Na podlagi 1. točke četrtega odstavka 194. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11 in 10/12 – ZPre-1C) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja

Ta sklep določa podrobnejšo vsebino načrta upravljanja tveganj investicijskega sklada.

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Komisije št. 2010/43/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta o organizacijskih zahtevah, navzkrižjih interesov, poslovanju, obvladovanju tveganja ter vsebini sporazuma med depozitarjem in družbo za upravljanje (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 42).

Za namene tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. »upravljanje tveganj« obsega ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bil izpostavljen investicijski sklad pri svojem poslovanju;
2. »uprava« pomeni izvršne direktorje, upravo družbe za upravljanje oziroma poslovodjo družbe za upravljanje;
3. »tveganje nasprotne stranke« je tveganje nastanka izgube investicijskemu skladu, če nasprotna stranka postane neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov iz sklenjenega posla;
4. »likvidnostno tveganje« je tveganje, ko premoženja (pozicij) investicijskega sklada ni mogoče prodati, unovčiti ali zapreti v ustrezno kratkem času znotraj omejenih stroškov in ko odprt investicijski sklad ne more izpolnjevati svojih obveznosti skladno z 241. oziroma 383. členom Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11 in 10/12 – ZPre-1C; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-2);
5. »tržno tveganje« je tveganje nastanka izgube investicijskemu skladu zaradi spremembe tržnih vrednosti pozicij v premoženju investicijskega sklada, ki so posledica spremembe tržnih spremenljivk, kot so obrestne mere, devizni tečaji, cene lastniških finančnih instrumentov in blaga ali spremembe kreditne sposobnosti izdajatelja;
6. »operativno tveganje« je tveganje nastanka izgube investicijskemu skladu zaradi neustreznih notranjih procesov in nepravilnega ravnanja ljudi oziroma delovanja sistemov v družbi za upravljanje ali zaradi zunanjih dogodkov in dejanj. Operativno tveganje vključuje tudi pravno in dokumentarno tveganje ter tveganja, ki izhajajo iz postopkov trgovanja, poravnave in vrednotenja sredstev in obveznosti, ki jih izvaja družba za upravljanje za račun investicijskega sklada;
7. »kompleksni finančni instrumenti« so izvedeni finančni instrumenti, katerih vrednost je odvisna od gibanja cene osnovnega instrumenta v celotnem obdobju njegovega trajanja, izvedeni finančni instrumenti, ki imajo zelo nestanovitne delte, zamenjave variance, zamenjave nestanovitnosti, opcije z mejno vrednostjo, binarne opcije, opcije na košarico osnovnih instrumentov in njim podobni izvedeni finančni instrumenti;
8. »strukturiran sklad« je investicijski sklad, ki imetnikom enot na vnaprej določen dan v prihodnosti zagotavlja na algoritmu temelječa vnaprej določena izplačila povezana z uspešnostjo poslovanja sklada, z dejansko spremembo cen ali drugimi pogoji povezanimi s finančnim premoženjem, indeksom, referenčnim premoženjem ali UCITS skladom s podobnimi lastnostmi;
9. »tvegana vrednost« je največja pričakovana izguba pri določeni stopnji zaupanja v določenem časovnem obdobju (v nadaljnjem besedilu: VaR).

(1) Ugotavljanje tveganj vključuje celovito in pravočasno prepoznavanje tveganj, katerim je ali bi lahko bil izpostavljen investicijski sklad pri svojem poslovanju, ter analizo vzrokov za njihov nastanek. Ugotovitve o tveganjih morajo biti dokumentirane.
(2) Merjenje oziroma ocenjevanje tveganj vključuje izdelavo kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen za merljiva in/ali nemerljiva tveganja, ki jih je družba za upravljanje ugotovila v postopku ugotavljanja tveganj. Ocene tveganj morajo biti dokumentirane.
(3) Obvladovanje tveganj vključuje ukrepe in pravila izvajanja ukrepov sprejemanja, zmanjševanja, razpršitve, prenosa in izognitve tveganjem, ki jih je družba za upravljanje ugotovila in izmerila oziroma ocenila.
(4) Spremljanje tveganj vključuje pravila glede odgovornosti, pogostosti in načina spremljanja tveganj, ki jih prevzema investicijski sklad pri svojem poslovanju.

(1) Družba za upravljanje za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja, sprejme, izvaja in vzdržuje ustrezen načrt upravljanja tveganj investicijskega sklada, ki obsega:
1. postopke ugotavljanja tveganj, katerim je ali bi lahko bil izpostavljen investicijski sklad pri svojem poslovanju;
2. postopke, ki družbi za upravljanje omogočajo, da za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja, izmeri oziroma oceni izpostavljenost tržnemu in likvidnostnemu tveganju, tveganju nasprotne stranke, operativnemu tveganju in vsem drugim vrstam tveganj, katerim bi lahko bil izpostavljen investicijski sklad;
3. tehnike, orodja in ureditve, s katerimi meri in obvladuje tveganja skladno s 7. členom tega sklepa ter izračunava skupno izpostavljenost investicijskega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti (v nadaljnjem besedilu: skupna izpostavljenost investicijskega sklada) skladno z 8. členom tega sklepa;
4. razporeditev odgovornosti pri upravljanju tveganj;
5. pogoje, vsebino in pogostost poročanja funkcije upravljanja tveganj skladno s 4. in 5. točko prvega odstavka 31. člena Sklepa o poslovanju družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 33/12; v nadaljnjem besedilu: Sklep o poslovanju).
(2) Načrt upravljanja tveganj investicijskega sklada mora biti sorazmeren značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja družba za upravljanje, oziroma značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja za račun investicijskega sklada.

(1) Družba za upravljanje preveri ustreznost načrta upravljanja tveganj investicijskega sklada vsaj enkrat na leto, obenem pa tudi ob vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti tveganjem.
(2) Za namen iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje spremlja in ocenjuje:
1. ustreznost in učinkovitost načrta upravljanja tveganj investicijskega sklada, vključno z ureditvijo, postopki in tehnikami iz 7. in 8. člena tega sklepa;
2. skladnost poslovanja družbe za upravljanje z načrtom upravljanja tveganj investicijskega sklada, vključno z ureditvijo, postopki in tehnikami iz 7. in 8. člena tega sklepa;
3. ustreznost in učinkovitost ukrepov, sprejetih za odpravo morebitnih pomanjkljivosti pri upravljanju tveganj investicijskega sklada.
(3) Družba za upravljanje za vsak posamezni investicijski sklad, ki ga upravlja, Agenciji za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) predloži načrt upravljanja tveganj v skladu z 263. členom ZISDU-2 in vsako njegovo spremembo v skladu z 8. členom Sklepa o poročanju družbe za upravljanje, družbe za upravljanje države članice in podružnice družbe za upravljanje tretje države (Uradni list RS, št. 33/12).

(1) Družba za upravljanje sprejeme ustrezno in učinkovito ureditev, postopke in tehnike:
1. merjenja in obvladovanja tveganj, katerim je investicijski sklad, ki ga upravlja, izpostavljen oziroma bi jim lahko bil izpostavljen;
2. zagotavljanja skladnosti z omejitvami skupne izpostavljenosti investicijskega sklada iz 8. člena tega sklepa ter omejitvami izpostavljenosti tveganjem nasprotne stranke iz 17. člena tega sklepa in omejitvam izpostavljenosti tveganjem koncentracije izdajatelja iz 19. člena tega sklepa.
(2) Ureditev, postopki in tehnike iz prejšnjega odstavka morajo biti sorazmerni značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja družba za upravljanje oziroma značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja za račun investicijskega sklada, in skladni s profilom tveganosti investicijskega sklada.
(3) Družba za upravljanje za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja, za namene iz prvega odstavka tega člena:
1. sprejme in ustrezno dokumentira ureditev, postopke in tehnike upravljanja tveganj, ki ji bodo omogočali, da bo pravočasno in na podlagi točnih in zanesljivih podatkov izmerila tveganja posameznih naložb in poslov ter njihov prispevek k celotni tveganosti investicijskega sklada;
2. izvaja teste za nazaj z namenom, da preveri veljavnost ureditve merjenja tveganja, ki vsebuje napovedi na podlagi modelov in ocene, če skupno izpostavljenost investicijskega sklada izračunava z metodo VaR;
3. izvaja teste izjemnih situacij in analize scenarijev, da se zagotovi obravnava tudi tistih tveganj, ki bi izhajala iz morebitnih sprememb tržnih pogojev, ki bi negativno vplivale na poslovanje investicijskega sklada, če skupno izpostavljenost investicijskega sklada izračunava z metodo VaR;
4. vzpostavi, izvaja in vzdržuje sistem internih omejitev izpostavljenosti tveganjem za namen obvladovanja tveganj, katerim je izpostavljen investicijski sklad, pri čemer je treba upoštevati vsa tveganja, ki so skladno z 2. točko prvega odstavka 5. člena tega sklepa bistvena za investicijski sklad, in zagotovi primernost internih omejitev glede na profil tveganosti investicijskega sklada;
5. zagotovi, da je dejanska tveganost investicijskega sklada skladna s sistemom omejitev izpostavljenosti tveganjem iz prejšnje alineje;
6. sprejme, izvaja in vzdržuje ustrezne postopke, v skladu s katerimi se dejanske ali pričakovane kršitve sistema omejitev tveganj investicijskega sklada čim prej odpravijo oziroma preprečijo v najboljšem interesu imetnikov enot investicijskega sklada;
7. zagotovi, da ima investicijski sklad za vse obveznosti iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti ustrezno pokritje.
(4) Družba za upravljanje za vsak odprt investicijski sklad, ki ga upravlja, ustrezno upravlja likvidnostno tveganje, tako da bo mogoče tekoče izpolnjevati obveznosti iz 241. oziroma 383. člena ZISDU-2.
(5) Če družba za upravljanje oceni, da je to potrebno, izvede test izjemnih situacij, s katerim oceni likvidnostno tveganje investicijskega sklada v izjemnih okoliščinah.
(6) Družba za upravljanje za vsak odprt investicijski sklad, ki ga upravlja, zagotovi, da likvidnost njegovih naložb ustreza obveznostim iz določil o izplačilih, navedenih v njegovih pravilih upravljanja.

(1) Skupno izpostavljenost investicijskega sklada iz prvega odstavka 248. člena ZISDU-2 družba za upravljanje izračuna vsaj enkrat dnevno kot:
1. prirast izpostavljenosti investicijskega sklada in ustvarjen finančni vzvod zaradi sklenjenih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti oziroma s finančnimi instrumenti z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki skupaj ne smeta presegati čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada, ali kot
2. tržno tveganje premoženja investicijskega sklada.
(2) Skupna izpostavljenost investicijskega sklada se izračuna z:
1. metodo zavezujoče izpostavljenosti v zvezi z izvedenim finančnimi instrumenti (v nadaljnjem besedilu: metoda zavezujoče izpostavljenosti) ali
2. metodo VaR.
(3) Družba za upravljanje za merjenje skupne izpostavljenosti investicijskega sklada izbere metodo, ki ustreza naložbeni strategiji investicijskega sklada, vrsti in kompleksnosti uporabljenih izvedenih finančnih instrumentov ter njihovem deležu v premoženju investicijskega sklada.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek mora družba za upravljanje za merjenje skupne izpostavljenosti investicijskega sklada izbrati metodo VaR:
1. če investicijski sklad uporablja kompleksne naložbene strategije, kot so opcijske strategije, arbitražne strategije ali kompleksne strategije dolgih/kratkih pozicij oziroma tržno nevtralne strategije,
2. če nalaga sredstva investicijskega sklada v kompleksne izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, ali
3. če se z metodo zavezujoče izpostavljenosti ne da ustrezno zajeti tržnega tveganja.
(5) Kadar družba za upravljanje pri upravljanju premoženja investicijskega sklada skladno s 193. členom ZISDU-2 z namenom povečanja finančnega vzvoda ali izpostavljenosti tržnemu tveganju uporablja tehnike upravljanja sredstev, vključno s posli začasne prodaje/začasnega odkupa ali posli posojanja vrednostnih papirjev, pri izračunu skupne izpostavljenosti investicijskega sklada upošteva tudi te posle.

(1) Pri uporabi metode zavezujoče izpostavljenosti se za izračun skupne izpostavljenosti investicijskega sklada vsaka pozicija v izvedenem finančnem instrumentu preračuna v enakovredno pozicijo v osnovnem instrumentu takšnega izvedenega finančnega instrumenta (standardna metoda zavezujoče izpostavljenosti). Preračun se izvede s pomočjo tržne vrednosti osnovnega instrumenta.
(2) Kadar družba za upravljanje skupno izpostavljenost investicijskega sklada izračunava z metodo zavezujoče izpostavljenosti, pri izračunu upošteva vse pozicije v izvedene finančne instrumente, vključno s finančnimi instrumenti z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, in sicer ne glede na to, ali se uporabljajo za doseganje naložbenih ciljev investicijskega sklada ali so namenjeni varovanju investicijskega sklada pred tveganji.
(3) Tržna vrednost osnovnega instrumenta se lahko nadomesti z nominalnim zneskom ali ceno terminske pogodbe, če je takšno vrednotenje konservativnejše.
(4) V izračunu skupne izpostavljenosti investicijskega sklada z uporabo metode zavezujoče izpostavljenosti ni treba upoštevati najetih kreditov iz 195. člena ZISDU-2.
(5) Podrobnejša pravila za preračun izvedenih finančnih instrumentov so podana v prilogi 1 k temu sklepu.

(1) Če pri izračunu skupne izpostavljenosti investicijskega sklada z uporabo metode zavezujoče izpostavljenosti uporaba posameznega izvedenega finančnega instrumenta ne povzroči prirasta izpostavljenosti investicijskega sklada, potem pri izračunu ni treba upoštevati tudi osnovnega instrumenta tega izvedenega finančnega instrumenta.
(2) Šteje se, da izvedeni finančni instrument ne povzroči prirasta izpostavljenosti, če ima naslednje lastnosti:
1. zamenjuje donosnost naložb investicijskega sklada za donosnost drugih referenčnih finančnih naložb;
2. v celoti izravna tržno tveganje sredstev investicijskega sklada, ki so predmet zamenjave, tako da donosnost investicijskega sklada ni odvisna od donosnosti teh sredstev;
3. ne vsebuje dodatnih opcijskih lastnosti niti finančnega vzvoda niti drugih dodatnih tveganj v primerjavi z neposrednimi vlaganjem v referenčne finančne naložbe.
(3) Pri izračunu skupne izpostavljenosti z uporabo metode zavezujoče izpostavljenosti tudi ni treba upoštevati izvedenega finančnega instrumenta, pri katerem sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
1. investicijski sklad ima sočasni poziciji v izvedenem finančnem instrumentu, ki se nanaša na določeno finančno sredstvo, in v denarju, naloženem v finančna sredstva brez tveganja, ki skupaj predstavljata ekvivalent denarni poziciji v tem finančnem sredstvu;
2. izvedeni finančni instrument ne povzroči prirasta izpostavljenosti investicijskega sklada in finančnega vzvoda ali dodatnega tržnega tveganja.

(1) Strukturiran sklad lahko izračuna skupno izpostavljenost v skladu z drugim odstavkom tega člena, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je pasivno upravljan in ves čas vzdržuje takšno strukturo naložb, ki bo ob prenehanju sklada imetniku enot zagotovila izplačilo vnaprej določene vrednosti;
2. uporablja vnaprej določen matematičen algoritem, pri čemer izračun vrednosti izplačil temelji na omejenem številu scenarijev, ki so odvisni od njegovih naložb, in ki imetnikom enot zagotavljajo različne vrednosti izplačil (v nadaljnjem besedilu: profili izplačil);
3. za imetnika enot sklada na posamezen obračunski dan ves čas velja samo en profil izplačila;
4. izbira metode zavezujoče izpostavljenosti za posamezen scenarij je v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 8. člena tega sklepa;
5. njegovo trajanje ni daljše od 9 let;
6. po začetnem vpisnem obdobju ne sprejema novih vplačil;
7. ob spremembi profila izplačila ne utrpi izgube, večje od 100 odstotkov začetne vrednosti enote premoženja;
8. v primeru spremembe scenarija iz 2. točke tega odstavka mora biti vpliv uspešnosti posamezne naložbe sklada na profil izplačila skladen z zahtevami ZISDU-2 glede razpršitve naložb sklada izračunane, na podlagi njegove začetne čiste vrednosti sredstev.
(2) Skupna izpostavljenost strukturiranega sklada, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se izračuna po naslednjem postopku:
1. na podlagi metodologije izračuna za vsak profil izplačila se naložbena strategija razstavi na posamezne scenarije;
2. za vsak izvedeni finančni instrument, ki se uporablja v posameznem scenariju, se ugotovi, ali je lahko na podlagi 10. člena tega sklepa izključen;
3. izračuna se skupna izpostavljenost posameznega scenarija, ki ne sme presegati 100 odstotkov čiste vrednosti sredstev sklada.

(1) Družba za upravljanje lahko pri izračunu skupne izpostavljenosti investicijskega sklada z uporabo metode zavezujoče izpostavljenosti upošteva dogovore o pobotu in varovanju pred tveganji, če ti ne zanemarjajo očitnih in bistvenih tveganj ter dejansko zmanjšujejo skupno izpostavljenost tveganju.
(2) Dogovori o pobotu so kombinacije poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti in/ali pozicij v vrednostnih papirjih, ki se nanašajo na isti osnovni instrument, ne glede na to kdaj zapade pogodba o izvedenem finančnem instrumentu, pri čemer so ti posli in/ali pozicije, sklenjeni zgolj z namenom odprave tveganj, povezanih s pozicijami v drugih izvedenih finančnih instrumentih in/ali pozicijami v drugih vrednostnih papirjih.
(3) Dogovori o varovanju pred tveganji so kombinacije poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti in/ali pozicij v vrednostnih papirjih, za katere ni nujno, da se nanašajo na isti osnovi instrument, in kjer so ti posli in/ali pozicije, sklenjeni zgolj z namenom izravnave tveganj povezanih, s pozicijami v drugih izvedenih finančnih instrumentih in/ali pozicijami v drugih vrednostnih papirjih.
(4) Če se za izračun skupne izpostavljenosti investicijskega sklada namesto natančnega izračuna za vsak posamezen izvedeni finančni instrument uporablja konservativna metoda izračuna iz tretjega odstavka 9. člena tega sklepa, se za zmanjšanje izpostavljenosti v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, dogovori o pobotu in varovanju pred tveganji ne smejo upoštevati, če bi vodili k prenizki oceni skupne izpostavljenosti investicijskega sklada.

(1) Pobotanje je dovoljeno med:
1. izvedenimi finančnimi instrumenti, ki imajo enak osnovni instrument, ne glede na to kdaj zapade pogodba o izvedenem finančnem instrumentu;
2. izvedenimi finančnimi instrumenti in njihovimi osnovnimi instrumenti, če je osnovni instrument prenosljiv vrednostni papir, instrument denarnega trga ali enota investicijskega sklada.
(2) Investicijski sklad, ki v glavnem nalaga v izvedene finančne instrumente na obrestno mero, lahko izvaja pobote, pri čemer zanj veljajo posebna pravila, ki upoštevajo korelacijo med segmenti zapadlosti na krivulji obrestne mere (v nadaljnjem besedilu: pravila pobota glede na trajanje).
(3) Pravila pobota glede na trajanje se ne smejo uporabiti, če bi vodila k napačni oceni profila tveganosti investicijskega sklada. Investicijski sklad, za katerega se uporabljajo pravila pobota glede na trajanje, pri izvajanju strategije obrestne mere ne sme imeti drugih virov tveganja (kot na primer nestanovitnost). Uporaba teh pravil tudi ni dovoljena pri izvajanju strategije arbitraže obrestne mere.
(4) Zaradi uporabe pravil pobota glede na trajanje ne sme priti do neupravičenega finančnega vzvoda, ki bi nastal s pomočjo naložb v kratkoročne pozicije.
(5) Investicijski sklad, ki uporablja pravila pobota glede na trajanje, lahko upošteva tudi dogovore o varovanju pred tveganji, pri čemer se lahko pri pobotanju upoštevajo samo tisti izvedeni finančni instrumenti na obrestno mero, ki niso upoštevani pri dogovorih o varovanju pred tveganji.
(6) Podrobnejša pravila pobota glede na trajanje so podana v prilogi 2 k temu sklepu.

(1) Pri izračunu skupne izpostavljenosti investicijskega sklada z uporabo metode zavezujoče izpostavljenosti se lahko dogovori o varovanju pred tveganji upoštevajo le v primeru, če se izravnava vrši med tveganji, ki izhajajo iz iste naložbe, pri čemer morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. naložbene strategije, katerih cilj je generiranje donosa, se ne smejo šteti kot dogovor o varovanju pred tveganji;
2. zmanjšanje tveganja na ravni investicijskega sklada je mogoče preveriti;
3. tveganja, povezana z izvedenimi finančnimi instrumenti (splošna in posebna), morajo biti izravnana;
4. dogovori o varovanju pred tveganji se morajo nanašati na isto vrsto naložb;
5. dogovori o varovanju pred tveganji morajo biti učinkoviti v izjemnih tržnih razmerah.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko pri izračunu skupne izpostavljenosti investicijskega sklada pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, uporabljenih za varovanje pred valutnim tveganjem, pobotajo, če ti instrumenti ne ustvarijo dodatnega tveganja, finančnega vzvoda in/ali tržnega tveganja.
(3) Tržno nevtralne ali kratke/dolge naložbene strategije ne izpolnjujejo kriterijev iz prvega odstavka tega člena.

(1) Družba za upravljanje pri izračunu skupne izpostavljenosti investicijskega sklada z uporabo metode VaR upošteva vse pozicije v premoženju investicijskega sklada.
(2) Družba za upravljanje za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja, določi najvišje dopustne pragove, povezane z VaR, ki morajo biti v skladu z njegovo v prospektu določeno oceno profila tveganosti, pri čemer upošteva zahteve iz priloge 3 k temu sklepu.

(1) Družba za upravljanje lahko za izračun skupne izpostavljenosti investicijskega sklada uporabi:
1. metodo relativne VaR ali
2. metodo absolutne VaR.
(2) Izbor ene izmed metod iz prejšnjega odstavka mora temeljiti na profilu tveganosti investicijskega sklada in njegovi naložbeni strategiji.
(3) Odločitev o izbiri metode VaR mora biti dosledna, utemeljena in ustrezno dokumentirana.
(4) Podrobnejši način izračuna VaR ter minimalne kvantitativne in kvalitativne zahteve za uporabo metode absolutne oziroma metode relativne VaR so določene v prilogi 3 k temu sklepu.

(1) Pri izračunu izpostavljenosti do posamezne osebe iz 245. člena ZISDU-2 in izračunu izpostavljenosti do oseb, vključenih v skupino iz 246. člena ZISDU-2 družba za upravljanje upošteva tudi izpostavljenost do nasprotne stranke, ki izhaja iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenih na trgu institucionalnih vlagateljev (v nadaljnjem besedilu: OTC izvedeni finančni instrumenti), pri čemer ugotovi, ali je investicijski sklad izpostavljen do nasprotne stranke, borzno posredniške družbe ali klirinške družbe.
(2) Za izračun izpostavljenosti do posamezne osebe, nasprotne stranke pri poslih z OTC izvedenimi finančnimi instrumenti se:
1. pri izračunu iz tretjega odstavka 245. člena ZISDU-2 upoštevajo pogodbe o poslih z OTC izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjene s posamezno osebo, ki imajo pozitivno tržno vrednost;
2. pri izračunu izpostavljenosti v skladu s petim odstavkom 245. člena ZISDU-2 upoštevajo pogodbe o poslih z OTC izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjene s posamezno osebo.
(3) Za izračun izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka se lahko pozicije v OTC izvedenih finančnih instrumentih do iste nasprotne stranke pobotajo, če:
1. je pobot za račun investicijskega sklada mogoče pravno uveljaviti in
2. je pobot izveden izključno s pozicijami v OTC izvedenih finančnih instrumentih, in ne drugimi izpostavljenostmi, ki jih morebiti ima investicijski sklad do te nasprotne stranke.
(4) Pri izračunu izpostavljenosti iz drugega odstavka tega člena je treba upoštevati tudi vsa zavarovanja, ki jih je dala družba za upravljanje za račun investicijskega sklada nasprotni stranki v poslih z OTC izvedenimi finančnim instrumenti. Dana zavarovanja je dovoljeno pobotati le v primeru, če je pobot z nasprotno stranko za račun investicijskega sklada mogoče pravno uveljaviti.
(5) Pri izračunu izpostavljenosti iz tretjega odstavka 245. člena ZISDU-2 je treba upoštevati tudi deponirano osnovo kritje in gibljivo kritje, prejeto od posrednika v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na organiziranem trgu ali trgu institucionalnih vlagateljev, ki ni zaščiteno na podlagi predpisov o skrbnem ravnanju z denarnim dobroimetjem strank ali drugimi podobnimi pravili za zaščito sredstev investicijskega sklada pred nesolventnostjo posrednika.

(1) Družba za upravljanje lahko izpostavljenost do nasprotne stranke iz poslov z OTC izvedenimi finančnimi instrumentni zmanjša s prejemom zavarovanja.
(2) Prejeto zavarovanje iz prejšnjega odstavka mora izpolnjevati merila iz 7. člena Sklepa o tehnikah upravljanja sredstev investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 33/12), razen merila iz 12. točke.
(3) Če je vrednost prejetega zavarovanja v vsakem trenutku večja od izpostavljenosti tveganju, tveganja nasprotne stranke ni potrebno upoštevati.
(4) Za vrednotenje zavarovanja, za katerega je značilno visoko tveganje spremembe vrednosti, družba za upravljanje skrbno določi diskontno stopnjo.

(1) Družba za upravljanje pri izračunu izpostavljenosti do posamezne osebe iz 245. člena ZISDU-2 in izračunu izpostavljenosti do oseb, vključenih v skupino iz 246. člena ZISDU-2, pri pozicijah v izvedenih finančnih instrumentih, vključno s finančnimi instrumenti z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, upošteva tudi izpostavljenost, ki izhaja iz osnov izvedenih finančnih instrumentov (izpostavljenost do izdajatelja).
(2) Izpostavljenost iz prejšnjega odstavka se izračuna z uporabo metode zavezujoče izpostavljenosti ali, če je to bolj konservativno, tako da se določi »maksimalna možna izguba«, če izdajatelj ne bi bil več sposoben poravnati svojih obveznosti.
(3) Izpostavljenosti, ki izhajajo iz osnov izvedenih finančnih instrumentov (vključno z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti) na prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga ali enote investicijskih skladov, v kombinaciji z izpostavljenostjo zaradi neposrednih naložb v te finančne instrumente ne smejo preseči omejitev iz 245., 246. in 249. člena ZISDU-2.
(4) Pri izračunu izpostavljenosti do posamezne osebe v skladu s petim odstavkom 245. člena ZISDU-2 je treba upoštevati tudi vse neto izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki izhajajo iz poslov začasne prodaje/začasnega odkupa ali poslov posojanja vrednostnih papirjev, pri čemer je neto izpostavljenosti enaka razliki med vsoto zneskov, ki jih je investicijski sklad prejel, in zneskom prejetih zavarovanj. Pri izračunu izpostavljenosti do izdajatelja se upošteva tudi izpostavljenost, ki nastane v primeru reinvestiranja zavarovanja.
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo v primeru izvedenih finančnih instrumentov na finančni indeks, če indeks izpolnjuje pogoje iz 16. člena Sklepa o naložbah investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 33/12).

Družba za upravljanje, ki je pripravila načrt za obvladovanje tveganj na podlagi ZISDU-1, se s tem sklepom uskladi najkasneje ob izvedbi uskladitve na podlagi četrtega odstavka 520. člena ZISDU-2.

Za družbo za upravljanje se z dnem uskladitve iz 20. člena tega sklepa prenehajo uporabljati:
1. Sklep o poročanju o obvladovanju tveganj v zvezi z naložbami investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 133/03);
2. 8. do 10. člen in prvi odstavek 11. člena Sklepa o podrobnejših pravilih za izračun kapitalske ustreznosti družbe za upravljanje, rokih, načinu in podrobnejši vsebini poročanja družbe za upravljanje Agenciji za trg vrednostnih papirjev o kapitalski ustreznosti ter podrobnejših pravilih o obvladovanju tveganj družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 126/04 in 67/10).

Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.