Na podlagi 3., 7., 32., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10 in 57/11), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 84/10), 33. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – EZ-UPB-2, 70/08, 22/10 in 37/11), 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 6. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Šentjur (Uradni list RS, št. 37/10, 42/11 in 62/11) je Občinski svet Občine Šentjur na 11. redni seji dne 12. 4. 2012 sprejel

(1) Ta odlok ureja način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javna služba) dejavnost oskrbe s toplotno energijo.
(2) Gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(3) Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za podelitev koncesije lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo.
(4) V delu, v katerem je ta odlok koncesijski akt po prejšnjem odstavku tega člena, se odlok sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.

Izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost. Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– oskrba s toplotno energijo in distribucija toplote: je izbirna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega tako dejavnosti dobave toplote iz omrežij za distribucijo, kot tudi dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– distribucijsko omrežje: je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, pare ali hladu, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta. Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila. Distribucijsko omrežje se lahko proda, kako drugače odsvoji ali obremeni le s predhodnim soglasjem koncedenta;
– koncesionar: je izvajalec javne službe dejavnosti distribucije toplote, kar pomeni tako izvajalec dejavnosti dobave toplote kot tudi izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– koncedent: je Občina Šentjur;
– glavni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje več kot eno stavbo;
– hišna postaja: je del toplotne postaje, namenjen prenosu toplote (izmenjevalnik) od priključne postaje na interne toplotne naprave odjemalca toplote;
– interne toplotne naprave: so instalacije, ki zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja: radiatorsko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplozračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo sanitarne tople vode idr.;
– merilna naprava je: merilnik toplotne energije na odjemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote odjemalcem toplote;
– obračunska moč: je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca toplote, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči toplotne postaje, določene s projektno dokumentacijo. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe koncesionarja;
– odjemno mesto: je točka v toplotni postaji, kjer koncesionar pod pogoji za dobavo in odjem toplote omogoča priključitev na distribucijsko omrežje in kjer odjemalec toplote prevzema dobavljeno energijo;
– odjemalec toplote: je vsaka fizična ali pravna oseba, kateri koncesionar na podlagi pisne pogodbe dobavlja toplo vodo, vročo vodo, paro ali hlad po distribucijskem omrežju. Odjemalec toplote je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto;
– priključna moč: je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca toplote, določena s projektno dokumentacijo, v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili in s tehničnimi zahtevami koncesionarja o priključitvi na distribucijsko omrežje;
– priključna postaja: je del toplotne postaje, kjer odjemalec toplote prevzame pogodbeno količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj;
– pristojni organ: je organ občinske uprave, pristojen za javno službo, ki je predmet tega odloka, razen če je v tem odloku določeno drugače;
– priključni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje posamezno stavbo in poteka od priključnega odcepa na glavnem vodu do toplotne postaje;
– razdelilnik stroškov dobavljene toplote: je pisni dogovor med odjemalci toplote, ki omogoča porazdelitev stroškov toplote, ki je bila dobavljena preko skupne merilne naprave v skupni priključni postaji za več odjemalcev toplote. Odjemalci toplote z razdelilnikom določijo deleže stroškov za toploto, dobavljeno na skupno odjemno mesto, vsota deležev mora znašati 100 %;
– toplotna postaja: je vezni člen med toplotnim omrežjem (vključno s priključnim vodom) in internimi toplotnimi napravami odjemalca toplote. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave.

(1) Območje izvajanja javne službe je določeno s prostorskimi akti Občine Šentjur. V teh aktih je lahko določeno, da je uporaba storitev javne službe obvezna.
(2) Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki javnih dobrin v Občini Šentjur. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba, je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji.

Gospodarska javna služba oskrbe s toplotno energijo obsega:
– distribucijo toplote po toplovodnem omrežju ter upravljanje, vzdrževanje, obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja,
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo toplote,
– izgradnjo distribucijskega toplovodnega omrežja na območju Občine Šentjur v skladu s prostorskimi akti,
– pridobitev projektov, pridobitev gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za izgradnjo distribucijskih omrežij ter upravnih in drugih dovoljenj za njihovo obratovanje,
– periodično pregledovanje oziroma nadzor internih omrežij in naprav ter porabniških objektov pri uporabnikih, vezanih na oskrbo s toploto iz distribucijskega omrežja,
– ekonomsko zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom za učinkovit dostop do omrežja,
– načrtovanje porabe toplote z uporabo ustreznih metod in upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.

(1) Obstoječe toplovodno omrežje oziroma druge naprave, ki so del infrastrukture javne službe iz 1. člena tega odloka, so do morebitnega razpolaganja skladno s predpisi o stvarnem premoženju lokalnih skupnosti last koncedenta.
(2) V času trajanja koncesijskega razmerja zgrajeno toplovodno omrežje oziroma druge naprave, ki so del infrastrukture javne službe iz 1. člena tega odloka, preidejo po poteku koncesijskega razmerja s koncesionarjem, ki jih je zgradil, v last koncedenta.
(3) Način in pogoji lastniškega prenosa iz prejšnjega odstavka se določijo s koncesijsko pogodbo z vsakokratnim koncesionarjem. S pogodbo se uredi tudi način prenosa v primeru predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov ima koncedent skladno s posebnimi predpisi na omrežju in napravah izločitveno pravico v stečaju.

(1) Koncesionar ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:
– daje v postopku priprave prostorskih aktov smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve skladno s predpisi o urejanju prostora,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in daje soglasje k projektnim rešitvam za načrtovane posege v območje varovalnih pasov prenosnih in distribucijskih omrežij, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov in Energetskim zakonom,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja,
– izdaja odločbe za priključitev na omrežje.
(2) Koncesionar ima poleg pooblastil iz prejšnjega odstavka tudi druga javna pooblastila, ki jih v času trajanja koncesije določa oziroma določi zakon. Stroške priprave in izdaje dokumentov iz tega člene nosi koncesionar.

(1) Naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo distribucije toplote, se financirajo v skladu s tarifnimi postavkami za dobavo toplotne energije.
(2) Tarifni sistem z višino tarifnih postavk za toploto na distribucijskem omrežju ob upoštevanju Energetskega zakona in drugih predpisov izdela in javno objavi koncesionar potem, ko da nanj soglasje pristojni organ koncedenta.
(3) Koncesionar pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov.

(1) Koncesionar izda v roku 6 mesecev po podelitvi koncesije sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje toplotne energije (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja toplotne energije.
(2) Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe s toplotno energijo,
– način zagotavljanja sistemskih storitev,
– postopke za obratovanje distribucijskih omrežij v kriznih stanjih,
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje,
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
(3) Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora koncesionar pridobiti soglasje Javne agencije RS za energijo. Koncesionar mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu RS.

(1) Splošne pogoje za dobavo in odjem toplotne energije iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme v 6 mesecih po podelitvi koncesije po javnem pooblastilu koncesionar v skladu z metodologijo, ki jo določi Javna agencija RS za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa koncedenta.
(2) Koncesionar mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. Splošni pogoji morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem,
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah,
– pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov,
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev,
– razloge za ustavitev distribucije toplotne energije iz razlogov, navedenih v 76. členu Energetskega zakona,
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja,
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.

(1) Koncesionar mora za toplovodno omrežje voditi kataster distribucijskega omrežja in naprav, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o uporabnikih in odjemalcih. Obseg in način vodenja katastra in zbirk podatkov predpiše pristojni državni organ.
(2) Kataster se vodi atributivno in grafično v obliki računalniškega zapisa.
(3) V katastrih in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na omrežje. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora in uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo nanj, ter organom, za katere tako določa zakon. Določba tega odstavka se ne uporablja za podatke, za katere je treba postopati po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

(1) Koncesionar mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
(2) Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplotne energije in sistemskimi obratovalnimi navodili.
(3) Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le koncesionar.

(1) Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o priključitvi uporabnika na distribucijsko omrežje v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo odločbe ter za zavrnitev vloge za priključitev so določeni v splošnih pogojih.
(2) O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča župan Občine Šentjur.

(1) Po dokončnosti odločbe o priključitvi je dolžan koncesionar priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
(2) Pred priključitvijo skleneta koncesionar in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.

(1) Uporabnik nosi stroške priključitve.
(2) Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane koncesionar lastnik toplotne postaje in jo mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili. Lastnik interne toplotne naprave in dela toplotne postaje – hišne postaje z merilnikom toplotne energije je odjemalec.

Koncesionar in uporabnik skleneta pogodbo o dobavi toplote, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o pogojih dobave in odvzema toplote.

Koncesionar je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje, s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi, določenimi v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesionar je dolžan izvajati javno službo na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih, tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
– dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi plani in programi s strani koncedenta;
– dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi;
– pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam, ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil;
– s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti javnih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov;
– zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije;
– pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju javne službe;
– pripraviti je dolžan plan izvajanja dejavnosti in ga kot predlog predložiti koncedentu v potrditev do 15. septembra za vsako prihodnje leto;
– koncesionar mora obstoječo in zgrajeno infrastrukturo tekoče in investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati;
– koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne odgovornosti;
– koncesionar mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe toplote;
– izdelati mora napoved in načrt porabe tople vode iz distribucijskega omrežja z uporabo metode celovitega načrtovanja;
– koncesionar mora voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige;
– koncesionar mora poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– koncesionar ima tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost distribucije toplote in morebitnih drugih dejavnosti, kolikor jih koncesionar izvaja, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.

Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Javni agenciji RS za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.

(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Šentjur.

(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov ali tretjih oseb zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na območju Občine Šentjur;
– da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so:
– potrjevati plane in programe izgradnje in vzdrževanja omrežja in naprav;
– nadzor nad izvajanjem javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj;
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov;
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
Občinski svet poda soglasje na predlagani tarifni pravilnik.

(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.

(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, ki so del infrastrukture javnih služb, oziroma so nanjo priključene,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe.
(3) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.

Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev iz cene za dobavljeno toploto v skladu s tarifnimi postavkami. Višino koncesijske dajatve določa, na podlagi javnega razpisa, koncesijska pogodba.

(1) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Glede pravic podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila.

(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski oziroma medobčinski inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

(1) Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnost distribucije toplote. Koncesionar mora izpolnjevati pogoje, ki jih za izvajanje dejavnosti določa zakon.
(2) Vsak kandidat lahko predloži le eno vlogo. Vlogo za pridobitev koncesije lahko predloži več pravnih ali fizičnih oseb skupaj (konzorcij), ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo. Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član konzorcija le pri eni skupni vlogi za koncesijo. Če ista pravna ali fizična oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se take vloge zavržejo. Če pravna ali fizična oseba že kandidira samostojno, ne more kandidirati še kot član konzorcija.

(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka,
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe,
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju Občine Šentjur, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost,
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne službe na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
– da je finančno in poslovno usposobljen, kar dokazuje tudi na način, da v zadnjih 6 mesecih podjetje ni imelo dospelih neporavnanih obveznosti,
– na dan oddaje prijave razpolaga z ustreznimi lastnimi finančnimi viri za izvedbo investicije oziroma kreditnim pismom banke za pokrivanje investicije,
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje,
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, koncedentu ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo),
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz druge do devete alineje in
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta;
2. podatke o objavi koncesijskega akta;
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu;
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije;
5. postopek izbire koncesionarja;
6. merila za izbor koncesionarja;
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje javne službe;
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …);
9. način zavarovanja prijave;
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije;
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev;
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;
13. rok za izbiro koncesionarja;
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom;
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) V javnem razpisu se lahko poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena objavijo tudi drugi podatki. Druge podatke se mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Sestavni deli razpisne dokumentacije morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija se objavi tudi na spletni strani koncedenta.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.

S sklepom o javnem razpisu se določijo razpisni pogoji in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz predhodnega člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...). Z razpisnimi pogoji se ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.

(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– višina najemnine (ki presega amortizacijo na ocenjeno vrednost);
– cena za uporabnika;
– predvidena investicijska vlaganja v infrastrukturno omrežje;
– druge ekonomske in socialne ugodnosti ponudbe za koncedenta;
– ponujeni pričetek izvajanja javne službe skladno z dogovorjenim datumom v koncesijski pogodbi.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
(3) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(4) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
(5) Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
(6) Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
(7) Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(8) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(9) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru z upravno odločbo.
(10) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.
(11) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 60 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 30 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 30 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

V koncesijski pogodbi se uredi izvajanje dejavnosti koncesionarja, njegove naloge, odgovornosti in pravice ter obveznosti do koncedenta in odjemalcev.

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 20 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša za polovico prvotnega trajanja, skladno s koncesijsko pogodbo.

(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena, le ob soglasju koncedenta. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. Osebam, s katerimi je koncesionar dal skupno prijavo za koncesijo, oziroma jih je v svoji prijavi navedel kot osebe, ki bodo sodelovale pri izvedbi koncesije, lahko koncesionar prenese koncesijo brez predhodnega soglasja koncedenta, če je tak prenos skladen s prijavo in s koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.

Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je zoper koncesionarja uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, dokumentiran z ugotovitvami o nadzoru, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na območju Občine Šentjur ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije in/oziroma opravljanje drugih (tržnih) dejavnosti, povezanih z izvajanjem koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(2) O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

(1) Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:
– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude,
– ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe,
– prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju s tem odlokom,
– krši pravice in obveznosti iz tega odloka,
– ne uporablja veljavnih tarif,
– s svojim ravnanjem ali opustitvijo onemogoča nadzor pristojnim organom koncedenta,
– ne zagotovi ustrezne strokovne službe za izvajanje svojih dejavnosti.
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Določbe tega člena ne posegajo v kazenske določbe, predpisane z energetskim zakonom.
(4) Z globo 400 EUR se kaznuje odjemalec toplote, če se priključi na toplovodno omrežje brez soglasja ali povzroča škodo na distribucijskem omrežju ali drugim uporabnikom.

Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka.

Do določitve območja izvajanja koncesije s prostorskimi akti Občine Šentjur iz prvega odstavka 3. člena tega odloka se območje izvajanja določi v koncesijski pogodbi.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.