Na podlagi prvega odstavka 196. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – ZTFI-UPB3 in 78/11) v zvezi s četrtim odstavkom 204. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – ZBan-1-UPB5 (52/11 – popr.), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11 in 85/11) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja

V Sklepu o razkritjih s strani borznoposredniških družb (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09 in 80/11) se v 1.a členu besedilo »Direktivo Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L št. 60 z dne 10. marca 2010, str. 15)« nadomesti z besedilom »Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. no­vembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331, z dne 15. decembra 2010, str. 120)«.

V 2. členu, prvem odstavku 3. člena, drugem odstavku 4. člena, prvi alineji točke (a) 11. člena in točki (a) 15. člena se za besedilom »v nadaljevanju« črta dvopičje.

Za drugim odstavkom 3. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za namen 22.b člena tega sklepa se uporabljajo opredelitve pojmov, kot jih določa Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09, 80/11 in 33/12; v nadaljevanju sklep o upravljanju s tveganji).«.

Tretji odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena mora podrejena BPD, ki je pomembna za finančni sistem Republike Slovenije, kot je opredeljeno v 5. členu tega sklepa (v nadaljevanju pomembna podrejena BPD), razkriti informacije iz 11., 12., 22.c in 22.d člena tega sklepa, in sicer:
(a) če ima položaj nadrejene družbe finančne podskupine znotraj Republike Slovenije, na konsolidirani podlagi,
(b) v drugih primerih, na posamični podlagi.«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
(4) Podrejena BPD, ki ni določena kot pomembna podrejena BPD iz tretjega odstavka tega člena, mora razkriti informacije iz 22.c in 22.d člena tega sklepa, in sicer:
(a) če ima položaj nadrejene družbe finančne podskupine znotraj Republike Slovenije, na konsolidirani podlagi,
(b) v drugih primerih, na posamični podlagi.«.

Drugi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Agencija odloči o pomembnosti BPD za finančni sistem Republike Slovenije na podlagi velikosti in notranje organiziranosti BPD ter značilnosti, obsega in zapletenosti poslov, ki jih BPD opravlja, pri čemer upošteva zlasti naslednja merila oziroma kriterije:
(a) njen tržni delež, merjen po bilančni vsoti, znaša 5 ali več odstotkov bilančne vsote finančnega sistema Republike Slovenije,
(b) vrste storitev/poslov, ki jih opravlja,
(c) tipi strank,
(d) geografska struktura poslovanja,
(e) ima podrejene institucije, ki jih je mogoče šteti za pomembne z vidika finančnega sistema.
Za namene izračuna iz točke (a) drugega odstavka tega člena se v finančni sistem Republike Slovenije všteva bilančna vsota bank, hranilnic in borznoposredniških družb s sedežem v Republiki Sloveniji.«.

Šesti odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Pomembna podrejena BPD mora javno objaviti informacije iz 11. 12., 22.c in 22.d člena tega sklepa. Podrejena BPD, ki ni določena kot pomembna podrejena BPD, mora javno objaviti samo informacije iz 22.c in 22.d člena tega sklepa.«.
V sedmem odstavku se besedilo »iz 10 do 25. člena« nadomesti z besedilom »iz 10. do 22.b člena«.

V 13. členu se besedilo »sklepa o tržnih tveganjih« nadomesti z besedilom »Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09, 97/10, 80/11 in 33/12; v nadaljevanju sklep o tržnih tveganjih)«.

V 15. členu se besedilo »sklepa o standardiziranem pristopu« nadomesti z besedilom »Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09, 81/09 – popr., 10/10 popr., 80/11 in 33/12; v nadaljevanju sklep o standardiziranem pristopu)« in za besedilom »Sklepom o kreditnih zavarovanjih« doda besedilo »za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09 in 80/11)«.

Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»BPD, ki za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja pristop IRB, mora razkriti izpostavljenosti, razvrščene v posamezne bonitetne razrede, kot so opredeljeni v Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 74/09, 81/09 – popr., 80/11 in 33/12; v nadaljevanju sklep o pristopu IRB).«.

Besedilo 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»BPD, ki izračunava kapitalsko zahtevo za tržna tveganja, mora višino kapitalske zahteve razkriti ločeno po posameznih vrstah tržnih tveganj. Poleg tega mora BPD ločeno razkriti višino kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje za trgovalni portfelj s korelacijo.«.

Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»BPD, ki izračunava svoje kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in/ali tveganje spremembe cen blaga z uporabo notranjih modelov, mora razkriti naslednje informacije:
(a) za vsak zajeti portfelj:
– značilnosti uporabljenih notranjih modelov,
– metodologijo za izračun kapitalskih zahtev in opis tveganj, zajetih z notranjim modelom, vključno z opisom pristopa za določitev obdobij likvidnosti, za izpolnjevanje standardov zanesljivosti, primerljivih s pristopom IRB ter za validacijo notranjih modelov, in sicer ločeno za kapitalske zahteve za presežno tveganje neplačila in migracije ter za kapitalske zahteve za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo,
– opis testiranja izjemnih situacij, uporabljen za posamezne podportfelje,
– opis uporabljenih metod za testiranje za nazaj in za potrditev (validacijo) natančnosti in doslednosti notranjih modelov ter opis postopkov modeliranja,
(b) obseg dovoljenj za uporabo notranjih modelov, izdanih s strani Agencije,
(c) opis sistemov in kontrol za upravljanje – vrednotenje trgovalne knjige v skladu z 12. in 13. členom sklepa o tržnih tveganjih,
(d) najvišje, najnižje in povprečne:
– dnevne mere tvegane vrednosti (VaR) za poročevalsko obdobje in mero tvegane vrednosti na zadnji dan poročevalskega obdobja,
– mere tvegane vrednosti za izjemne situacije (stressed VaR) za poročevalsko obdobje in mero tvegane vrednosti za izjemne situacije na zadnji dan poročevalskega obdobja,
– kapitalske zahteve za presežno tveganje neplačila in migracije ter kapitalske zahteve za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo v poročevalskem obdobju in na zadnji dan poročevalskega obdobja,
(e) kapitalske zahteve ter povprečne vrednosti kapitalskih zahtev v obdobju likvidnosti za vsak podportfelj, in sicer ločeno za kapitalske zahteve za presežno tveganje neplačila ter kapitalske zahteve za cenovna tveganja v trgovalnem portfelju s korelacijo,
(f) primerjavo med merami dnevne tvegane vrednosti in enodnevno spremembo vrednosti portfelja ob koncu naslednjega delovnega dne, skupaj z analizo pomembnejših prekoračitev tekom poročevalskega obdobja.«.

Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V zvezi z listinjenjem mora BPD razkriti naslednje informacije, kjer je primerno, ločeno za netrgovalno in trgovalno knjigo:
(a) cilje, ki jih želi BPD doseči z dejavnostjo listinjenja,
(b) naravo drugih tveganj v zvezi z listinjenimi izpostavljenostmi, vključno z likvidnostnim tveganjem,
(c) vrste tveganj z vidika nadrejenosti osnovnih pozicij v listinjenju in osnovnih izpostavljenosti, ki oblikujejo pozicije zadnjega v verigi listinjenj, pridobljenih in zadržanih z dejavnostjo relistinjenja,
(d) vloge, ki jih BPD prevzema v procesu listinjenja,
(e) obseg aktivnosti BPD v posamezni vlogi iz točke (d) tega odstavka,
(f) opis postopkov za spremljanje sprememb kreditnega in tržnega tveganja pozicij v listinjenju, vključno s spremljanjem vpliva sprememb kvalitete osnovnih izpostavljenosti na pozicije v listinjenju, ter razlike v postopkih za pozicije v relistinjenju,
(g) opis politik BPD, ki urejajo uporabo varovanja in osebnega kreditnega zavarovanja za zmanjšanje tveganj zadržanih pozicij v listinjenju in relistinjenju, vključno z opredelitvijo pomembnejših nasprotnih strank, s katerimi so sklenjeni posli varovanja, ločeno po vrstah izpostavljenosti tveganju,
(h) pristope, ki jih uporablja za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, vključno z navedbo vrst pozicij v listinjenju, za katere se uporablja posamezen pristop,
(i) vrste pravnih oseb s posebnim namenom listinjenja (v nadaljevanju SSPE), s pomočjo katerih BPD v vlogi sponzorja listini izpostavljenosti tretjih oseb, vključno z navedbami, ali ima izpostavljenosti do teh SSPE, v kakšni obliki in v kolikšnem obsegu, ločeno za bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti, kot tudi seznam subjektov, ki jih BPD upravlja ali jim svetuje, in ki investirajo bodisi v izpostavljenosti, listinjene s strani BPD, bodisi v SSPE, v razmerju do katerih nastopa BPD v vlogi sponzorja,
(j) povzetek računovodskih politik za listinjenje, ki vključuje informacije o:
– tem, ali se posli obravnavajo kot prodaje ali financiranja,
– pripoznavanju dobičkov pri prodaji,
– metodologijah, ključnih predpostavkah in vhodnih podatkih za vrednotenje pozicij v listinjenju ter njihovih spremembah glede na predhodno obdobje,
– obravnavi sintetičnih listinjenj, če ta informacija ni zajeta v drugih računovodskih politikah,
– tem, kako so vrednotene izpostavljenosti, ki jih namerava BPD listiniti, in ali so evidentirane v netrgovalni ali trgovalni knjigi,
– politikah za pripoznavanje obveznosti v izkazu finančnega položaja oziroma bilance stanja v primerih, ki lahko zahtevajo od BPD zagotavljanje finančne podpore za listinjene izpostavljenosti,
(k) imena ECAI, ki se uporabljajo za ocenjevanje pozicij v listinjenju, in vrste izpostavljenosti, za katere se uporablja ocena posamezne agencije,
(l) kjer je primerno, opis metode notranjega ocenjevanja, vključno z informacijami o strukturi procesa notranjega ocenjevanja in razmerju med notranjimi in zunanjimi bonitetnimi ocenami, uporabi notranjega ocenjevanja za druge namene kot za izračun kapitalskih zahtev, kontrolnih mehanizmih pri procesu notranjega ocenjevanja, vključno z oceno njihove neodvisnosti in odgovornosti ter informacijami o pregledu procesa notranjega ocenjevanja, vrstah izpostavljenosti, za katere se uporablja metoda notranjega ocenjevanja ter dejavnikih izjemnih situacij, ki so upoštevani pri določitvi stopenj kreditne izboljšave, ločeno po vrstah izpostavljenosti,
(m) pojasnila bistvenih sprememb glede kvantitativnih razkritij v točkah (n) do (r) glede na zadnje poročevalsko obdobje,
(n) naslednje informacije, razčlenjene po vrstah izpostavljenosti, ločeno za netrgovalno in trgovalno knjigo:
– skupno stanje pozicij v listinjenju, ločeno za tradicionalno in sintetično listinjenje ter listinjenje, v katerem BPD prevzema le vlogo sponzorja,
– skupni znesek zadržanih ali kupljenih bilančnih pozicij v listinjenju ter zunajbilančnih pozicij v listinjenju,
– skupni znesek izpostavljenosti, ki jih BPD namerava listiniti,
– za listinjenja obnavljajočih se izpostavljenosti z možnostjo predčasnega odplačila, celotno vrednost črpanih zneskov iz skupine izpostavljenosti, pripisano udeležbi originatorja in udeležbi investitorja, skupno kapitalsko zahtevo BPD za udeležbo originatorja in skupno kapitalsko zahtevo BPD za udeležbo investitorja, izračunano na osnovi investitorjevega dela črpanih zneskov iz skupine izpostavljenosti in dela nečrpanih zneskov kreditnih linij,
– znesek pozicij v listinjenju, ki so bile odštete od kapitala ali tehtane s 1250 %,
– povzetek dejavnosti listinjenja v poročevalskem obdobju, vključno z zneskom listinjenih izpostavljenosti in pripoznanimi dobički ali izgubami iz prodaje,
(o) naslednje informacije, ločeno za netrgovalno in trgovalno knjigo:
– skupni znesek zadržanih ali kupljenih pozicij v listinjenju in z njimi povezani znesek kapitalskih zahtev, razčlenjen na pozicije v listinjenju in relistinjenju in nadalje razčlenjen v razumno število razredov uteži tveganja oziroma kapitalskih zahtev za vsak pristop, ki ga BPD uporablja za izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti,
– skupni znesek zadržanih ali kupljenih pozicij v relistinjenju, razčlenjen na izpostavljenosti pred in po varovanju/zavarovanju in izpostavljenosti do dajalcev osebnega jamstva, razčlenjene po stopnjah kreditne kvalitete ali nazivih dajalcev osebnega jamstva,
(p) za listinjene izpostavljenosti v netrgovalni knjigi, znesek zapadlih postavk/postavk, ki jih je BPD oslabila oziroma oblikovala rezervacije in znesek izgub, ki jih je BPD pripoznala v poročevalskem obdobju, oboje razčlenjeno po vrstah izpostavljenosti;
(r) za listinjene izpostavljenosti v trgovalni knjigi, skupen znesek izpostavljenosti, ki se upošteva pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja, razčlenjen na tradicionalno in sintetično listinjenje in po vrstah izpostavljenosti.«.

Za 22.a členom se dodajo novi členi 22.b, 22.c in 22.d člen, ki se glasijo:

(1) BPD mora razkriti informacije o sistemu prejemkov za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela (v nadaljevanju zaposleni). BPD mora te informacije razkriti na način, ki je ustrezen glede na njeno velikost in notranjo organiziranost ter značilnosti, obseg in zapletenost poslov, ki jih opravlja ter ob upoštevanju predpisov, ki določajo obveznost BPD v zvezi z varovanjem zaupnih podatkov.
(2) BPD mora razkriti naslednje informacije v zvezi s sistemom prejemkov iz prvega odstavka tega člena:
(a) opis procesa odločanja, na podlagi katerega je BPD določila politike prejemkov. BPD mora pri tem razkriti tudi informacije o:
(i) zunanjem svetovalcu, katerega storitve je BPD uporabila pri določitvi politike prejemkov,
(ii) vlogi drugih oseb, ki so sodelovale pri določitvi politike prejemkov.
BPD v okviru teh informacij razkrije tudi vrste neposrednih prevzemnikov tveganj, za katere velja politika prejemkov, ter merila, ki se uporabljajo za opredelitev te kategorije zaposlenih.
(b) obrazložitev vpliva uspešnosti zaposlenega, organizacijske enote zaposlenega in splošnih poslovnih rezultatov BPD (v nadaljevanju uspešnost) na prejemke zaposlenega.
BPD v okviru teh informacij razkrije tudi finančna in nefinančna merila ocenjevanja uspešnosti zaposlenih iz prvega odstavka oddelka 2.3. priloge VI sklepa o upravljanju s tveganji, vključno z glavnimi kazalniki uspešnosti, uporabljenimi pri določanju variabilnega dela prejemka.
(c) najpomembnejše vsebinske značilnosti politike prejemkov (npr. cilji, zagotavljanje neodvisnosti politike prejemkov v kontrolnih funkcijah), vključno z merili za:
(i) prilagoditve variabilnega dela prejemka tveganjem, katerim BPD je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju,
(ii) izplačilo variabilnega dela prejemka ter opredelitev in izvajanje politike obdobja odložitve variabilnega dela prejemka.
BPD v okviru točke (i) razkrije, kako za namen izračuna variabilnih delov prejemka ali mase variabilnih prejemkov iz tretjega odstavka oddelka 2.3. priloge VI sklepa o upravljanju s tveganji upošteva tveganja za naprej in za nazaj ter kako pri tem upošteva stroške kapitala in potrebne likvidnosti. Pri tem BPD razkrije tudi:
(i) katera tveganja upošteva pri izvajanju politike prejemkov,
(ii) načine, s katerimi BPD prilagaja variabilni del prejemkov ob upoštevanju večletnega časovnega okvira ocenjevanja uspešnosti.
BPD v okviru točke (ii) razkrije metodologijo določanja odstotka variabilnega dela prejemka iz drugega odstavka oddelka 2.4. priloge VI sklepa o upravljanju s tveganji, ki se izplača v obdobju odložitve. Pri tem BPD razkrije tudi, kakšna je dolžina tega obdobja, kako se v tem obdobju izplačuje variabilni del prejemka ter merila, na podlagi katerih BPD pri različnih kategorijah zaposlenih porazdeljuje variabilni del prejemka na del, izplačan po koncu obračunskega obdobja in na del, izplačan v obdobju odložitve.
(d) merila uspešnosti, na podlagi katerih je zaposleni upravičen do delnic, opcij ali drugih oblik variabilnega dela prejemka ter glavna pravila in podlago za odločanje o uporabi možnih vrst variabilnih prejemkov in drugih nedenarnih ugodnosti (bonitet) za zaposlene.
BPD v okviru teh informacij razkrije metodologijo določanja odstotka variabilnega prejemka iz tretjega odstavka oddelka 2.4. priloge VI sklepa o upravljanju s tveganji, ki sestoji iz finančnih instrumentov. Pri tem BPD razkrije tudi:
(i) značilnosti finančnih instrumentov,
(ii) način določanja odloženega in neodloženega dela variabilnega dela prejemkov po kategorijah zaposlenih.
(e) informacijo o skupnem znesku izplačanih prejemkov v zadnjem poslovnem letu, razčlenjeno po poslovnih področjih.
(f) informacijo o skupnem znesku izplačanih prejemkov za zadnje poslovno leto, razčlenjeno po kategorijah zaposlenih, z navedbo:
(i) zneska izplačanih prejemkov (ločeno na fiksni in variabilni del) in števila prejemnikov,
(ii) zneskov in vrst izplačanih variabilnih delov prejemkov (ločeno na denarna sredstva, delnice, z delnicami povezane instrumente in druge vrste finančnih instrumentov),
(iii) zneska odloženih variabilnih delov prejemkov v zadnjem poslovnem letu (ločeno na že izplačan in še neizplačan del ter znesek zmanjšanja zaradi prilagoditve prejemkov tveganjem),
(iv) zneska izplačil iz naslova pogodbeno vnaprej dogovorjenih variabilnih delov prejemkov ter izplačil iz naslova odpravnin, vključno s številom prejemnikov teh izplačil,
(v) zneska novih dogovorjenih odpravnin, števila upravičencev in največji tak posamični prejemek.
(3) BPD, ki je pomembna za finančni sistem Republike Slovenije v smislu drugega odstavka 5. člena tega sklepa mora ločeno razkriti kvantitativne informacije o prejemkih iz točke (f) drugega odstavka tega člena tudi za posamezne člane uprave BPD.

(1) BPD mora razkriti informacije o neposrednih in posrednih pomembnih poslovnih stikih, ki obstajajo med članom uprave oziroma nadzornega sveta ali njegovim ožjim družinskim članom in BPD ali njeno podrejeno družbo. Posredni poslovni stik obstaja, če je član uprave oziroma nadzornega sveta ali ožji družinski član poslovni partner, imetnik kvalificiranega deleža, direktor ali vodilni delavec družbe oziroma organizacije, ki ima z BPD pomemben poslovni stik.
(2) Pomemben poslovni stik iz prvega odstavka tega člena je vsako pogodbeno ali drugo poslovno razmerje, ki izpolnjuje katero od naslednjih meril:
(a) med članom uprave oziroma nadzornega sveta ali ožjim družinskim članom in BPD oziroma njeno podrejeno družbo je sklenjena pogodba o dobavi blaga ali izvedbi storitev, vključno s finančnimi in svetovalnimi storitvami,
(b) član uprave oziroma nadzornega sveta ali ožji družinski član je kot stranka BPD ali njene podrejene družbe pri uporabi investicijskih ali drugih storitev deležen obravnave, ki ni skladna s sprejeto poslovno politiko oziroma običajno prakso BPD ali njene podrejene družbe (npr. nezaračunavanje stroškov brez utemeljene podlage …),
(c) član uprave oziroma nadzornega sveta ali ožji družinski član posluje z oziroma je član organizacije, ki od BPD prejema prispevke v obliki donatorskih, sponzorskih ali drugih podpornih sredstev, če ti prispevki skupaj presegajo znesek 1.000 eurov na letni ravni.
(3) BPD mora razkriti naslednje informacije v zvezi s pomembnim poslovnim stikom iz točke (a) drugega odstavka tega člena:
(a) število pogodb, ki so sklenjene s posamezno osebo,
(b) ime osebe iz točke (a) tega odstavka ter njegovo funkcijo oziroma navedbo, ali gre za ožjega družinskega člana člana uprave oziroma nadzornega sveta,
(c) datum sklenitve posamezne pogodbe, vključno z morebitnimi naknadnimi spremembami,
(d) predmet posamezne pogodbe,
(e) vrednost posamezne pogodbe in skupna vrednost vseh pogodb,
(f) plačilne pogoje.
(4) V primeru pogodbe o izvedbi finančnih storitev mora BPD poleg informacij iz tretjega odstavka tega člena dodatno razkriti še:
(a) trajanje posamezne pogodbe,
(b) način in vrsto zavarovanja v posamezni pogodbi,
(c) provizije,
(d) obrestno mero, ki je navedena v pogodbi oziroma druge stroške.
(5) BPD mora v zvezi s pomembnim poslovnim stikom iz točke (b) drugega odstavka tega člena poleg informacij iz tretjega in četrtega odstavka tega člena razkriti še razlike med elementi posla glede na običajno poslovno politiko.
(6) BPD mora v zvezi s pomembnim poslovnim stikom iz točke (c) drugega odstavka tega člena poleg informacij iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena razkriti še informacije o vrsti in višini sredstev, ki jih je BPD ali njena podrejena družba v preteklem poslovnem letu nakazala posamezni organizaciji ter ime te organizacije.

(1) BPD mora razkriti informacije o upoštevanju predpisov, drugih pravil in internih aktov, ki urejajo nasprotja interesov članov vodenja in nadzora podrejenih finančnih družb s sedežem izven Republike Slovenije.
(2) BPD mora razkriti naslednje informacije v zvezi z upoštevanjem predpisov, drugih pravil in internih aktov iz prvega odstavka tega člena:
(a) seznam ugotovljenih nasprotij interesov pri članih vodenja in nadzora podrejenih družb s sedežem izven Republike Slovenije v preteklem letu,
(b) ukrepe, ki so bili sprejeti na ravni nadzornega sveta za preprečevanje in omejevanje nasprotij interesov iz točke (a) tega odstavka.«.

Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.