Na podlagi 1. in 2. točke 88. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11 in 10/12 – ZPre-1C) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja

Ta sklep določa:
1. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala družbe za upravljanje in
2. postavke stalnih stroškov družbe za upravljanje.

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v Sklepu o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 85/10, 97/10 in 100/11).

(1) Kapital družbe za upravljanje se izračuna kot vsota temeljnega in dodatnega kapitala, ob upoštevanju odbitnih postavk iz 14. člena tega sklepa ter omejitev v zvezi s temeljnim in dodatnim kapitalom oziroma posameznimi sestavinami.
(2) Temeljni kapital družbe za upravljanje je vsota postavk iz 5. člena tega sklepa, zmanjšana za znesek odbitnih postavk iz 8. člena tega sklepa.
(3) Dodatni kapital družbe za upravljanje je vsota postavk iz 9. člena tega sklepa, z upoštevanjem omejitev iz četrtega odstavka tega člena.
(4) Pri izračunu kapitala družbe za upravljanje morata biti upoštevani naslednji omejitvi:
1. znesek dodatnega kapitala ne sme presegati zneska temeljnega kapitala;
2. vsota prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom in podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital, ne sme presegati 50 odstotkov temeljnega kapitala.
(5) Morebitni presežki posamezne kategorije oziroma sestavine kapitala družbe za upravljanje nad omejitvami iz prejšnjega odstavka se ne smejo upoštevati pri izračunu kapitala.

Sestavine temeljnega kapitala morajo imeti vsaj naslednje lastnosti:
1. stalnost: sestavine so brez možnosti odpoklica na zahtevo imetnika in brez kakorkoli določene ali nakazane dospelosti;
2. neomejena razpoložljivost za pokrivanje izgube: sestavine so neomejeno razpoložljive za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja;
3. fleksibilnost izplačil: družba za upravljanje mora imeti možnost omejiti izplačilo donosov;
4. so proste vseh predvidljivih davčnih in drugih obveznosti oziroma se lahko upoštevajo le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgube, upoštevajoč davčne obremenitve in druge obveznosti;
5. v primeru stečaja ali likvidacije družbe za upravljanje se vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve smejo izplačati šele po poravnavi vseh obveznosti in po izplačilu vseh ostalih finančnih instrumentov.

Temeljni kapital družbe za upravljanje sestavljajo:
1. vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz 6. člena tega sklepa, razen osnovnega kapitala vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in s temi delnicami povezanih kapitalskih rezerv;
2. rezerve iz dobička in preneseni čisti poslovni izid iz 7. člena tega sklepa.

Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz 1. točke 5. člena tega sklepa sestavljajo:
1. navadne delnice po nominalni vrednosti ali osnovni vložki družbenikov in
2. kapitalske rezerve, ki izpolnjujejo pogoje iz 4. člena tega sklepa, razen tistih povezanih s prednostnimi kumulativnimi delnicami.

(1) Rezerve iz dobička se kot sestavina temeljnega kapitala upoštevajo v delu, za katerega se predvideva, da bo še naprej ostal sestavina kapitala in ne bo razdeljen.
(2) V temeljni kapital družbe za upravljanje se upošteva tudi preneseni čisti poslovni izid oblikovan iz čistega dobička preteklih let, ki je neobremenjen z morebitnimi prihodnjimi obveznostmi in je potrjen na skupščini družbe za upravljanje, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen. V okviru te postavke mora družba za upravljanje upoštevati tudi zadržano izgubo z negativnim predznakom.
(3) Družba za upravljanje lahko med sestavine temeljnega kapitala upošteva tudi čisti dobiček poslovnega leta, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. višino dobička potrdi pooblaščeni revizor s pisnim mnenjem;
2. dobiček mora biti zmanjšan za morebitne vmesne (delne) dividende, izplačane med letom, davke in druge obveznosti, ki bremenijo dobiček;
3. sredstva in obveznosti družbe za upravljanje morajo biti vrednotene v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi;
4. uprava in nadzorni svet družbe za upravljanje morata sprejeti odločitev, na podlagi katere se utemeljeno predvideva razporeditev dobička v rezerve ali preneseni čisti poslovni izid.
(4) Seštevek postavk iz prvega do tretjega odstavka tega člena se zmanjša za:
1. negativne učinke iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži razpoložljivimi za prodajo izkazanimi po pošteni vrednosti;
2. kumulativne dobičke iz naložbenih nepremičnin vrednotenih z uporabo modela poštene vrednosti.

Seštevek postavk iz 5. člena tega sklepa se zmanjša za:
1. lastne delnice ali poslovne deleže, če niso pripoznani kot odbitna postavka kapitala, in, ki imajo značilnosti temeljnega kapitala, in sicer po knjigovodski vrednosti, pri čemer se upošteva znesek lastnih delnic in znesek z lastnimi delnicami izenačenih delnic v skladu z 251. in 252. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – ZGD-1-UPB3, 33/11, 91/11 in 100/11 – sklep US; v nadaljevanju: ZGD-1);
2. neodpisana vrednost neopredmetenih sredstev družbe za upravljanje vključno s presežkom iz prevrednotenja v zvezi z neopredmetenimi sredstvi;
3. čisto izgubo poslovnega leta oziroma izgubo med letom, pri čemer se čisti izgubi poslovnega leta prišteje tudi morebitni znesek predpisanih rezervacij, ki še niso oblikovane po stanju na dan izračuna temeljnega kapitala;
4. druge postavke, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne postavkam iz 1. do 3. točke tega člena.

Dodatni kapital družbe za upravljanje sestavljajo:
1. presežek iz prevrednotenja iz 10. člena tega sklepa;
2. prednostne kumulativne delnice brez fiksnega donosa iz 11. člena tega sklepa;
3. podrejeni dolg iz 12. člena tega sklepa;
4. prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom iz 13. člena tega sklepa.

(1) Presežek iz prevrednotenja mora imeti najmanj naslednje lastnosti:
1. je neomejeno razpoložljiv za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja;
2. mora biti prost vseh predvidljivih davčnih in drugih obveznosti oziroma se lahko upošteva le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgube, upoštevajoč davčne obremenitve in druge obveznosti.
(2) Med sestavine dodatnega kapitala se upoštevajo naslednji presežki iz prevrednotenja:
1. 80 odstotkov zneska pozitivnih učinkov iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti;
2. 80 odstotkov zneska kumulativnih pozitivnih učinkov iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, vrednotenimi po modelu poštene vrednosti;
3. 80 odstotkov zneska kumulativnih dobičkov iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti.

(1) V dodatni kapital družbe za upravljanje se vključujejo tudi:
1. prednostne kumulativne delnice po nominalni vrednosti;
2. kapitalske rezerve povezane z delnicami iz prejšnje točke.
(2) Postavke iz prejšnjega odstavka se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala zmanjšajo za lastne delnice, ki imajo značilnosti dodatnega kapitala iz prejšnjega odstavka.
(3) Prednostne kumulativne delnice morajo za vključevanje med sestavine dodatnega kapitala imeti naslednje lastnosti:
1. so brez kakor koli določene ali nakazane zapadlosti in brez možnosti odpoklica na zahtevo imetnika (stalnost);
2. so neomejeno razpoložljive za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja v skladu s 379. členom ZGD-1;
3. so podrejene obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenega dolga;
4. družba za upravljanje lahko omeji izplačilo donosov;
5. so proste vseh predvidljivih davčnih in drugih obveznosti oziroma se lahko upoštevajo le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgube, upoštevajoč davčne obremenitve in druge obveznosti.

(1) Podrejeni dolg, ki se vključuje v dodatni kapital, mora, ne glede na pravno obliko, izpolnjevati naslednje pogoje:
1. izda ga družba za upravljanje, ki ga namerava vključiti v izračun dodatnega kapitala;
2. je vplačan oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek;
3. pogodbeni rok zapadlosti ni določen ali mora biti najmanj 5 let in en dan:
a) če je rok zapadlosti podrejenega dolga določen, pogodba ne sme vsebovati določila, da je lahko ta predčasno izplačan zaradi posebnih okoliščin, razen v primeru prenehanja opravljanja bančnih storitev;
b) če rok zapadlosti ni določen, je podrejeni dolg lahko izplačan le, če je podano petletno predhodno obvestilo Agenciji;
4. je v višini celotne terjatve upnika podrejen obveznostim do navadnih upnikov;
5. ne sme biti zavarovan niti pokrit z garancijo družbe za upravljanje, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki;
6. kadar ima družba za upravljanje izdajateljica možnost izplačila podrejenega dolga z uveljavitvijo nakupne opcije, je ta lahko povezana tudi z zmerno »step-up klavzulo«, in sicer samo, če se ta uveljavi najprej po 5 letih od izdaje podrejenega dolga.
(2) Družba za upravljanje mora ob vključitvi podrejenega dolga v kapital Agenciji predložiti naslednjo dokumentacijo:
1. osnovno dokumentacijo (pogodba, prospekt in drugo) povezano z izdajo podrejenega dolga;
2. shematski prikaz izpolnjevanja zahtevanih lastnosti za podrejeni dolg, ki se vključuje v dodatni kapital, to je navedbo posameznih lastnosti iz prejšnjega odstavka s sklici na osnovno dokumentacijo iz prejšnje točke (navedba člena, točke ali drugo), skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da podrejeni dolg izpolnjuje vsak posamezni pogoj iz prejšnjega odstavka;
3. izračun kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja;
4. projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, vključno z višino in sestavo kapitala po posameznih kategorijah oziroma sestavinah, za prihodnja tri leta ter poslovno strategijo družbe za upravljanje, vključno s projekcijo bilance stanja, izkaza poslovnega izida in izkaza drugega vseobsegajočega donosa.
(3) Zadnjih pet let pred zapadlostjo oziroma odplačilom se obseg vključevanja podrejenega dolga v dodatni kapital postopoma znižuje z 20 odstotnim kumulativnim diskontom na naslednji način:
1. pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je pet let ali manj kot pet in več kot štiri leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 20 odstotni diskont;
2. pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je štiri leta ali manj kot štiri in več kot tri leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 40 odstotni diskont;
3. pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je tri leta ali manj kot tri in več kot dve leti pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 60 odstotni diskont;
4. pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je dve leti ali manj kot dve in več kot eno leto pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 80 odstotni diskont;
5. pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je eno leto ali manj kot eno leto pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se upošteva 100 odstotni diskont oziroma se ta znesek ne šteje več v izračun kapitala.
(4) Pri instrumentih iz 6. točke prvega odstavka tega člena, ki vključujejo možnost predčasnega izplačila dolga in povečanja obrestne mere ob neuresničitvi možnosti predčasnega izplačila, je obseg njihovega vključevanja v dodatni kapital praviloma odvisen od višine pogodbeno določenega povečanja obrestne mere (step-up). Če povečanje obrestne mere ne presega 1,50 odstotne točke, se 20 odstotni kumulativni diskont uporablja za zadnjih pet let, ki preostajajo do pogodbenega dospetja. Kadar je v pogodbi predvideno povečanje obrestne mere večje od 1,50 odstotne točke, je potrebno 20 odstotni kumulativni diskont uporabljati že za zadnjih pet let do datuma mogočega predčasnega izplačila dolga oziroma izvršitve nakupne opcije.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora družba za upravljanje uporabljati ustrezen kumulativni diskont pri vključevanju instrumentov iz prejšnjega odstavka v dodatni kapital že od takrat, ko postane očitno, da bo možnost predčasnega izplačila oziroma izvršitev nakupne opcije uresničena. Šteje se, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega stavka, če uprava družbe za upravljanje sprejme odločitev, da bo družba za upravljanje izkoristila možnost predčasnega izplačila oziroma izvršitev nakupne opcije.

(1) V dodatni kapital družbe za upravljanje se lahko vključujejo tudi:
1. prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom po nominalni vrednosti;
2. kapitalske rezerve povezane z delnicami iz prejšnje točke.
(2) Postavke iz prejšnjega odstavka se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala zmanjšajo za lastne delnice, ki imajo značilnosti dodatnega kapitala iz prejšnjega odstavka.
(3) Prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom iz prvega odstavka tega člena morajo za vključevanje med sestavine dodatnega kapitala imeti naslednje lastnosti:
1. so brez kakorkoli določene ali nakazane zapadlosti in brez možnosti odpoklica na zahtevo imetnika (stalnost);
2. so neomejeno razpoložljive za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja v skladu s 379. členom ZGD-1;
3. so podrejene obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenega dolga;
4. družba za upravljanje lahko omeji izplačilo donosov;
5. so proste vseh predvidljivih davčnih in drugih obveznosti oziroma se lahko upoštevajo le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgube, upoštevajoč davčne obremenitve in druge obveznosti.

(1) Temeljni kapital družbe za upravljanje se zmanjša za polovico vsote vseh odbitnih postavk iz drugega odstavka tega člena, druga polovica te vsote pa se odšteje od dodatnega kapitala. Ne glede na prejšnji stavek, se v primeru, da polovica seštevka vseh odbitnih postavk iz drugega odstavka tega člena presega dodatni kapital, presežek vsote odbitnih postavk odšteje od temeljnega kapitala družbe za upravljanje.
(2) Odbitne postavke so:
1. naložbe v druge družbe za upravljanje, kreditne ali finančne institucije, ki posamično presegajo 10 odstotkov osnovnega kapitala druge družbe za upravljanje, kreditne ali finančne institucije, pri čemer se upoštevajo naložbe v delnice, poslovne deleže ali druge pravice, na podlagi katerih družba za upravljanje pridobi več kot 10 odstotkov osnovnega kapitala. Za namen ugotavljanja deleža v osnovnem kapitalu se upoštevajo vse neposredne in posredne naložbe družbe za upravljanje v osnovni kapital drugih družb za upravljanje, kreditnih ali finančnih institucij;
2. naložbe v hibridne instrumente in podrejeni dolg drugih družb za upravljanje, kreditnih ali finančnih institucij, v katerih je družba za upravljanje posamično pridobila več kot 10 odstotkov osnovnega kapitala;
3. naložbe družbe za upravljanje v kapital druge družbe za upravljanje, kreditne ali finančne institucije, ki posamično ne presegajo 10 odstotkov osnovnega kapitala druge družbe za upravljanje, kreditne ali finančne institucije ter naložbe v hibridne instrumente in podrejeni dolg drugih družb za upravljanje, kreditnih ali finančnih institucij, ki niso uvrščene v 1. ali 2. točko tega odstavka, če te naložbe skupaj presegajo 10 odstotkov vsote temeljnega in dodatnega kapitala družbe za upravljanje pred odštetjem postavk iz tega člena;
4. udeležba družbe za upravljanje v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih holdingih, pri čemer se za namen ugotavljanja udeležbe upoštevajo vsa neposredna in posredna imetništva družbe za upravljanje v poslovnih deležih, delnicah ali drugih pravicah v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih holdingih. Če te naložbe presegajo delež, ki predstavlja udeležbo v zavarovalnici, pozavarovalnici, pokojninski družbi ali zavarovalnem holdingu, se kot odbitna postavka upoštevajo le neposredne naložbe družbe za upravljanje;
5. naložbe v finančne instrumente zavarovalnic, pozavarovalnic, pokojninskih družb ali zavarovalnih holdingov, v katerih je družba za upravljanje udeležena, pri čemer se upoštevajo naložbe v tiste finančne instrumente navedenih oseb, ki se upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala (prednostne kumulativne delnice, podrejeni dolg, vrednostni papirji brez zapadlosti in tem podobni finančni instrumenti);
6. nelikvidna sredstva, ki jih ni mogoče unovčiti v času potrebnem za pravočasno izpolnitev dospelih obveznosti, zlasti:
a) neodpisana vrednost opredmetenih osnovnih sredstev;
b) naložbe v druge družbe, razen naložb iz 1. do 5. točke tega odstavka, ki jih ni mogoče hitro unovčiti;
c) denarni depoziti z ročnostjo daljšo od 90 dni brez možnosti odpoklica ali ki jih ni možno predčasno razvezati;
d) posojila in druge terjatve, katerih zapadlost je daljša od 90 dni oziroma je od njihove zapadlosti preteklo več kot 30 dni (vključno z natečenimi obrestmi);
e) zaloge.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kapitalske naložbe v druge družbe za upravljanje, kreditne ali finančne institucije, zavarovalnice, pozavarovalnice, pokojninske družbe ali zavarovalne holdinge, ki jih je družba za upravljanje pridobila začasno, namesto izpolnitve denarne obveznosti pravne osebe v postopku finančnega prestrukturiranja te osebe, prva tri leta po pridobitvi ne štejejo med odbitne postavke iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka.

(1) Stalni stroški družbe za upravljanje obsegajo celotne stalne stroške družbe za upravljanje, ki so nastali v poslovnem letu.
(2) Podatki o stalnih stroških morajo izhajati iz zadnjih revidiranih računovodskih izkazov.
(3) V primeru, da družba za poslovanje v preteklem letu ni poslovala 12 mesecev se podatki preračunajo na letno raven z uporabo metode »pro-rata temporis«.
(4) Stalni stroški družbe za upravljanje iz prvega odstavka tega člena ne vključujejo stroškov določenih v drugem odstavku 254. in drugem odstavku 374. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11 in 10/12 – ZPre-1C; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-2), ki nastanejo družbi za upravljanje v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih sklada.

(1) Družba za upravljanje prvič izračuna kapitalske zahteve v skladu s tem sklepom za 31. december 2012.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko družba za upravljanje odbitno postavko iz 6.a točke drugega odstavka 14. člena tega sklepa prvič upošteva pri izračunu kapitalske zahteve za 31. december 2013.
(3) Družba za upravljanje, ki na dan 31. 12. 2012 upravlja premoženje dobro poučenih vlagateljev, do uskladitve s 523. členom ZISDU-2, minimalni kapital iz 84. člena ZISDU-2 poveča za znesek v višini 0,1 odstotka celotnega premoženja dobro poučenih vlagateljev v upravljanju družbe za upravljanje.

Z dnem uveljavitve tega sklepa se prenehajo uporabljati:
1. I., II., III. in VII. poglavje Sklepa o podrobnejših pravilih za izračun kapitalske ustreznosti družbe za upravljanje, rokih, načinu in podrobnejši vsebini poročanja družbe za upravljanje Agenciji za trg vrednostnih papirjev o kapitalski ustreznosti ter podrobnejših pravilih o obvladovanju tveganj družbe za upravljanje (Uradni list št. 126/04 in 67/10);
2. Sklep o določitvi postavk stalnih splošnih stroškov družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 137/04).

Ta sklep začne veljati 31. decembra 2012.