Na podlagi sedmega in desetega odstavka 109. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 Odl. US: U-I-95/09-14, Up-419/09-15, 87/11 – ZAvMS), 11. točke 3. člena, 40. člena in 42. člena Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11) izdaja direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije naslednjo

Ta splošni akt podrobneje določa:
– način ugotavljanja izpolnjevanja programskih zahtev in omejitev iz 3. in 5. oddelka drugega poglavja ter tretje in četrte alineje prvega odstavka 106. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 Odl. US: U-I-95/09-14, Up-419/09-15, 87/11 – ZAvMS; v nadaljnjem besedilu: ZMed);
– način ugotavljanja izpolnjevanja zahtev in omejitev za avdiovizualne medijske storitve iz Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11; v nadaljnjem besedilu: ZAvMS);
– obliko in način hrambe podatkov in posnetkov ter tehnične značilnosti in opremo posnetkov po ZMed in ZAvMS;
– klasifikacijo vsebin, kot izhajajo iz ZMed in ZAvMS;
– oblike televizijskega oglaševanja.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo naslednji pomen:
1. Agencija je Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije.
2. Avtorska oddaja je individualna intelektualna stvaritev s področja ustvarjanja avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih vsebin, ki jo odlikuje izviren pristop pri izbiri in obravnavi določene tematike in izviren način podajanja vsebine.
3. Glasba zajema pojem vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne glasbe ne glede na izvor.
4. Oddaja je informativna, kulturno-umetniška, izobraževalna, otroška ali mladinska, verska, športna, kulturno-zabavna ali zabavna programska vsebina določenega žanra. Oddaja se lahko opredeli le enotno, v celoti kot ena vrsta programske vsebine, enega žanra. Vsaka oddaja ima jasno prepoznaven začetek in konec.
5. Slovenska glasba izven programskih vsebin je glasba slovenskega izvora oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev, ter zajema pojem vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne glasbe, ki je predvajana zunaj programskih vsebin in se ne všteva v programske vsebine.
6. Slovenska glasba v programski vsebini je glasba slovenskega izvora oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev, ter zajema pojem vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne glasbe, ki je predvajana znotraj zaključenih programskih enot in se v celoti všteva v trajanje teh enot.
7. Tuja glasba izven programskih vsebin je glasba tujega izvora in zajema pojem vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne glasbe, ki je predvajana zunaj programskih vsebin in se ne všteva v programske vsebine.
8. Tuja glasba v programski vsebini je glasba tujega izvora in zajema pojem vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne glasbe, ki je predvajana znotraj zaključenih programskih enot in se v celoti všteva v trajanje teh enot.
9. Žanr programske vsebine je značilen in splošno prepoznaven format oddaje ali avdiovizualnega dela, ki določa značilen način obravnavanja ali podajanja radijske oziroma avdiovizualne vsebine.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen, kot ga določajo ZMed in ZAvMS ter na njuni podlagi izdani podzakonski predpisi.

(1) Izpolnjevanje programskih zahtev in omejitev, ki veljajo za radijske programe, ter zahtev in omejitev, ki veljajo za avdiovizualne medijske storitve, preverja agencija z analizo posnetka vsebin, priloženih podatkov o predvajanih vsebinah in na podlagi drugih podatkov, ki so potrebni za ugotovitev dejanskega stanja, ter v skladu s klasifikacijo iz tega splošnega akta.
(2) Agencija izvaja analize vsebin na podlagi lastnih posnetkov in podatkov, posnetkov in podatkov, ki jih naroči pri zunanjih izvajalcih, ali posnetkov in podatkov, ki jih pridobi od izdajatelja oziroma ponudnika.
(3) Izdajatelji televizijskih programov in ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo so dolžni vse programske, oglaševalske in druge vsebine, ki jih morajo na podlagi tretjega in četrtega odstavka 40. člena ZAvMS hraniti skupaj s posnetki, ter vse podatke, ki jih morajo hraniti na podlagi petega odstavka 40. člena ZAvMS, opredeljevati skladno s klasifikacijo iz tega splošnega akta.
(4) Izdajatelji radijskih programov morajo skladno z osmim odstavkom 109. člena ZMed hraniti posnetke vsakega posameznega dneva programa z vsemi objavljenimi programskimi in neprogramskimi vsebinami, kakor so bile zaporedno predvajane v 24 urah od 0. do 24 ure. Za namene ugotavljanja izpolnjevanja programskih zahtev in omejitev iz 3. in 5. oddelka drugega poglavja ter tretje in četrte alineje prvega odstavka 106. člena ZMed so izdajatelji radijskih programov dolžni predvajane programske in neprogramske vsebine opredeljevati skladno s klasifikacijo iz tega akta.

Izdajatelji in ponudniki so dolžni hraniti podatke in posnetke predvajanih programov oziroma programskih vsebin na načine, kot so določeni v tem poglavju.

(1) Izdajatelj radijskega programa mora shranjevati posnetke za vsak posamezni dan predvajanega programa z vsemi objavljenimi programskimi, neprogramskimi in ostalimi vsebinami, kakor so bile predvajane v 24 urah od 0. do 24. ure na digitalnem nosilcu podatkov. Posnetek predvajanega programa v določenem časovnem intervalu, ki je krajši od 24 ur, mora biti shranjen v eni datoteki. Če agencija od izdajatelja zahteva več dni predvajanega programa, mora biti vsak dan programa zapisan v svoji datoteki. V primeru, da agencija od izdajatelja zahteva več zaporednih dni predvajanega programa, si morajo posnetki predvajanega programa časovno slediti brez prekinitve do sekunde natančno.
(2) Ime datoteke za vsak posamezni dan posnetega programa mora vsebovati ime programa, datum posnetka z navedbo leta, meseca in dneva, začetni in končni čas posnetka z navedbo ure, minute ter sekunde posnetka ter ime formata, v katerem je posnetek zapisan: ime_datum(llllmmdd)_začetek(uummss)_konec(uummss).ime formata. Posnetek, ki se nahaja v datoteki, ne sme vsebovati nobenih drugih posnetkov kot tistih, ki so navedeni v imenu datoteke. Izdajatelj je dolžan voditi seznam shranjenih datotek za zadnjih 30 dni predvajanega programa.
(3) Posnetek radijskega programa mora biti zapisan s sledečo kakovostjo:
– avdio kodek: MPEG-1 Layer 3 (MP3),
– bitna hitrost: 56 kBit/s ali več,
– vzorčenje: 24000 Hz ali več,
– stereo ali mono.

(1) Izdajatelji radijskih programov so za potrebe izvajanja nadzorstva agencije poleg posnetkov iz prejšnjega člena dolžni najmanj 30 dni od predvajanja hraniti v elektronski obliki tudi podatke o objavljenih vsebinah. Izdajatelji so dolžni hraniti le podatke o objavljenih vsebinah iz 12. do 19. člena in iz drugega odstavka 20. člena tega splošnega akta in jih opredeljevati skladno s klasifikacijo iz tega splošnega akta. Podatkov o predvajani slovenski in tuji glasbi znotraj programskih vsebin iz 12. do 19. člena tega splošnega akta izdajateljem ni treba voditi.
(2) Predvajanim vsebinam iz 12. do 19. člena tega splošnega akta je treba določiti datum, začetek, trajanje, naslov, zvrst, produkcijo in predvajanje, vsebinam iz drugega odstavka 20. člena tega splošnega akta pa datum predvajanja, začetni čas in trajanje.
(3) Izdajatelji morajo hraniti tudi podatek o obsegu dnevnega oddajnega časa za vsak dan predvajanega programa v urah, minutah in sekundah (v uu:mm:ss).

(1) Izdajatelj televizijskega programa mora shranjevati posnetke vsakega posameznega dneva predvajanega programa z vsemi objavljenimi programskimi, neprogramskimi in ostalimi vsebinami, kakor so bile predvajane v 24 urah od 0. do 24. ure na digitalnem nosilcu podatkov. Posnetek predvajanega programa v določenem časovnem intervalu oziroma posnetek zahtevane programske vsebine mora biti shranjen v eni datoteki. Če zaradi dolžine trajanja posnetka ni mogoče zapisati v eno datoteko, je lahko zapisan v več datotekah, od katerih mora vsaka z izjemo zadnje vsebovati najmanj eno uro posnetka predvajanega programa. V tem primeru si morajo posnetki predvajanega programa časovno slediti brez prekinitve na sekundo natančno.
(2) Ime datoteke za vsak posamezni dan posnetega programa mora vsebovati ime programa, datum posnetka z navedbo leta, meseca in dneva, začetni in končni čas posnetka z navedbo ure, minute ter sekunde posnetka ter ime formata, v katerem je posnetek zapisan: ime_datum(llllmmdd)_začetek(uummss)_konec(uummss).ime formata. Posnetek, ki se nahaja v datoteki, ne sme vsebovati nobenih drugih posnetkov, kot tistih, ki so navedeni v imenu datoteke. Izdajatelj je dolžan voditi seznam shranjenih datotek za zadnjih šest mesecev predvajanega programa.
(3) Posnetek televizijskega programa mora biti zapisan s sledečo kakovostjo:
– video kodek: MPEG4, Windows Media Video, DivX ali Xvid,
– razločljivost slike: vsaj 352x288 pik,
– število slik v sekundi: vsaj 24,
– avdio kodek: MPEG-1 Layer 3 (MP3) ali AAC,
– bitna hitrost: 56 kBit/s ali več,
– vzorčenje: 24000 Hz ali več,
– stereo ali mono,
– na posnetku morajo biti jasno vidni vsi elementi slike (na primer besedilo, napisi, znaki), ki so bili vidni v izvornem posnetku,
– noben del posnetka/slike ne sme manjkati (na primer posnetek formata 16:9 je lahko zapisan v formatu 4:3 s črnim robom, ne sme pa biti porezan v format 4:3, kar velja enako tudi za drugačne formate zapisa).

(1) Izdajatelji televizijskih programov so za potrebe izvajanja nadzorstva agencije poleg posnetkov iz prejšnjega člena dolžni hraniti v elektronski obliki tudi podatke o objavljenih vsebinah. Izdajatelji so dolžni hraniti le podatke o objavljenih vsebinah iz 12. do 19. člena tega splošnega akta in jih opredeljevati skladno s klasifikacijo vsebin iz tega splošnega akta. Podatkov o predvajani slovenski in tuji glasbi znotraj programskih vsebin iz 12. do 19. člena tega splošnega akta izdajateljem ni treba voditi.
(2) Predvajanim vsebinam iz 12. do 19. člena tega splošnega akta je treba določiti datum, začetek, trajanje, naslov, zvrst, produkcijo, predvajanje, producenta, slovensko avdiovizualno delo, evropsko avdiovizualno delo, evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov in evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, nastalo v zadnjih petih letih. V 1. in 2. televizijskem programu Radiotelevizije Slovenija je treba določiti tudi spremenljivko slovensko avdiovizualno delo neodvisnih producentov.
(3) Izdajatelji morajo hraniti tudi podatek o obsegu dnevnega oddajnega časa za vsak dan predvajanega programa v urah, minutah in sekundah (v uu:mm:ss).

(1) Posnetek vsake posamezne ponujene programske, oglaševalske ali druge vsebine mora biti zapisan v digitalni obliki in shranjen v eni datoteki na digitalnem nosilcu podatkov. Če zaradi dolžine trajanja posnetka ni mogoče zapisati v eno datoteko, je lahko zapisan v več datotekah, od katerih mora vsaka z izjemo zadnje vsebovati najmanj eno uro posnetka ponujene programske vsebine. V tem primeru si morajo posnetki ponujene programske vsebine časovno slediti brez prekinitve na sekundo natančno.
(2) Ime datoteke za vsak posamezni posnetek ponujene programske ali druge vsebine mora vsebovati ime ponudnika avdiovizualne medijske storitve, naslov vsebine, datum, ko je bila vsebina prvič ponujena (z navedbo leta, meseca in dneva), zaporedno številko datoteke, v primeru, ko je zapisana v več datotekah, in ime formata, v katerem je posnetek zapisan: ponudnik_naslov_datum(llllmmdd)_zap.št.(###).ime formata. Posnetek, ki se nahaja v datoteki, ne sme vsebovati nobenih drugih posnetkov, kot tistih, ki so navedeni v imenu datoteke. Ponudnik je dolžan voditi seznam shranjenih datotek 6 mesecev od zadnje ponudbe za ogled.
(3) Posnetek AVMS mora biti zapisan v identični obliki, kot je bila vsebina ponujena uporabnikom. Če ni zapisan v taki obliki, pa mora biti zapisan v kakovosti:
– video kodek: MPEG4, Windows Media Video, DivX ali Xvid,
– razločljivost slike: vsaj 352x288 pik,
– število slik v sekundi: vsaj 24,
– avdio kodek: MPEG-1 Layer 3 (MP3) ali AAC,
– bitna hitrost: 56 kBit/s ali več,
– vzorčenje: 24000 Hz ali več,
– stereo ali mono,
– na posnetku morajo biti jasno vidni vsi elementi slike (na primer besedilo, napisi, znaki), ki so bili vidni v izvornem posnetku,
– noben del posnetka/slike ne sme manjkati (na primer posnetek formata 16:9 je lahko zapisan v formatu 4:3 s črnim robom, ne sme pa biti porezan v format 4:3, kar velja enako tudi za drugačne formate zapisa).

(1) Ponudniki so za potrebe izvajanja nadzorstva agencije poleg posnetkov iz prejšnjega člena dolžni hraniti v elektronski obliki tudi podatke o objavljenih vsebinah. Ponudniki so dolžni hraniti le podatke o objavljenih vsebinah iz 12. do 19. člena tega splošnega akta in jih opredeljevati skladno s klasifikacijo vsebin iz tega akta. Podatkov o predvajani slovenski in tuji glasbi znotraj programskih vsebin iz 12. do 19. člena tega splošnega akta ponudnikom ni treba voditi.
(2) Vsaki vsebini, ki je bila na voljo za ogled, je treba določiti datum od in datum do, naslov, trajanje, zvrst, producenta in evropsko avdiovizualno delo.

(1) Agencija, izdajatelji radijskih programov in ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev uporabljajo klasifikacijo vsebin, kot je določena v tem splošnem aktu. Klasifikacija se uporablja za hrambo in v postopkih ugotavljanja izpolnjevanja zahtev in omejitev, ki veljajo za radijske programe in za avdiovizualne medijske storitve v skladu z zakonom, ki ureja medije, in zakonom, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.
(2) Programske vsebine se opredeljujejo z naslednjimi spremenljivkami, pri čemer je lahko vsaka spremenljivka opredeljena le z eno vrednostjo:
1. »Datum« označuje datum predvajane programske vsebine v radijskih in televizijskih programih in je določen v dnevih, mesecih in letih ter zapisan z ddmmllll.
2. »Datum od« in »datum do« označuje časovni interval, ko je bila vsebina na voljo uporabnikom v avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo, in je določen v dnevih, mesecih in letih ter zapisan z ddmmllll.
3. »Začetek« označuje začetni čas predvajane programske vsebine v radijskih in televizijskih programih in je določen v urah, minutah, sekundah ter zapisan z uummss.
4. »Trajanje« označuje čas trajanja predvajane programske vsebine in je določen v urah, minutah, sekundah ter zapisan z uummss.
5. »Naslov« označuje naslov predvajane programske vsebine.
6. »Zvrst« označuje zvrst programske vsebine in je opredeljena z vrednostjo od 1 do 15.
7. »Lokalnost« je namenjena označevanju programskih vsebin v programih s statusom programa posebnega pomena in je opredeljena z vrednostjo od 1 do 4.
8. »Produkcija« označuje nastanek programske vsebine in je opredeljena z vrednostjo od 1 do 4.
9. »Izvor« označuje državo, v kateri ima producent programske vsebine sedež oziroma večino produkcijskih zmožnosti in je opredeljen z vrednostjo od 1 do 4.
10. »Predvajanje« označuje premierno (prvo) ali kasnejše predvajanje programske vsebine in je opredeljeno z vrednostjo od 1 do 4.
11. »Sponzoriranje« označuje, ali je programska vsebina sponzorirana ali ne, in je opredeljeno z vrednostjo 1 ali 2.
12. »Producent« označuje ime in naslov producenta vsebine.
13. »Slovensko avdiovizualno delo« označuje, ali je programska vsebina slovensko avdiovizualno delo ali ne, in je opredeljeno z vrednostjo 1 ali 2.
14. »Slovensko avdiovizualno delo neodvisnih producentov« označuje, ali je programska vsebina slovensko avdiovizualno delo neodvisnih producentov ali ne, in je opredeljeno z vrednostjo 1 ali 2.
15. »Evropsko avdiovizualno delo« označuje, ali je programska vsebina evropsko avdiovizualno delo ali ne, in je opredeljeno z vrednostjo 1 ali 2.
16. »Evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov« označuje, ali je programska vsebina evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov ali ne, in je opredeljeno z vrednostjo 1 ali 2.
17. »Evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, nastalo v zadnjih petih letih« označuje, ali je programska vsebina evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov ali ne, in je opredeljeno z vrednostjo 1 ali 2.
(3) V televizijskih programih se predvajanim programskim vsebinam določijo vrednosti naslednjih spremenljivk: datum, začetek, trajanje, naslov, zvrst, lokalnost, produkcija, izvor, sponzoriranje, predvajanje, producent, slovensko avdiovizualno delo, evropsko avdiovizualno delo, evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov in evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, nastalo v zadnjih petih letih. V 1. in 2. televizijskem programu Radiotelevizije Slovenija je treba določiti tudi spremenljivko slovensko avdiovizualno delo neodvisnih producentov.
(4) V avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo se programskim vsebinam določijo vrednosti naslednjih spremenljivk: datum od, datum do, naslov, trajanje, zvrst, producent, evropsko avdiovizualno delo.
(5) V radijskih programih se predvajanim programskim vsebinam določijo vrednosti naslednjih spremenljivk: datum, začetek, trajanje, naslov, zvrst, lokalnost, produkcija, sponzoriranje, predvajanje.
(6) Zvrstem programskih vsebin kot so glasba izven programskih vsebin, ločila, obvestila, opozorila, avdiovizualna komercialna sporočila in oglaševalske vsebine, se določijo le vrednosti spremenljivk začetek in trajanje.
(7) V dnevni oddajni čas se vštevajo vse programske vsebine, ki se predvajajo med 0. in 24. uro, razen vsebine iz 26. člena tega splošnega akta.
(8) V tedenski oddajni čas se vštevajo vse programske vsebine, ki se predvajajo vsakodnevno med 0. in 24. uro, razen vsebine iz 26. člena tega splošnega akta.
(9) Če se v nadzorstvu televizijskega ali radijskega programa ugotavljajo povprečja deležev programskih vsebin za dva ali več dni predvajanega programa, se najprej izračunajo deleži vsebin v dnevnem oddajnem času za vsak dan posebej, nato pa povprečni deleži programskih vsebin vseh dni skupaj. Pri ugotavljanju tedenskega povprečja deležev produkcije programskih vsebin v dnevnem oddajnem času se v obravnavan teden vštevajo vse programske vsebine, ki se predvajajo vsak zaporedni dan med 0. in 24. uro, razen vsebine iz 26. člena tega splošnega akta.

(1) Informativna programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 1. Informativne programske vsebine so vsebine, namenjene zlasti obveščanju o aktualnih dejstvih, dogodkih ali dogajanjih v zvezi s političnimi, gospodarskimi, kulturnimi, športnimi, verskimi in drugimi zadevami splošnega interesa. Med informativne programske vsebine sodijo zlasti naslednji žanri:
– dnevnoinformativne oddaje, vesti, poročila, dnevniki,
– informativni magazini,
– aktualni intervjuji, omizja, razprave, pogovori,
– problemske reportaže, komentarji, izjave,
– pregledi športnih dogodkov in aktualnih športnih rezultatov,
– vremenska poročila in napovedi,
– poslovne vesti,
– prometne informacije,
– televizijske pogovorne oddaje (velja le za televizijske programe).
(2) Med informativne programske vsebine sodi tudi televizijska pogovorna oddaja informativnega značaja, ki obravnava za javnost aktualno tematiko. V televizijsko pogovorno oddajo se uvrščajo aktualni intervjuji, omizja, razprave ter pogovori o aktualnih dejstvih, dogodkih ali dogajanjih v zvezi s političnimi, gospodarskimi, kulturnimi, športnimi, verskimi in drugimi zadevami splošnega interesa.
(3) Vremenska poročila in napovedi ter prometne informacije sodijo med servisne vsebine, če niso del poročil ali drugih informativnih programskih vsebin ali če ne vsebujejo takšnih vsebin, ki so sicer sestavni del poročil ali drugih informativnih programskih vsebin. Servisne vsebine so opredeljene z vrednostjo 1,1.
(4) Če se vsebine iz prvega in drugega odstavka tega člena v radijskih in televizijskih programih, ki se predvajajo večkrat dnevno in služijo ažurnemu informiranju poslušalcev, predvajajo med predvajanjem druge programske vsebine in jo prekinejo, se opredelijo ločeno, kot samostojne informativne vsebine, in ne štejejo v trajanje prekinjene vsebine.
(5) Tuja glasba v informativni vsebini je opredeljena z vrednostjo 1,8.
(6) Slovenska glasba v informativni vsebini je opredeljena z vrednostjo 1,9.

(1) Izobraževalna programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 2. Izobraževalne programske vsebine so programske vsebine namenjene izobraževanju na področjih umetnosti, znanosti, književnosti, tehnike, religije in na drugih področjih družbenega življenja ter svetovalne oddaje s področja vsakdanjega življenja in dela, če niso povezane s predstavljanjem določenih izdelkov oziroma storitev. Med izobraževalne programske vsebine sodijo zlasti naslednji žanri:
– znanstvene in poljudno-znanstvene oddaje in serije,
– dokumentarne oddaje in serije,
– reportaže in potopisi,
– svetovalne oddaje.
(2) Tuja glasba v izobraževalni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 2,8.
(3) Slovenska glasba v izobraževalni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 2,9.

(1) Kulturno-umetniška programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 3. Kulturno-umetniške programske vsebine so programske vsebine, ki uprizarjajo kulturne ali umetniške dogodke, zvrsti, trende, avtorje ipd. ali jih strokovno in kritično obravnavajo, ter druga avdio ali avdiovizualna avtorska dela kulturno-umetniškega značaja. Med kulturno-umetniške programske vsebine sodijo zlasti naslednji žanri:
– avtorske oddaje s področja različnih umetniških zvrsti ali o njih (na primer avtorske oddaje o zahtevnejših glasbenih zvrsteh),
– oddaje, ki s poudarkom na strokovni obravnavi, kritiki ali komentarju predstavljajo različne oblike kulturnega ustvarjanja,
– oddaje, namenjene posredovanju in varovanju kulturnih vrednot in kulturne dediščine,
– pogovor, omizje o kulturi,
– recenzije, kritike,
– umetniška reportaža, portret, dokumentarec s tega področja,
– literarni prispevki (lirika, odlomki iz proze, eseji),
– prenosi kulturnih dogodkov – neposredni ali odloženi in redakcijsko obdelani (prireditve, koncerti, opera, balet, gledališke igre).
(2) Avtorska dela kulturno-umetniškega značaja v radijskih programih so zlasti radijske igre in druge radijske dramske programske vsebine, ki samostojno ali v nadaljevanjih, v igrani izvedbi, s prepoznavno sporočilnostjo obravnavajo neko temo oziroma posredujejo zgodbo ali z istim nosilnim naslovom posredujejo več samostojnih zgodb ali tem.
(3) Avdiovizualna avtorska dela kulturno-umetniškega značaja so zlasti celovečerni in televizijski filmi, drame, serije, nadaljevanke ali nanizanke ter druge dramske programske vsebine, ki samostojno ali v nadaljevanjih, v igrani, animirani ali lutkovni izvedbi, s prepoznavno estetiko in sporočilnostjo obravnavajo neko temo oziroma posredujejo zgodbo ali z istim nosilnim naslovom posredujejo več samostojnih zgodb ali tem.
(4) Tuja glasba v kulturno-umetniški programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 3,8.
(5) Slovenska glasba v kulturno-umetniški programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 3,9.

(1) Verska programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 4. Verske vsebine so programske vsebine, ki posredujejo verska sporočila ali obravnavajo dogajanje znotraj posameznih verskih skupnosti in njihovih ustanov. Med verske programske vsebine sodijo zlasti naslednji žanri:
– oddaje, zasnovane na posameznih oblikah verovanja ali duhovnosti,
– prenosi ali posnetki verskih obredov.
(2) Tuja glasba v verski programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 4,8.
(3) Slovenska glasba v verski programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 4,9.

(1) Otroška ali mladinska programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 5. Otroške ali mladinske programske vsebine so programske vsebine s poudarkom na informativnih, izobraževalnih, kulturnih vsebinah ali kakovostnem razvedrilu za otroke ali mladino. Med otroške ali mladinske programske vsebine sodijo zlasti naslednji žanri:
– otroške ali mladinske tematske oddaje,
– otroški ali mladinski filmi in nadaljevanke (igrani ali risani),
– poučni kvizi in tekmovanja,
– literarne delavnice,
– pravljice,
– klepetalnice,
– prenosi in posnetki prireditev za otroke ali mladino,
– športne oddaje za otroke ali mladino.
(2) Tuja glasba v otroški ali mladinski programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 5,8.
(3) Slovenska glasba v otroški ali mladinski programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 5,9.

(1) Športna programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 6. Športne programske vsebine so programske vsebine, ki neposredno ali odloženo posredujejo športni dogodek in ga komentirajo. Med športne programske vsebine sodijo zlasti naslednji žanri:
– komentirani športni prenosi,
– komentirani posnetki športnih prireditev,
– samostojne športne oddaje, ki vsebujejo izključno informacije o športu in obravnavajo športni(e) dogodek(e) – pregledi športnih dogodkov,
– samostojne športne oddaje, ki obravnavajo izključno športno tematiko – portreti športnikov, predstavitve športnih panog, športni dokumentarci, reportaže s športnih dogodkov.
(2) Med športne vsebine ne štejejo informacije o športu, ki so del informativnih oddaj, ter oddaje, ki posredujejo zgolj rezultate aktualnih športnih dogodkov.
(3) Tuja glasba v športni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 6,8.
(4) Slovenska glasba v športni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 6,9.

(1) Kulturno-zabavna programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 7. Kulturno-zabavne vsebine so programske vsebine, ki na poljuden način posredujejo kulturne, izobraževalne in informativne vsebine. Med kulturno-zabavne programske vsebine sodijo zlasti naslednji žanri:
– avtorske oddaje o glasbi, filmu ter drugih področjih in praksah sodobne kulture,
– satirične oddaje,
– poučni kvizi, tekmovalne igre ali uganke, če njihova vsebina ni povezana z dejavnostjo njihovih morebitnih sponzorjev oziroma donatorjev nagrad,
– magazinske oddaje (na primer jutranji program).
(2) Magazinska oddaja je preplet enakovredno zastopanih zabavnih ter na poljuden način posredovanih kulturnih, izobraževalnih ali informativnih tem v obliki rubrik ali prispevkov.
(3) Tuja glasba v kulturno-zabavni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 7,8.
(4) Slovenska glasba v kulturno-zabavni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 7,9.

(1) Zabavna programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 8. Zabavne programske vsebine so namenjene predvsem zabavi. Med zabavne programske vsebine sodijo zlasti naslednji žanri:
– igrane ali animirane oddaje zabavnega značaja, kot so celovečerni in televizijski filmi, serije, nadaljevanke ali nanizanke zabavnega značaja v avdiovizualnih medijskih storitvah,
– zabavni kvizi, tekmovanja, igre na srečo,
– zabavne pogovorne oddaje,
– kontaktne oddaje,
– prenosi ali posnetki koncertov zabavne glasbe,
– komentirane glasbene oddaje (razen avtorskih oddaj),
– glasbene lestvice,
– glasba po željah,
– oddaje z zanimivostmi iz sveta industrije zabave, filmskih in glasbenih zvezd,
– resničnostne oddaje,
– moderiran program (v radijskem programu).
(2) Moderiran program je radijska programska vsebina, v kateri moderator povezuje glasbo z različnimi krajšimi govornimi vsebinami (na primer zanimivosti, komentarji, nasveti, napovedi).
(3) Tuja glasba v zabavni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 8,8.
(4) Slovenska glasba v zabavni programski vsebini je opredeljena z vrednostjo 8,9.

(1) Tuja glasba, ki se predvaja izven ostalih programskih vsebin, je samostojna programska vsebina in je opredeljena z vrednostjo 9,8. V tujo glasbo izven programskih vsebin v radijskih programih se uvrščajo samostojno predvajane skladbe, v avdiovizualnih programskih vsebinah pa samostojno predvajani glasbeni videospoti in druge avdiovizualne oblike posredovanja glasbe.
(2) Slovenska glasba, ki se predvaja izven ostalih programskih vsebin, je samostojna programska vsebina in je opredeljena z vrednostjo 9,9. V slovensko glasbo izven programskih vsebin v radijskih programih se uvrščajo samostojno predvajane skladbe, v avdiovizualnih programskih storitvah pa samostojno predvajani glasbeni videospoti in druge avdiovizualne oblike posredovanja glasbe.
(3) Glasba je del programske vsebine, če se predvaja:
– z namenom ustvarjanja premora znotraj ali med posameznimi deli ene programske vsebine (krajši glasbeni vložki) ali
– v glasbenih programskih vsebinah (glasbene lestvice, glasba po željah, komentirane glasbene oddaje in prenosi ali posnetki glasbenih koncertov), v katerih je glasba temeljni del programske vsebine, in tvori skupaj z ostalim delom vsebine tematsko in vsebinsko smiselno povezano in zaključeno programsko celoto, prepoznavno kot določen žanr. Glasba, ki je del programske vsebine, se v celoti všteva v programsko vsebino.
(4) V slovensko ali tujo glasbo, ki je del avdiovizualne programske vsebine, se vštevajo neposredni prenosi ali posnetki nastopov glasbenih ustvarjalcev ali poustvarjalcev, neposredni prenosi ali posnetki glasbenih koncertov ter videospoti.
(5) Glasbena podlaga je predvajanje glasbe v ozadju govora, slike ali govora in slike, pri čemer so slednji elementi programske vsebine v ospredju. Glasbena podlaga ni programska vsebina, zato se njeno trajanje ne všteva v deleže programskih vsebin.
(6) Glasba ni samostojna programska vsebina, kadar se predvaja del ali celotno glasbeno delo v drugi programski vsebini (na primer v oglaševalski vsebini in podobno). Trajanje tako predvajane glasbe se ne všteva v deleže programskih vsebin.

(1) Ločilo je opredeljeno z vrednostjo 10. Ločilo v televizijskih programih je zvočni, vidni ali kombinirani znak oziroma simbol ali krajša zvočna, vizualna ali avdiovizualna vsebina, namenjena ločevanju programskih vsebin med seboj, ločevanju oglaševalskih vsebin oziroma avdiovizualnih komercialnih sporočil od drugih programskih vsebin ali identifikaciji oziroma objavi imena programa radijskega programa oziroma avdiovizualne medijske storitve.
(2) Ločilo v radijskih programih je zvočni znak, melodija ali govorni vložek, ki služi ločevanju programskih vsebin med seboj, ločevanju oglaševalskih vsebin od drugih programskih vsebin, identifikaciji radijskega programa (na primer zvočni vložek z imenom radijskega programa), ali kot samostojno govorno oziroma glasbeno mašilo izven programskih vsebin (na primer napoved časa, napoved naslova ali izvajalca pesmi, slogani za vzdrževanje pozornosti poslušalcev in podobno).

(1) Obvestila so opredeljena z vrednostjo 11. Obvestila so napovedniki, stranski programski izdelki, neodplačne objave ter neplačana obvestila.
(2) Napovednik je opredeljen z vrednostjo 11,1. Napovedniki v televizijskih programih so napovedi, ki jih izdajatelj televizijskega programa predvaja v svojem programu v zvezi s svojimi programskimi vsebinami istega programa, napovedi sponzorstva in napovedi promocijskega umeščanja izdelkov. Napovedniki v radijskih programih so objave izdajatelja radijskega programa v zvezi s programskimi vsebinami njegovega medija (na primer napovedi lastnih oddaj).
(3) Stranski programski izdelek je opredeljen z vrednostjo 11,2. Med stranske programske izdelke izdajateljevega programa se uvrščajo pomožni proizvodi, ki izhajajo neposredno iz programskih vsebin istega programa in so namenjeni temu, da gledalcem oziroma poslušalcem omogočijo vse koristi od takšnih programskih vsebin ali interakcijo z njimi.
(4) Neodplačne objave so opredeljene z vrednostjo 11,3. Med neodplačne objave sodijo:
– neodplačne objave v zvezi z izvajanjem javnih služb, kulturnih prireditev, promocijo zdravja, dobrodelnih akcij in akcij, ki so splošnega pomena za varnost prebivalcev Republike Slovenije, ter druge objave v širšem javnem interesu;
– neodplačne objave v zvezi z opozarjanjem na zdravju škodljivo hrano in pijačo;
– neodplačno predstavljanje umetniških del;
– neodplačno navajanje producentov, organizatorjev ali sponzorjev oziroma donatorjev umetniških del ter kulturno-umetniških prireditev in dobrodelnih akcij, v okviru medijske predstavitve teh del, prireditev oziroma akcij.
(5) Neplačano obvestilo z živo sliko je opredeljeno z vrednostjo 11,4. Neplačana obvestila z živo sliko so vsebine, pri katerih je slika sestavljena iz dveh ločenih delov: iz statične slike in iz žive slike. Statični del slike vsebuje neplačana obvestila v obliki videostrani, živa slika pa neprogramske elemente (logotip programa, panoramsko kamero in podobno). Če se kot živa slika predvaja programska vsebina, se celotni predvajan program opredeli kot ta programska vsebina.
(6) Neplačano obvestilo brez žive slike je opredeljeno z vrednostjo 11,5. Neplačana obvestila brez žive slike so neplačana obvestila v obliki videostrani.

(1) Oglas je opredeljen z vrednostjo 12,1. Oglas je krajša oglaševalska vsebina v obliki radijskega spota oziroma avdiovizualno komercialno sporočilo v obliki avdiovizualnega spota.
(2) Televizijska prodaja je opredeljena z vrednostjo 12,2. Televizijska oziroma radijska prodaja pomeni neposredne ponudbe, ki se v zameno za plačilo predvajajo javnosti zaradi preskrbe z blagom ali storitvami, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznosti.
(3) Informativno oglaševanje je opredeljeno z vrednostjo 12,3. Informativno oglaševanje je odplačno predvajanje programskih vsebin, ki prek obravnave splošno zanimivih tem posredno oglašujejo določeno podjetje, storitve ali izdelke.
(4) Plačano video obvestilo je opredeljeno z vrednostjo 12,4. Plačana video obvestila so avdiovizualna komercialna sporočila s statično sliko v obliki videostrani.
(5) Plačana video obvestila z živo sliko so avdiovizualna komercialna sporočila in so opredeljena z vrednostjo 12,5. Plačana videa obvestila z živo sliko so vsebine, pri katerih je slika predvajanega programa sestavljena iz dveh ločenih delov: iz statične slike in iz žive slike. Statični del slike vsebuje plačana video obvestila, živa slika pa neprogramske elemente (logotip programa, panoramsko kamero in podobno).
(6) Samooglas je opredeljen z vrednostjo 12,6. Samooglasi so oglaševalske vsebine, ki so namenjene pospeševanju prodaje, nakupa ali najema izdelka ali storitve, ali doseganju kakega drugega oglaševalskega učinka, ki ga želi doseči ponudnik.
(7) Delno zaslonsko oglaševanje je opredeljeno z vrednostjo 12,7. Delno zaslonsko oglaševanje je avdiovizualno komercialno sporočilo, ki se predvaja sočasno s programsko vsebino, jasno prepoznavno in popolnoma ločeno na svojem delu zaslona. Površina dela zaslona, ki je namenjena prikazovanju avdiovizualnega komercialnega sporočila, predstavlja manjši del celotne površine zaslona in hkrati ne vpliva na celovitost predvajane programske vsebine.

Televizijsko prodajno okno je opredeljeno z vrednostjo 13 in je oblika avdiovizualnega sporočila. Televizijsko prodajno okno je širši programski sklop televizijske prodaje, ki brez prekinitve traja najmanj 15 minut, in ga predvaja izdajatelj na televizijskem programu, ki ni izključno namenjen televizijski prodaji.

Opozorilo je opredeljeno z vrednostjo 14. Opozorilo je avdiovizualno opozorilo, s katerim ponudnik avdiovizualne medijske storitve gledalca opozarja, da vsebine, ki sledijo, niso primerne za določeno starostno skupino gledalcev.

Neprogramski element je opredeljen z vrednostjo 15. Neprogramski elementi oziroma vsebine so deli predvajanega programa, ki se ne vštevajo v oddajni čas programa. Med neprogramske elemente sodijo zlasti testni signal, izpad programa ali mašila (celozaslonski logotip programa, panoramska kamera in podobno).

Drugi programski elementi so opredeljeni z vrednostjo 99. Kot drugi programski elementi oziroma vsebine se opredelijo vsebine, ki štejejo v oddajni čas, vendar za določeno analizo radijskega programa ali avdiovizualne medijske storitve niso pomembne.

Lokalna programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 1. Lokalne programske vsebine so vsebine, ki so namenjene prebivalcem ene ali več lokalnih skupnosti oziroma pokrivanju območja, na katerem živi največ deset (10) odstotkov prebivalstva Republike Slovenije.

Regionalna programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 2. Regionalne programske vsebine so vsebine, ki so namenjene prebivalcem območja (pokrajine, mesta), na katerem živi več kot deset (10) in ne več kot petdeset (50) odstotkov prebivalcev Republike Slovenije.

Študentska programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 3. Študentske programske vsebine so informacije vseh vrst in avtorska dela, katerih namen je obveščanje ter zadovoljevanje izobraževalnih, znanstvenih, strokovnih, umetniških, kulturnih ter drugih potreb študentske in širše javnosti.

Neopredeljena programska vsebina je opredeljena z vrednostjo 4. S to vrednostjo so označene vsebine, ki jih ni mogoče opredeliti kot lokalno, regionalno ali študentsko programsko vsebino.

(1) Vrsta produkcije programske vsebine se določi na podlagi obvezno objavljenih podatkov izdajatelja oziroma ponudnika programske vsebine (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj oziroma ponudnik). Če vrste produkcije programske vsebine na naveden način ni mogoče ugotoviti, se podatke pridobi od izdajatelja oziroma ponudnika.
(2) Programske vsebine se glede na njihov nastanek delijo na programske vsebine lastne produkcije, koprodukcije, kupljene produkcije in na vsebine, pri katerih vrsta produkcije ni opredeljena.
(3) Za lastno produkcijo štejejo hišna produkcija, naročena produkcija in koprodukcija (sorazmeren delež).

Programska vsebina hišne produkcije je opredeljena z vrednostjo 1. Pri programski vsebini hišne produkcije je izdajatelj oziroma ponudnik producent programske vsebine.

Programska vsebina naročene produkcije je opredeljena z vrednostjo 2. Pri programski vsebini naročene produkcije je izdajatelj oziroma ponudnik izdelavo vsebine naročil pri zunanjem producentu, ki jo je izdelal izključno za uporabo naročnika.

(1) Programska vsebina, ki je nastala v koprodukciji, je opredeljena z vrednostjo 3. Pri programski vsebini nastali v koprodukciji, je producent vsebine izdajatelj oziroma ponudnik skupaj z enim ali več koproducenti. Programska vsebina, nastala v koprodukciji 2 koproducentov, se opredeli z vrednostjo 3,2. Opredelitev vrednosti programske vsebine izdelane v koprodukciji narašča po stopnji 0,1 za vsakega dodatnega koproducenta do vrednosti 3,15.
(2) Izdajatelju radijskega programa oziroma ponudniku avdiovizualne medijske storitve se v obseg lastne produkcije programske vsebine všteva sorazmeren delež vložka glede na število vseh producentov te vsebine, razen če izdajatelj oziroma ponudnik ne izkaže drugače.
(3) Če ni drugih podatkov, se v primeru, da sta pri izdelavi programske vsebine sodelovala 2 koproducenta (vključno z izdajateljem programa), v lastno produkcijo izdajatelja šteje 50-odstotni delež te vsebine; če so pri izdelavi programske vsebine sodelovali 3 koproducenti (vključno z izdajateljem programa), se v lastno produkcijo izdajatelja šteje 34-odstotni delež te vsebine itn.

Programska vsebina kupljene produkcije je opredeljena z vrednostjo 4. Programske vsebine kupljene produkcije so vse programske vsebine, ki ne nastanejo v lastni produkciji ali koprodukciji izdajatelja oziroma ponudnika z drugimi izdajatelji oziroma ponudniki.

Ostale programske vsebine so vsebine, pri katerih njihov nastanek ni pomemben ali pa se izrecno ne vštevajo med programske vsebine nastale v lastni produkciji (na primer ločila, opozorila, obvestila, oglaševalske vsebine, avdiovizualna komercialna sporočila in podobno).

(1) Izvor programske vsebine se določi na podlagi obvezno objavljenih podatkov ponudnika programske vsebine v skladu z zakonom, ki ureja avdiovizualne medijske storitve. Če izvora programske vsebine na naveden način ni mogoče ugotoviti, se podatke pridobi od ponudnika.
(2) Izvor programske vsebine se določi le v programskih vsebinah avdiovizualnih medijskih storitev, in sicer:
– z vrednostjo 1, če je izvor programske vsebine Slovenija,
– z vrednostjo 2, če je izvor programske vsebine Evropa,
– z vrednostjo 3, če je izvor programske vsebine ZDA,
– z vrednostjo 4, če je izvor programske vsebine ostali svet.

Če je programska vsebina sponzorirana, se opredeli z vrednostjo 1, če programska vsebina ni sponzorirana, se opredeli z vrednostjo 2.

Predvajanje programske vsebine se določi na podlagi obvezno objavljenih podatkov izdajatelja oziroma ponudnika programske vsebine. Če predvajanja programske vsebine na naveden način ni mogoče ugotoviti, se podatke pridobi od izdajatelja oziroma ponudnika ali na drug način.

Premierno predvajanje je prvo predvajanje radijske ali televizijske oddaje in je opredeljeno z vrednostjo 1.

Prva ponovitev programske vsebine je opredeljena z vrednostjo 2. Prva ponovitev pomeni prvo predvajanje radijske oziroma televizijske oddaje po premiernem predvajanju.

Kasnejše ponovitve programske vsebine so opredeljene z vrednostjo 3. Kasnejša ponovitev pomeni drugo ali kasnejše predvajanje radijske oziroma televizijske oddaje po premiernem predvajanju.

Druga ponovitev televizijske pogovorne oddaje, ki se všteva v lastno produkcijo, pomeni drugo ponovitev televizijske pogovorne oddaje, če je predvajana največ 48 ur po premiernem predvajanju. Opredeljena je z vrednostjo 4.

Slovensko avdiovizualno delo se določi le pri avdiovizualnih programskih vsebinah. Če je programska vsebina slovensko avdiovizualno delo, se opredeli z vrednostjo 1. Če programska vsebina ni slovensko avdiovizualno delo, se opredeli z vrednostjo 2.

Če je programska vsebina slovensko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, se opredeli z vrednostjo 1. Če programska vsebina ni slovensko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, se opredeli z vrednostjo 2.

Če je programska vsebina evropsko avdiovizualno delo, je opredeljena z vrednostjo 1. Če programska vsebina ni evropsko avdiovizualno delo, se opredeli z vrednostjo 2.

Če je programska vsebina evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, se opredeli z vrednostjo 1. Če programska vsebina ni evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, se opredeli z vrednostjo 2.

Če je programska vsebina evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, nastalo v zadnjih petih letih, se opredeli z vrednostjo 1. Če programska vsebina ni evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, nastalo v zadnjih petih letih, se opredeli z vrednostjo 2.

Z dnem uveljavitve tega splošnega akta preneha veljati Metodologija strokovnega nadzorstva radijskih in televizijskih programov (Uradni list RS, št. 59/08).

Ta splošni akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.