraki.
Križišče dostopne ceste B in prečne ceste C se uredi kot križišče s tremi priključnimi kraki.
Križišče dostopne ceste B, servisne ceste F in dostopa do objektov se uredi kot križišče s štirimi priključnimi kraki.
Križišče prečne ceste C in servisne ceste D se uredi kot križišče s tremi priključnimi kraki.
6. Trasni elementi
– računska hitrost v = 50 km/h v območju posameznega križišča
– uvozni radiji priključkov posameznih krakov so preverjeni na prevoznost z linijami za sledenje za vlečno vozilo z zunanjim obračalnim krogom – radij 12.00 m
– hodnik za pešce je širine 1.50 m
– kolesarske steze ni.
7. Priključki
V območju obdelave so vsi primarni in sekundarni priključki izvedeni za nemoteno manipulacijo z vlečnim tovornim vozilom.
8. Kolesarski promet
Kolesarskega prometa na lokaciji ni.
9. Peš promet
Uredi se enostranski pločnik minimalne širine 1.50 m, ki poteka vzdolž dostopne ceste A in dostopne ceste B in je od vozišča ločen z dvignjenim betonskim robnikom.
10. Mirujoči promet
Predvidena je ureditev 20 parkirnih mest in 1 rezervirano parkirno mesta za invalide na območju Z. Na območjih namenjenih proizvodni dejavnosti se parkirna mesta uredijo v okviru posamezne gradbene parcele.
Za posamezni objekt oziroma dejavnost v objektu je predvidena zagotovitev potrebnega števila parkirnih mest v sklopu gradbene parcele objektov.

+--------------------------------+------------------------------+
|12510 Industrijske stavbe (do   |1 PM/30 m2 bruto etažne       |
|200 m2)                         |površine, ne manj kot 2 PM    |
+--------------------------------+------------------------------+
|12510 Industrijske stavbe (več  |1 PM/50 m2 bruto etažne       |
|kot 200 m2)                     |površine                      |
+--------------------------------+------------------------------+
|12520 Rezervoarji, silosi in    |1 PM/150 m2 bruto etažne      |
|skladišča                       |površine in ne manj kot 3 PM  |
+--------------------------------+------------------------------+
|12510 Industrijske stavbe       |6 PM/popravljalno mesto       |
|(delavnice za servis motornih   |                              |
|vozil)                          |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|12203 Druge upravne in          |1 PM/30 m2 bruto etažne       |
|pisarniške stavbe               |površine                      |
+--------------------------------+------------------------------+
|12301 Trgovske stavbe (lokalna  |1 PM/50 m2 bruto etažne       |
|trgovina pod 500 m2)            |površine, ne manj kot 2 PM    |
+--------------------------------+------------------------------+
|12304 Stavbe za druge storitvene|1 PM/30 m2 bruto etažne       |
|dejavnosti (obrtno servisne     |površine, ne manj kot 2 PM    |
|dejavnosti – frizer, urar,      |                              |
|čistilnica, fizioterapija,      |                              |
|avtopralnice, lekarne …)        |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|12630 Stavbe za izobraževanje   |1,25 PM/učilnico              |
+--------------------------------+------------------------------+
|avtomatske avtopralnice         |5 PM/pralno napravo           |
+--------------------------------+------------------------------+
|samopostrežne avtopralnice      |3 PM/pralni prostor           |
+--------------------------------+------------------------------+

11. Odvodnjavanje
Odvodnjavanje je zasnovano s prečnim in vzdolžnim nagibom. Voda se ob robniku odvaja do požiralnikov v kanalizacijski sistem in izpustom v okolje.
Kanalizacija parkirišča se priključuje preko separatorja na kanalizacijsko omrežje.

1. Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN:
– Novi objekti morajo biti priključeni na predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje in sicer kanalizacijsko, vodovodno, plinsko, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.
– Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo predvidoma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi.
– V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
– Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
– Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
– Sočasno s komunalnim urejanjem območja OPPN se morajo na ustreznih lokacijah namestiti objekti za označevanje in oglaševanje, ki so skladni s predpisi Občine Postojna.
2. Vodovod
Projekt zajema razvod vodovodne mreže v tem kompleksu, napajanje posameznih objektov in montažo nadzemnih hidrantov. Hidrantna mreža in pitna voda sta skupni, zato mora biti mreža v celoti pretočna. Zaradi neustrezne količine vode oziroma pritiska je v coni problematična požarna voda. Težava se bo rešila, ko bo zgrajena predvidena krožna povezava iz smeri vasi Zagon s profilom cevovoda DN 125 mm. S to izgradnjo cevovoda bo količina požarne vode ustrezala potrebam.
Za dimenzioniranje razvodnega oziroma hidrantnega omrežja upoštevamo potrebe po požarni vodi, ki je višja od same porabe sanitarne vode. Po pravilniku o tehničnih normativih za gašenje požarov je potrebno zagotoviti naslednje vire požarne vode

+----------------------------+--------------------+-------------+
|Število prebivalcev v coni  |                    |             |
|napajanja predvidenega      |                    |             |
|vodovoda (Pravilnik o       |                    |             |
|tehničnih normativih za     |                    |             |
|hidrantno omrežje za        |                    |             |
|gašenje požarov – Uradni    |                    |             |
|list SFRJ, št. 30/91)       |                    |             |
+----------------------------+--------------------+-------------+
|Potreben pretok vode za     |v tej coni so       |15 l/s-20 l/s|
|gašenje za en požar glede   |objekti V.          |             |
|na industrijske objekte     |in IV. stopnje      |             |
|(Pravilnik o tehničnih      |odpornosti proti    |             |
|normativih za hidrantno     |požaru              |             |
|omrežje za gašenje požarov  |                    |             |
|– Uradni list SFRJ, št.     |                    |             |
|30/91)                      |                    |             |
+----------------------------+--------------------+-------------+

Glede na te zahteve dimenzioniramo glavni krak vodovoda, in sicer DN 150 mm, posamezni kraki pa so DN100.
Zagotovitev normalnih vodnih tlakov, zadostne količine in pretočnosti vode v omrežju za obstoječe in bodoče uporabnike pitne vode, povečanje varnosti oskrbe s pitno vodo ter požarne zaščite je pogojeno z dograditvijo vodovoda – krožna povezava iz smeri naselja Zagon ter obnovo – rekonstrukcijo vodovoda Jamske ceste v skladu z idejnim projektom »Vodovod občine Postojna – območje mesta Postojna z okolico (Zalog, Veliki Otok, Stara vas)«, št. Proj.: 231/98, izdelal: Isan 12 d.o.o., Dekani 271, maj 2004.
Glede na obstoječe vodne razmere v omrežju je priključitev na obratujoči vodovod NL DN 150 mm možna (mesto priključitve: parc. št.: 1449/46 Zagon), vendar se do dograditve in rekonstrukcije navedenih vodovodov ne more zagotavljati predpisanega tlaka na hidrantih.
2.1. Izvedba omrežja
Glavni cevovod je izdelan s cevmi iz nodularne litine DN150, DN100 in DN80 nodularne litine izdelanih po standardu ISO 4179 z ustrezno armaturo po DIN 3225. Uporabijo se duktilne cevi proizvod priznanega proizvajalca (npr. BUDERUS, PONT-A-MOUSSON ...) usklajeno z zahtevami upravljavca KOVOD Postojna, zaradi vzdrževanja in možnosti zamenjave. Vodovod poteka vzporedno s kanalizacijo in plinovodom v cestnem telesu ceste. Odmik od kanalizacije in plina je min. 30 cm od temena cevi.
Priključki so izdelani iz duktilnih cevi DN80 z odcepom, ki je opremljen z zapornim ventilom z vgradilno armaturo in cestno kapo.
Vodomerni jaški so locirani na parceli lastnika v neposredni bližini glavnega cevovoda. Opremljeni so z Lž. pokrovom, zapornim ventilom in slepo prirobnico. Priključitev posameznega objekta na omrežje je stvar lastnika objekta in upravljavca vodovoda. Dimenzija vodomernih jaškov je prilagojena kombiniranim vodomerom in število priključkov. Jaški so armiranobetonski z Lž. pokrovom. Dostop v jašek je predviden s stopnicami iz rebrastega železa 20 mm z zaščito proti rjavenju in pleskanju.
2.2. Polaganje cevovoda
Vodovod mora biti položen v skladu s predpisi, s Pravilnikom KOVOD-a za izvedbo vodovodov, z ustreznimi odmiki od podzemnih in nadzemnih komunalnih naprav in objektov.
Minimalna širina izkopa za polaganje posameznih podzemnih komunalnih vodov mora odgovarjati vrsti in karakteristikam terena in sosednjih podzemnih napeljav oziroma objektov.
Na mestih, kjer je na cevovodu predvideno spajanje, vgraditev armatur ali fazonskih kosov, mora biti jarek izkopan tako, da se lahko nemoteno izvede montaža in tlačni preizkus cevovoda. Med tlačnim preizkusom morajo biti vsi spoji na cevovodu odkriti.
2.3. Hidrantna mreža
Za protipožarno zaščito so na vodovodu predvideni tudi nadzemni hidranti ø 80, ki so opremljeni z izpustnim ventilom in zunanjo hidrantno omarico komplet z opremo in ključem za odpiranje hidrantov in 4 kos trevira cevi dolžine 15 m. Postavitev hidrantov je taka, da njihova oddaljenost ne presega 80 m. Hidranti se postavijo v zelenice oz parkirni prostor tako, da so vidni in enostavno dostopni, hkrati pa zaščiteni pred morebitnimi poškodbami z vozili.
Hidrantna mreža je izvedena brez slepih cevovodov, tako da je v celoti pretočna.
Po končani montaži in priključitvi vodovoda je potrebno izvesti hidrantni preizkus vseh hidrantov, ki ga izvede pooblaščena oseba ter izda potrdilo in zapisnik o meritvah.
Pred predajo vodovoda v uporabo se cevi izperejo, izvede se dezinfekcijo, vzame vzorec in izvrši bakteriološko analizo vode.
3. Kanalizacija
Na območju je predviden ločen kanalizacijski sistem.
Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode obstoječe in predvidene Poslovno obrtne cone Veliki otok bo z mrežo fekalnih kanalov preko skupnega črpališča priključena na fekalno kanalizacijo vasi Veliki otok, s katero je predvideno odvajanje komunalnih vod iz vasi Veliki otok na čistilno napravo Postojna.
Čistilna naprava Postojna je predmet rekonstrukcije in širitve.
3.1 Meteorna kanalizacija
Na območju bo urejena meteorna kanalizacija, na katero se bo padavinska odpadna voda priključevala preko ustreznih peskolovov. Meteorne vode iz parkirnih platojev se bodo na meteorno kanalizacijo priključevale preko ustrezno dimenzioniranih separatorjev ogljikovodikov.
Ker terenske razmere ne omogočajo ponikanja (nepropusten teren) se kanalizacija razpršeno prosto razlije po okolici in gravitacijsko odtekla do odprtega odvodnika. Izpusti so obdelani s kamnitim tlakovanjem s čimer preprečimo nastanek erozijskih procesov.
Drenažne in zaledne vode ni dovoljeno priključevati na javni kanalizacijski sistem namenjen odvodnjavanju komunalnih odpadnih vod.
3.2 Odvodnjavanje komunalnih vod
Kanalizacija za odvod komunalnih odpadnih vod mora biti zgrajena iz materialov, ki zagotavljajo absolutno vodotesnost ter zaščitena proti mehanskim, kemičnim in drugim vplivom.
Minimalna začetna globina projektiranih javnih kanalov za komunalno odpadno vodo mora omogočiti priključitev odtokov iz pritličja oziroma kleti bližnjih stavb v gravitacijsko odvodnjavanje z upoštevanjem nadkritja min 1.00 m. Minimalna začetna globina kanalov za padavinsko vodo mora omogočiti priključitev cestnih požiralnikov in meteornih vod iz bližnjih dvorišč in parkirišč z upoštevanjem nadkritja najmanj 0.80 m. Spoji priključkov na javno kanalizacijo se praviloma izvedejo v jaških ali pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu in sicer praviloma nad niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu. Direktno v javno kanalizacijo se lahko priključijo le odpadne vode iz stavb, katerih tla so iznad kote zajezitvene višine, ki je praviloma definirana z višino terena na mestu priključka na javni kanal. Prostore in površine, ki ležijo izpod zajezitvenih površin je potrebno ustrezno varovati z vgradnjo proti povratnih zaklopk ali namestitvijo internih črpališč.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati tiste odpadne vode, ki ustrezajo zahtevam in pogojem po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje, sicer morajo uporabniki s predčiščenjem ali drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za maksimalne dovoljene koncentracije za izpust v javno kanalizacijo.
3.3 Fekalne odpadne vode
Fekalne odplake iz pritličja in višjih nadstropij objektov se odvajajo v zunanjo fekalno kanalizacijo, ki se preko sistema kanalov priključuje na črpališče. Kanalizacija poteka težnostno.
Fekalne odpadne vode iz kletnih etaž bodo na kanalizacijo priključene preko hišnih črpališč.
Fekalne odpadne vode obstoječe poslovno obrtne cone se priključujejo na čistilno napravo Centra za tujce. Z izgradnjo kanalizacijskega omrežja nove poslovne cone se odpadne vode priključijo na novo kanalizacijsko omrežje in priključijo na kanalizacijo Veliki Otok.
Fekalno kanalizacijo POC Veliki Otok – I. faza se preusmeri na kanalizacijo POC Veliki Otok – II. faza in preko črpališča priključi na kanalizacijo vasi Veliki otok, ki bo priključena na čistilno napravo Postojna. Predviden dotok na čistilno napravo Postojna znaša 11,23 l/s.
3.4 Tehnološke odpadne vode
Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti na mestu nastanka tako, da parametri dopuščajo priključitev na kanalizacijo.
3.5 Meteorne vode tlakovanih površin
Meteorne vode utrjenih tlakovanih površin vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike in v meteorno kanalizacijo. Kanalizacija poteka težnostno.
Meteorne vode utrjenih tlakovanih površin – parkirni platoji vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike ter preko separatorja ogljikovodikov v meteorno kanalizacijo.
Separatorji ogljikovodikov morajo biti izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2.
V primeru da poteka meteorni kanal v istem jarku s fekalnim, mora biti padavinski kanal nivojsko vgrajen nad fekalnim kanalom.
Kanalizacija poteka težnostno.
Predviden je prost izliv v okolico in gravitacijsko odtekanje do odprtega odvodnika.
Na kanalizacijo se priključi obstoječi meteorni kanal Vasi Veliki Otok.
3.6 Meteorne vode strešnih površin
Meteorne odpadne vode s streh objektov bodo preko peskolovov priključene na sistem meteorne kanalizacije objekta.
3.7 Cevi meteorne in fekalne kanalizacije
Vgradijo se kanalizacijske cevi, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Kanalizacija se izvede vodotesno.
3.8 Revizijski jašek
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih revizijskih jaškov z litoželeznimi pokrovi, katerih nosilnost ustreza pričakovanim obremenitvam na mestu njihove montaže.
Vgradijo se vodotesni povozni jaški.
3.9 Cestni požiralniki
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih cestnih požiralnikov.
Vgradijo se vodotesni povozni betonski požiralniki z litoželeznimi pokrovi ali rešetkami, katerih nosilnost ustreza pričakovanim obremenitvam na mestu njihove montaže.
3.10 Kanalete
Kanalete so tipske z litoželezno rešetko z litoželeznimi rešetkami, katerih nosilnost ustreza pričakovanim obremenitvam na mestu njihove montaže.
3.11 Lovilec olj – koalescenčni separator ogljikovodikov
Vse meteorne vode asfaltnih parkirnih površin se vodijo preko separatorja olj. Separator je izdelan in dimenzioniran v skladu s standardom SIST EN 858. Separator je dimenzioniran za očiščenje eventuelno onesnaženih padavinskih vod.
Separator je opremljen s plovcem z avtomatskim zapiralom.
3.12 Prečkanja in približevanja komunalnim vodom
Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja prizadetih upravljavcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.
Predpisani so sledeči neto odmiki:
– pri približevanju fekalne kanalizacije in

        elektro NN kabel                              0.80 m
        elektro VN kabel                              0.80 m
        telefonski kabel                              0.80 m
        vodovod                                       2.00 m
        plinovod                                      0.80 m

– pri križanju (kot križanja 45 do 90) kanalizacija in

        elektro NN kabel                              0.30 m
        elektro VN kabel                              0.30 m
        telefonski kabel                              0.30 m
        vodovod                                       0.30 m
        plin                                         0.30 m.

Najmanjši horizontalni odmik od kateregakoli objekta ali naprave od kanalske cevi je 0.50 m, najmanjši vertikalni odmik kateregakoli objekta ali naprave od temena cevi je 0.20 m.
Minimalni horizontalni odmik pri paralelnem vodenju vodovoda s kanalizacijo je 1.00 m oziroma 0.50 m z ostalimi komunalnimi napeljavami.
V primeru, da je horizontalna razdalja med kanalizacijo in vodovodom enaka ali manjša od 2.00 m se vodovod ščiti znotraj območja, ki ga omejuje pravokotni trikotnik s horizontalno kateto dolžine 2.00 m, merjeno od roba kanalizacijske cevi in vertikalno kateto, dolžine 30 cm nad temenom cevi. Zaščita vodovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo se izvede v širini minimalno 2.00 m od roba cevi.
Križanja kanalizacije in vodovoda z ostalimi podzemnimi komunalnimi vodi morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi vodovoda-kanalizacije in osi druge podzemne instalacije ali podpornega zidu med 45° in 90°.
Trasa javnega kanalizacijskega omrežja poteka po javnih površinah, tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav.
Objekti morajo biti od linije javnih sekundarnih in primarnih kanalizacijskih vodov oddaljeni najmanj 3.00 m. Vsi vidni deli kanalizacije morajo biti postavljeni na niveleto terena in morajo ostati dostopni za potrebe kontrole in vzdrževanja.
Koridorje varovalnega pasu kanalizacijskega omrežja vključno s priključki je potrebno varovati kot nezazidljive s podzemnimi in nadzemnimi objekti in stavbami. Prepovedano je postavljanje ograj, drogov, jaškov, kanalet, sajenje dreves in drugih trajnih nasadov …, ki bi upravljavcu ovirale dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja.
Vse izkope v varstvenem pasu 2,0 m na vsako stran od obstoječe kanalizacijske cevi, je potrebno izvršiti ročno. Stene izkopa proti vodovodni-kanalizacijski cevi morajo biti primerno zavarovane. Vsa sela je potrebno izvajati tako, da ne pride do škodljivih vplivov na kanalizacijske objekte in naprave. Izkop z gradbenimi stroji in miniranje v bližini obstoječih kanalizacijskih napeljav ni dovoljen.
Pred zasipom komunalnih naprav in objektov je obvezna izvedba geodetskega posnetka novozgrajenega-rekonstruiranega kanalizacijskega omrežja, vključno s priključki ter izdelava PID-a, ki se preda Kovod-u Postojna d.o.o.. Po izgradnji kanalizacije je pred zasipom kanalizacijske mreže potrebno izvesti tlačni preizkus po standardu SIST EN 1610 in pregled z video kamero.
4. Elektroenergetsko omrežje
4.1. Transformatorska postaja s SN kablovodom
Za napajane predvidenih objektov je predvidena nova transformatorska postaja TP POC Veliki Otok. Lokacija je izbrana tako, da stoji TP približno v centru odjema obrtne cone. Predvidena je tipska montažna betonska transformatorska postaja 20/0,4 kV, kapacitete max. 2x1000 kVA.
Za napajanje transformatorske postaje se bo zgradil nov SN kablovod do obstoječe transformatorske postaje TP OC Veliki Otok 1, nameščeni v sosednji POC Veliki Otok. Prav tako se bo zgradil SN kablovod v območju urejanja OC proti obstoječemu DV 20 kV Strmica, kateri poteka vzhodno od obravnavanega območja urejanja, kjer se bo TP vzankala v obstoječe 20 kV omrežje.
SN kablovod se polaga v predvideno kabelsko kanalizacijo. Trasa poteka znotraj predvidene obdelave v predvidenih cestah in pločnikih ter po obstoječi cesti do obstoječe TP. Usklajena je s kablovodi nizke napetosti in JR. Na vseh daljših razdaljah ter na vseh lomih in odcepih trase so predvideni betonski kabelski jaški z LTŽ pokrovi.
4.2. NN omrežje
Za napajanje objektov obrtne cone je predvidena nova transformatorska postaja TP POC Veliki Otok, iz katere so bodo napajale vozliščne omare za NN priključke posameznih objektov. NN priključki in merilno priključne omare posameznega objekta bodo obdelane v projektu posameznega objekta.
NN kable se polaga v predvideno kabelsko kanalizacijo. Na vseh mestih lomljenja trase in pred vozliščnimi omarami so predvideni tipski betonski jaški z LTŽ pokrovi. V primeru objektov z večjo priključno močjo je predvidena možnost direktnega NN priključka iz transformatorske postaje po rezervnih ceveh kabelske kanalizacije.
V vseh vozliščnih omarah se predvidijo varovalčna stikala in odcepi za posamezne merilno priključne omarice. Merilno priključne omarice se namestijo na stalno dostopno mesto (na fasade ali prostostoječa omarica poleg posameznega objekta).
4.3. Javna razsvetljava
Predvidena je javna razsvetljava na vseh javnih cestah v območju obrtne cone. Napajanje JR se izvede iz prižigališča, katero se napaja iz predvidene transformatorske postaje. Konstrukcija prižigališča je izvedena tako, da upošteva veljavne standarde, priporočila in lokalne zahteve za izvedbo in namestitev prižigališča.
Predvideno je avtomatsko obratovanje preko foto senzorja in časovnega releja ali ročno obratovanje ter celonočna in polnočna (reducirana) razsvetljava.
Za razsvetljavo cestišča so predvidene svetilke, nameščene na ravnih stebrih, ki so sestavni del tipizirane opreme cestne razsvetljave. Svetilka je opremljena z ravnim steklom. Lokacije svetilk morajo biti usklajene z ostalimi infrastrukturnimi napravami.
4.4. Tehnični pogoji
Varovalni pas elektroenergetskih omrežij, zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.
Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m,
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m,
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m.
Za gradnjo objektov v varovalnem pasu obstoječih ali načrtovanih distribucijskih elektroenergetskih infrastruktur je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje skladno s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
Do novopredvidene transformatorske postaje in do jaškov kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih površin.
Pred pričetkom gradnje je potrebno zakoličiti vso podzemno distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo, ki ji nameravana gradnja zajema.
Pri izvajanju izkopov v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo. Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov in naprav in objektov morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.
Vse morebitne poškodbe, ki bodo nastale na naših elektroenergetskih napravah je izvajalec del dolžan na lastne stroške odpraviti.
Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo bomo izvajali na podlagi predhodnega obvestila o pričetih delih.
5. Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
Na območju obrtne cone je predvideno telefonsko kabelsko omrežje, katero bo imelo kapacitete za potrebe telefonskih priključkov na predmetnem območju ter omrežje kabelske televizije.
TK kable se polaga v predvideno kabelsko kanalizacijo. Za izvedbo TK priključka se izvede povezava na obstoječo TK kabelsko kanalizacijo obstoječe obrtne cone. Za priključitev posameznih objektov so predvidene razvodne TK kabelske omarice. TK priključki in priključne omarice posameznega objekta bodo obdelane v projektu posameznega objekta.
Na vseh mestih lomljenja trase in pred TK kabelskimi omaricami so predvideni tipski betonski jaški z LTŽ pokrovi.
6. Plinovod
Predvidena je priključitev na obstoječi plinovod I. faze in obstoječo plinsko postajo s kapaciteto 300 kg/h. Za porabo je predviden plin TNP (uparjeni tekoči naftni plin) z osnovnimi karakteristikami:
Utežno razmerje butana in propana je normalno 50/50, pozimi pa priporočamo večjo vsebino propana 70/30, po potrebi pa tudi čist propan.

+-----------------------+------------------+--------------------+
|– zgorevalna toplota   |Ho,n (kWh/Nm3)    |32,25 (116090       |
|                       |                  |kJ/Nm3)             |
+-----------------------+------------------+--------------------+
|– kurilnost            |Hu,n (kWh/Nm3)    |29,68 (106850       |
|                       |                  |kJ/Nm3)             |
+-----------------------+------------------+--------------------+
|– Wobbe indeks –       |Wo,n (kWh/Nm3)    |24,1                |
|zgornji                |                  |                    |
+-----------------------+------------------+--------------------+
|– gostota              |ro(kg/Nm3)        |2,314               |
+-----------------------+------------------+--------------------+
|– gostota – relativna  |dv (zrak=1)       |1,79                |
+-----------------------+------------------+--------------------+
|– zgornja zg. poraba   |R = 26,89 m3/m3   |                    |
|zraka                  |pl.               |                    |
+-----------------------+------------------+--------------------+

Za uparjanje potrebne količine je predviden toplovodni izparilec s kapaciteto 300 kg/h.
Obratovalni – delovni tlak mreže je 100 mbar. V objektih, ki se bodo priključevali na omrežje se bo TNP uparjeni butan – propan reduciral na delovni tlak trošil s pomočjo tlačnih regulatorjev oziroma stabilizatorjev.
Uporabljene so cevi iz polietilena visoke gostote serije 8 (SDR 17,6 do 1 bar). Cevi so izdelane v skladu z DIN 8074. Na vsakem dolžinskem metru morajo imeti cevi vtisnjeno predpisano oznako. Cevi do dimenzije PE 63 so navite v kolute, cevi nad PE 63 pa so dobavljene v palicah dolžine 12 metrov.
Za fazonske kose je potrebno uporabljati fazonske kose iz PE, ki imajo enak indeks taline zaradi kompatibilnosti spojev pri varjenju. S cevovodom so zvarjeni prekrivno ali z električno uporovno žico.
Za izvedbo samih priključkov na objekt do požarne pipe so uporabljene jeklene srednjetežke brezšivne črne cevi po JUS C.B5.225. Cevi morajo biti izdelane iz materiala Č.1212. Spajanje s PE cevjo je s pomočjo prehodnega kosa PE/JE.
6.1. Montaža PE
Pri polaganju PE cevi je potrebno v celoti upoštevati zahteve, ki jih predpisuje predpis DVGW – G 472. Globina zunanjega razvoda je minimalno 60 cm, pod povoznimi površinami pa je plinska cev na globini 120 cm. Kjer to ni možno je potrebno cev dodatno zaščititi. Na obeh koncih je potrebno cev pri prehodu do globine 1,2 m zaščititi še z utrjevalnim slojem s cementom.
Približno 30 cm nad plinovodom mora biti položen plastični opozorilni trak rumene barve z napisom “POZOR PLIN”. Cevi iz PE, ki so enakega zunanjega izgleda kot cevi za vodo, morajo imeti po obodu vtisnjene rumene črte.
6.2. Varjenje cevi
Cevi vseh dimenzij, vključno PE 225 se spajajo s polifuzijskim prekrivnim varjenjem z ustreznimi fazonskimi kosi in elektrovarilnimi spojkami ELGEF z avtomatiziranim in atestiranim varilnim aparatom. Vsi varjeni spoji morajo biti brez napetosti. Če so cevi v kolutih, jih je potrebno 24 ur pred montažo razviti po možnosti pri temperaturi 20 °C. Pri rezanju in odvijanju cevi s koluta je potrebno paziti, da se konci cevi ne sprožijo in poškodujejo prisotnih. Zunanja temperatura pri varjenju ne sme biti nižja kot 3 °C in ne višja kot 30 °C.
6.3. Označevanje
Pred zasutjem je potrebno opraviti geodetski posnetek plinovoda z vsemi vgrajenimi elementi. Vsi važni elementi plinovoda morajo biti v skladu z internimi navodili distributerja označeni s pozicijskimi tablicami. Tablice morajo biti pritrjene na objektih oziroma betonskih stebričkih in vnešene v knjigo plinovoda.
6.4. Tlačni preizkus plinovoda
Vsi tlačni preizkusi morajo biti opravljeni na način, ki je predpisan v DVGW G 469, oziroma v DVGW G459 za hišne priključke do tlaka 4 bar. Preizkusni medij je zrak, dušik ali kakšen drug inertni plin.
Pri tlačnem preizkusu smejo biti prisotni samo delavci, ki so potrebni pri izvedbi preizkusa. Prostor mora biti zavarovan, dostop nezaposlenih ni dovoljen. Vsi spoji na napeljavi morajo biti vidni in dostopni. Napeljava ne sme biti izolirana, zasuta ali zazidana. Vkopani plinovodi naj bodo obsuti, dostopna morajo biti spojna mesta in armatura.
O rezultatu preizkusa je potrebno napraviti zapisnik z navedbo vseh parametrov preizkusa. Zapisnik podpišeta za izvedbo preizkusa odgovorni delavec in nadzornik. Če se med preizkusom pokažejo netesna mesta, jih je potrebno popraviti, oziroma zamenjati netesne dele cevovoda in ponoviti preizkus.
6.5. Preizkusni postopek A3
Postopek A3 se uporablja za hišne priključke. To je postopek s pregledovanjem. Preizkusni medij je zrak. V preizkus mora biti vključena glavna plinska požarna pipa in povezovalni del napeljave od pipe do regulatorja tlaka.
Preizkusni tlak mora za 2 bar presegati maksimalni delovni tlak in je najmanj 3 bar. Tlak v plinovodu je potrebno zviševati postopoma (max. 2 bar/min). Preizkušeni plinovod mora pod tlakom ostati tako dolgo, da se vse spoje, armature, vretena, prirobnice in drugo premaže z dobro penečim se sredstvom. Spoji so tesni, če se ne tvorijo mehurji. Priporočljivo je nato znižati preizkusni tlak na 2 bar in pri tem tlaku ponovno premazati vse spoje.

Za določeno koto pritličja veljajo dopustna odstopanja +30 cm. Za določene tlorisne gabarite velja toleranca ±10  %.

V veljavi ostanejo določila glede dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, merila glede dopustne pozidanosti zemljišča namenjenega gradnji, vrste dopustnih stavb ter določila glede namembnosti objektov.

OPPN s prilogami je stalno na vpogled na:
Občini Postojna
Upravni enoti Postojna.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.