Številka: Up-308/11-8

Datum: 6. 3. 2012

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Andrej Žabjek, Ljubljana, ki ga zastopa mag. Matevž Krivic, Spodnje Pirniče, na seji 6. marca 2012

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Up 1/2009 z dne 22. 12. 2010 v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča št. II Upr 20/2009 z dne 19. 2. 2009 se zavrže.

1. V postopku za pridobitev mednarodne zaščite je Vrhovno sodišče izdalo sklep, s katerim je z denarno kaznijo 600,00 EUR kaznovalo pritožnika, ki je v pritožbenem postopku kot pooblaščenec zastopal prosilca za mednarodno zaščito. Izrek denarne kazni je utemeljilo s povzetkom žaljivih navedb v pritožbi z dne 26. 1. 2009, vloženi zoper sodbo Upravnega sodišča št. U 2594/2008 z dne 7. 1. 2009. Zoper ta sklep je pritožnik vložil pritožbo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Ocenilo je, da je šlo v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo za strokovno diskvalifikacijo in žalitev sodišča ter tožene stranke. Očitek pritožnika, da ni odgovoren za vsebino pritožbe, ki naj bi jo sestavil mag. Matevž Krivic, je zavrnilo kot neutemeljen. Po presoji Vrhovnega sodišče je pritožnik žalil sodišče in toženo stranko na način, ki ga ni mogoče upravičiti niti s potekom konkretnega postopka niti z njegovo prizadetostjo zaradi neuspešnega uveljavljanja svojih stališč in pravnih naziranj glede razumevanja posameznih določb Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo – ZMZ).
2. Pritožnik zatrjuje kršitve pravic iz 22. in 39. člena Ustave. Meni, da obravnavana zadeva odpira pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve, in sicer gre za vprašanje, ali tako »disciplinsko« kaznovanje odvetnika pomeni kršitev pravice do svobode izražanja in pravice do izjave, varovane v 22. členu Ustave, še zlasti če do njega pride ob očitnem neupoštevanju stališč Ustavnega sodišča, sprejetih v odločbi št. U-I-145/03 z dne 23. 6. 2005 (Uradni list RS, št. 69/05, in OdlUS XIV, 62). Pritožnik zlasti opozarja na to, da mora sodišče ob odločanja o kaznovanju po 109. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – ZPP) v vsakem konkretnem primeru upoštevati načelo sorazmernosti. Meni, da sodišče v obravnavani zadevi ni spoštovalo stališč, sprejetih v navedeni odločbi Ustavnega sodišča. Vrhovnemu sodišču tudi očita, da se je izognilo opredelitvi do več bistvenih pritožbenih navedb, s čimer naj kršilo 22. člen Ustave. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov.
3. V skladu s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) se šteje, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, kadar se z ustavno pritožbo izpodbija posamični akt, izdan v sporu majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, oziroma v drugih sporih, če vrednost spornega predmeta za pritožnika ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti v zakonu, ki ureja pravdni postopek. Izpodbijana sklepa pritožniku nalagata plačilo denarne kazni v znesku 600 EUR. Ker vrednost spornega predmeta za pritožnika ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti, ustavna pritožba ni dovoljena.
4. Po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki sicer ni dovoljena. Za posebej utemeljen primer gre, če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve. Pritož­nik sicer zatrjuje, da obravnavana zadeva odpira pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Vendar bi moral trditve o obstoju pomembnega ustavnopravnega vprašanja ustrezno utemeljiti, česar pa pritožnik ne stori. Kot sam navaja, je Ustavno sodišče stališča, ki jih mora sodišče upoštevati pri denarnem kaznovanju po 109. členu ZPP, obrazložilo v odločbi št. U-I-145/03. Odločitev Ustavnega sodišča v tej zadevi torej ne bi imela precedenčnega pomena. Ker ustavna pritožba ni dovoljena, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni, jo je senat Ustavnega sodišča zavrgel.
5. Senat je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica senata mag. Marta Klampfer ter člana mag. Miroslav Mozetič in Jasna Pogačar. Sklep je sprejel soglasno.