Na podlagi 61. člena v povezavi s 97. in 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na 13. seji dne 24. 4. 2012 sprejel

(1) Ta odlok se sprejema skladno s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01).
(2) Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš Babno – Ložnica II (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt) je izdelalo podjetje Biro Žveplan d.o.o., Lava 5, 3000 Celje, pod številko projekta 09056.

(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostoru, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanja okolja in naravnih virov ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno v javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo na vpogled na Mestni občini Celje.

(1) Območje podrobnega načrta se nahaja v Mestni občini Celje, v naselju Ložnica in se navezuje na obstoječo pozidavo.
(2) Po prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana je obravnavano območje opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč znotraj območja predvidenega za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti.
(3) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom, so:
– nova interna navezovalna cesta;
– individualna stanovanjska gradnja;
– gospodarska javna infrastruktura.

(1) Območje podrobnega načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1707, 1708/3, 1710/2, 1710/3 in 1710/4, vse k.o. Medlog. Površina območja meri 8.535 m².
(2) Za izvedbo navezav podrobnega načrta na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča zunaj podrobnega načrta, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.
(3) Na območju podrobnega načrta ni predvidenih odstranitev obstoječih objektov.

(1) Območje je obdano z obstoječo stanovanjsko pozidavo. V okolici so kmečka gospodarstva in nepozidana zemljišča. Lokacija narekuje načrtovanje objektov za stanovanjsko dejavnost. Območje se preko interne ceste priključuje na južno ležečo občinsko cesto.
(2) Območje se navezuje na sosednja območja preko interne ceste po obstoječi občinski cesti, peš komunikacijah in kolesarskih poteh. Predvidena je cesta »A«, ki predstavlja povezavo med občinsko lokalno cesto in cesto »B«, ki je interna cesta znotraj ureditvenega območja. Kot koridor je predvidena tudi rezervacija zemljišča za potencialno povezavo ceste »A« proti severu.

S podrobnim načrtom so načrtovane prostorske ureditve za območje gradnje za izgradnjo desetih stanovanjskih objektov.

(1) Na območju podrobnega načrta so dopustni posegi:
– gradnja novih objektov;
– dozidava;
– nadzidava do s tem odlokom predvidene etažnosti;
– redna vzdrževalna dela, investicijsko vzdrževalna dela;
– rekonstrukcija objektov;
– odstranitve objektov;
– gradnja gospodarske infrastrukture;
– urejanje utrjenih zunanjih površin;
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.
(2) Pogoji za urejanje okolice stanovanjskih objektov so:
– znotraj ureditvenega območja je mogoče parcelo ograditi z živo mejo, žično ali leseno ograjo višine do 1,8 m, v minimalni oddaljenosti 0,5 m od cestnega telesa, polne zidane ali lesene ograje niso dovoljene;
– na priključku na občinsko cesto (cesta »A«) se v območju preglednega trikotnika lahko ogradijo parcele z živo mejo, žično ali leseno ograjo višine do 0,75 m (preglednost pri vključevanju v promet). Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme;
– ob objektu je dovoljeno izvesti nezahtevne objekte za lastne potrebe in enostavne objekte za lastne potrebe, dovoljeni faktor zazidanosti parcele je 0,4.

Razmestitev objektov je določena z gradbenimi mejami, črtami, ki jih načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.

(1) Za vse objekte (1–10) se tip pozidave poenoti na sodobno oblikovane objekte, zasnovane kot podolgovati kubusi orientirani vzdolžno ali prečno na interno in občinsko cesto. Objekti so zasnovani sodobno, z ravnimi ali dvokapnimi strehami. Dvokapne strehe so v naklonu 25–40 stopinj, z možnostjo frčad z ravno streho. Dovoljena je gradnja arhitekturno kvalitetnih ter energetsko učinkovitih stanovanjskih objektov.
(2) Objekti so etažnosti P+IP v primeru dvokapnih streh, ali P+1 pri ravnih. Mogoča je izvedba kleti, vendar v nepropustni kesonski izvedbi in z obveznim geološkim mnenjem, v celoti vkopanih oziroma do opredeljene kote pritličja. Garažo je možno izgraditi tudi v objektu. Fasade so oblikovane in konstrukcijsko zasnovane z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov; materiali: omet, beton, steklo ali drugi sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov v barvni lestvici toplih zemeljskih barv.
(3) Gabariti objektov:
– tlorisne dimenzije novih individualnih objektov se lahko razvijajo znotraj razmerja stranic od 1:1,3 do 1:2;
– gabariti objektov 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8 in 9 so dimenzij 19,00 m x 10,00 m z garažo ali nadstreškom;
– gabariti objekta 5 so dimenzij 18,00 m x 10,00 m z garažo ali nadstreškom;
– gabariti objekta 10 so 12,00 m x 16,00 m z garažo ali nadstreškom.
(4) Stanovanjske objekte se načrtuje s koto pritličja dvignjeno nad obstoječi teren, na koto poplavne vode z varnostnim nadvišanjem minimalno 0,5 m, in sicer na koti 239,80 mnv.
(5) Na objektih je dovoljeno postavljati fotovoltaične elemente, vendar le v ravnini strešin oziroma fasade.

Dostopi in dovozi do objektov so predvideni iz strani dovozne ceste, kjer so predvidene zunanje parkirne in manipulativne površine. Okolice objektov so zatravljene in zasajene z okrasnimi grmovnicami in nizkim drevjem. Ograje se v preglednem trikotniku priključka na občinsko cesto postavlja v skladu s 7. členom tega odloka.

Predvidena je izgradnja šestih komunalno-ekoloških otokov za vsak par stanovanjskih objektov, le stanovanjska objekta 1 in 4 imata svoj komunalno-ekološki otok. Do teh otokov je predvidena izgradnja vodovodnega omrežja s posameznimi vodomernimi jaški, elektro NN omrežja s priključnimi omaricami in kabelska kanalizacija za telekomunikacijsko omrežje (TK in CATV) s priključnimi omaricami.

Zelene površine so sestavni del ureditve območja. Trase komunalne infrastrukture je potrebno voditi izven območja zelenic pod pešpotmi in dovozi.

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje in sicer minimalno na kanalizacijsko, vodovodno, ter elektroenergetsko omrežje;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču; upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem;
– trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur;
– dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše izrabe prostora;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje;
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov;
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(1) Območje podrobnega načrta se nahaja v naselju Babno, jugozahodno od stanovanjske soseske Lava. Priključevanje območja se uredi z novo interno navezovalno cesto (cesta »A«), ki bo na južni strani priključena na obstoječo lokalno cesto LC 032640 Lava–Čulk–Babno.
(2) Na interno navezovalno cesto »A« se pravokotno priključi cesta »B«, ki poteka v smeri vzhod–zahod. Nova cesta se predvidi med dvema vrstama stanovanjskih hiš in se slepo zaključi na eni in drugi strani, v sredini pa naveže na cesto »A«.
(3) Karakteristični normalni profil ceste »A« in »B« znaša:

– bankina                                         1 x 0,50 m;
– vozišče                                         1 x 4,50 m;
– bankina                                         1 x 0,50 m;
– zelenica                                        1 x 0,80 m;
– skupna širina                                       6,30 m.

(4) Prečni sklon ceste je 2,0 %. Cesta ni robničena, tako da se padavinske vode izlivajo enakomerno po terenu in v bankinah in zelenicah poniknejo.
(5) Pred asfaltiranjem ceste je potrebno izvesti vse komunalne, energetske in telekomunikacijske vode ter hišne priključke, ki predvidoma potekajo pod asfaltnimi površinami.

Za vsak objekt je potrebno zagotoviti minimalno dve parkirni mest na lastni parceli.

Ob interni navezovalni cesti niso predvidene posebne površine za kolesarski in peš promet.

(1) Predvidena je izgradnja šestih komunalnih eko otokov, do koder se bodo pripeljali vsi komunalni priključki za posamezne objekte. Predviden je en otok za dva objekta, le otoka številka 4 in 6 sta predvidena za en objekt.
(2) Po sredini obravnavanega območja v smeri sever-jug poteka obstoječi javni vodovod LŽ400. Le-tega se je potrebno izogibati ter ga zaščititi na celotnem odseku trase znotraj podrobnega načrta. Predvideni stanovanjski objekti morajo biti od njega odmaknjeni minimalno 3,00 m. Na obstoječi vodovod je vezana lokacija priključne ceste »A«, ki je predvidena tako, da se bo ta vodovod kasneje nahajal v bankini ceste. Pri prečkanju ceste »B« je potrebno vodovod zaščititi.
(3) Za zagotavljanje zadostne količine pitne in požarne vode se območje podrobnega načrta priključi na obstoječ vodovod LŽ-N100.
(4) Na območju se zgradi za predvidene objekte sekundarno vodovodno omrežje. Nov vodovod se izvede pod predvideno cesto »B« iz LŽ-N, cevi DN 100 mm. Hišni priključki se izvedejo z navrtnim oklepom ter cestnim zapornim ventilom. Priključki morajo biti profila Φ25 mm, cevi polietilen 10 barov. Vodomer se vgradi v tipsko toplotno izoliran vodomerni jašek, ki je lociran ob komunalnih otokih. Pred začetkom gradnje ceste in objektov je potrebno odkopati spoje na vodovodu LŽ400mm in nanje namestiti varovalne obroče, kot so npr. Georg Fisher WAGA tip WAL/V, na stroške investitorja.
(5) Na projektirano vodovodno omrežje se namestita dva nadzemna hidranta za zagotovitev požarne varnosti.
(6) Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine.

(1) Fekalna kanalizacija za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov na območju obravnavanega podrobnega načrta še ni zgrajena, zato jo bo potrebno najprej zgraditi in predvideti priključitev na obstoječ javni kanal 103000 ali 103075, preko enega od obstoječih revizijskih jaškov na koto nad temenom kanalizacijske cevi. Pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz obravnavanega podrobnega načrta je potrebno izdelati načrt predvidene fekalne kanalizacije in zanjo pridobiti soglasje upravljavca.
(2) Interna kanalizacija posameznih objektov, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročali povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča.
(3) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vodo, ki ustreza Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07, 79/09) in Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07, 54/11) ter občinskemu odloku.
(4) Onesnažene padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirišč se odvajajo preko peskolovov in lovilcev olj v ponikovalnico. Padavinske vode iz strešin se vodijo preko peskolovov v ponikovalnice posameznih objektov.
(5) Odvodnjavanje padavinskih vod za posamezne objekte se predvidi v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrL-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08), in sicer z zadrževanjem in ponikanjem v skladu z geološko-geomehanskim poročilom, ki ga je izdelal Hidrosvet, d.o.o., številka projketa 48/10, september 2010.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(1) Na območju podrobnega načrta ni zadostnih kapacitet električne energije za napajanje predvidenih objektov. Energija za napajanje predvidenih odjemalcev znotraj podrobnega načrta je na razpolago na SN zbiralnicah 10(20) kV predvidene TP 10(20)/0.4 kV Ložnica s priključnim SN kablovodom 10(20) kV. Predvidena TP 10(20)/0.4 kV Babno–Ložnica je vzankana v SN mrežo 10(20) kV preko predvidenega priključnega kablovoda 10(20) kV nadomestna TP 10(20)/0.4 kV Ronkova–nadomestna TP 10(20)/0.4 kV Klanjškova. Transformatorska postaja 10(20)/0.4 kV je montažno betonske tipske izvedbe. Predvidi se postavitev ene transformatorske postaje Babno–Ložnica, ki se zgradi na jugozahodnem robu parcele št. 1147 k.o. Medlog, tipa IGM 1, SF(6) 10(20)/0,4 kV, 1 x 630 kVA.
(2) V predvideno TP 10(20)/0.4 kV se vgradi en distribucijski transformator maksimalno 1 x 630 kVA. Točen tip TP 10(20)/0.4 kV in nazivna moč transformatorja se določi v projektu PGD in PZI.
(3) Trase v podrobnem načrtu služijo kot osnova za izdelavo projektne dokumentacije PGD, PZI transformatorske postaje s priključnimi SN in NN vodi skladno s pogoji upravljavca vodov.
(4) Predvidena distribucijska mreža znotraj kompleksa podrobnega načrta se izvede z zemeljskimi kablovodi:
– SN kablovodi 20 kV: 3 (NA2XS(F)2Y) 1x 150/25 mm², 20 kV;
– NN kablovodi 1 kV: E-AYY(AY2Y) – J 4 X (35 DO 150)SM + 1.5RE mm².
(5) Hišni priključki se morajo zgraditi kot kabelski priključek, položen v zemljo ali v kabelsko kanalizacijo. Predvideni nizkonapetostni izvodi iz TP 10(20)/0.4 kV se izvedejo s kabli tipa E-AYY (AY2Y) – J 4 x (35 do 150) SM + 1,5 RE mm². Trasa kablovoda poteka po travnatih in voznih površinah. Znotraj podrobnega načrta se kablovod položi v predvideni kabelski kanalizaciji, ki se zgradi pretežno v bankini novih cest.
(6) Za NN priključno merilne omarice Rg/Rm se uporabijo prosto stoječe NN omarice, ki se postavijo na montažne plastične ali betonske temelje. Predvidena oprema so števci MT 371-D1A54: projekt (PGD oziroma PZI).
(7) Kabelski jaški so različnih dimenzij, armirano betonski ali zidani z ustreznimi litoželeznimi pokrovi nosilnosti 250 kN (po tipizaciji Elektro Celje d.d.). Lokacija jaškov kot tudi detajli kabelske kanalizacije se obdelajo v projektu PGD in PZI.
(8) Pri načrtovanju (PGD in PZI) dokumentacije je potrebno upoštevati že izdelano idejno rešitev elektrifikacije obravnavanega območja – IDP 70/2009 OPPN za območje Babno LKS, ki ga je izdelalo podjetje Urbanisti d.o.o., Aškerčeva ul. 14, Celje.

Na območju podrobnega načrta ni obstoječega TK. Ob navezovalni cesti je vrisan koridor za CATV omrežje. Na območju podrobnega načrta se predvidi izgradnja kabelske kanalizacije za komunikacijsko omrežje. Fizične kable vgradi izbrani operater sam. Priključevanje objektov se podrobneje obdela v PGD, PZI dokumentaciji.

Javna razsvetljava se izvede s tipskimi kandelabri in svetilkami, ki ustrezajo obstoječi zakonodaji. Razdalja med kandelabri bo 20 do 30 m. Oddaljenost od roba cestišča bo znaša od 0.5 m do 1 m. Predvideni kablovodi so tipa NAYY – J 4 x 16 do 25 mm2. Javna razsvetljava se uredi na trasi interne navezovalne ceste. Izbrana morajo biti takšna svetila, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaženje okolja, skladno z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10).

(1) V bližini obravnavanega območja podrobnega načrta poteka nizkotlačno (0,10 bar) plinovodno omrežje.
(2) Za predvidene objekte na območju podrobnega načrta se predvidi priključitev na nizkotlačno plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom.
(3) Pri projektiranju in izgradnji je potrebno upoštevati parametre v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02) ter tehnične predpise in smernice sistemskega operaterja plinskega omrežja v Mestni občini Celje.
(4) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi predstavnik distributerja. Mesto postavitve plinomerov mora biti vedno dostopno za odčitavanje in nadzor (v fasadnih omaricah).

(1) Na osnovi Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Celje (Uradni list SRS, št. 28/86, Uradni list RS, št. 1/92) varstveni režim za spomenik zahteva izvedbo predhodnih arheoloških raziskav pred posegi v prostor.
(2) Na obravnavanem območju se skladno s 27. točko 3. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11) izvedejo predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča.
(3) Na obravnavanem območju se izvedejo geomehanske vrtine z jedrom premera od 0.10 do 0.15 m, in sicer predvidoma 4 do 5 vrtin na parcelo (velikost parcel je 582–1040 m²) do sterilne geološke osnove s poterensko obdelavo gradiva; torej 40–50 vrtin (pričakovana globina 5–6 m). Lokacija vrtin se uskladi na terenu z odgovornim konservatorjem. Tam, kjer je glede na koncentracijo arheoloških najdb in za razjasnitev arheološke stratigrafije potrebno, se v dogovoru z odg. konservatorjem po potrebi izvede še do 10 vrtin do globine sterilne geološke osnove, s poterensko obdelavo gradiva. V primeru ugotovitve novih okoliščin se lahko metodologija predhodnih arheoloških raziskav v dogovoru z odgovornim konservatorjem smiselno prilagodi novim okoliščinam.
(4) Izvede se makroskopsko petrografski, sedimentološki in pedološki pregled jeder in izdela poročilo. Izvede se arheološka interpretacija antropogenih ostankov v vrtinah in izdela poročilo. V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja – in situ (ZVKD-1, čl. 75–80 in Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine, 5. čl. – četrta alineja).
(5) Na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav/vrtin se podajo nadaljnje smernice oziroma kulturnovarstveni pogoji za izvedbo objektov v ureditvenem območju.

(1) Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), na podlagi katere območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za stanovanjsko območje.
(2) Emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11).
(3) Do izvedbe celovitih protipoplavnih ukrepov je območje lahko poplavljeno. Območje se nahaja na robu poplavnega območja. Po hidrološki analizi je zaradi zagotovitve poplavne varnosti predlagana višina predvidenih objektov ±0,00=239,80 mnv. Varovanje vod je potrebno izvajati na osnovi 18. člena tega odloka. Odvajanje padavinskih voda z območja obravnave je potrebno izvesti skladno z 92. členom Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08) na tak način, da je v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin oziroma je potrebno zagotoviti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom. Padavinske vode je potrebno prioritetno ponikati.

(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in določili Odredbe o ravnanju z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01, 41/04 – ZVO-1).
(2) Prostor za odpadke se nahaja na komunalnih otokih, kjer bodo posode za dva objekta. Dovoz do njih je omogočen preko internega cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov je potrebno postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor vzhodno ob vstopu na območje podrobnega načrta, ki je posebej oblikovan, skladno z oblikovanjem objekta.
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo, objekta je potrebno deponirati in ravnati z njimi skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11).

Območje podrobnega načrta je poplavno ogroženo s strani vodotoka Koprivnica. Skladno z izdelano študijo Hidrološko-hidravlična presoja (Hidrosvet, d.o.o., št. proj.: 48/10, september 2010) in izdelano karto poplavne nevarnosti se nahaja predmetno območje v razredu majhne nevarnosti. Predvideni so naslednji ukrepi:
– stanovanjske objekte se načrtuje s koto pritličja dvignjeno nad obstoječi teren, na koto poplavne vode z varnostnim nadvišanjem minimalno 0,5 m, in sicer na koti ±0,00=239,80 nmv; glede na visoko podtalnico je mogoča le izgradnja objektov brez kleti, ob tehnološko ustrezni izvedbi je kot toleranca mogoča podkletitev, vendar v nepropustni kesonski izvedbi skladno s predhodnim geološkim mnenjem;
– kote terena obravnavanih zemljišč ni dopustno dvigniti nad koto obstoječega terena z namenom, da se ne poslabša stanje obstoječim zemljiščem in obstoječi pozidavi.

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati smernice in pravilnike s področja gradnje objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje Mercalli-Cancani-Sieberg. Pospešek tal je 0,150.

(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po predvideni interni navezovalni cesti. Varen umik je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(2) Načrtovano je vodovodno in hidrantno omrežje z zagotovljeno zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 1/95 – ZSta, 59/99 – ZTZPUS, 52/00 – ZGPro, 83/05), na vodovodnem omrežju morajo biti nameščeni nadzemni hidranti.
(3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine se opredeli v PGD projektu (zasnova požarne varnosti) in bo skladen z določili predpisov s področja varstva pred požarom.

Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo.

Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati ustrezne tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.

Za zaščito ljudi in premoženja pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je potrebno kot dopolnilna zaščita ojačitev prve plošče.

V prvi fazi se območje podrobnega načrta v celoti komunalno opremi, v drugi fazi se pristopi k izgradnji enostanovanjskih objektov (1–10).

(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(2) Dopustna so tudi odstopanja:
– v gabaritih objektov do +/-2,0 m v predpisanem razmerju stranic, tolerance na predvideno etažnost ni;
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta podrobnega načrta.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o prostorsko ureditvenih pogoji za območje Babno (Uradni list SRS, št. 36/88, 80/09) v delu, ki se nanaša na območje, ki ga ureja ta odlok.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.