Na podlagi tretjega odstavka 17. člena in prvega odstavka 23. člena ter za izvrševanje 94. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (UL L št. 365 z dne 31. 12. 1994, str. 24), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1), in Direktivo 2009/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o rekuperaciji bencinskih hlapov na drugi stopnji med oskrbo motornih vozil na bencinskih servisih (UL L št. 285 z dne 31. 10. 2009, str. 36) določa za upravljavce naprav in obratov:
– ciljne vrednosti za pripravo celovite ocene ustreznosti tehničnih ukrepov za zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin in
– tehnične ukrepe za zmanjšanje emisije hlapnih organskih spojin in druge ukrepe v zvezi z izpuščanjem bencinskih hlapov v zrak za naprave za skladiščenje bencina in za pretakanje bencina med oskrbo motornih vozil na bencinskem servisu.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. bencin je naftni derivat, ki ima ne glede na vsebnost dodatkov parni tlak, merjen po Reidu, najmanj 27,6 kPa, in se uporablja kot gorivo motorjev z notranjim zgorevanjem. Utekočinjen naftni plin se ne šteje za bencin;
2. bencinski hlapi so spojine v plinastem stanju, ki izhlapevajo iz bencina;
3. bencinski servis je postrojenje za razdeljevanje bencina iz naprav za skladiščenje bencina v rezervoarje motornih vozil;
4. ciljna vrednost za pripravo celovite ocene ustreznosti tehničnih ukrepov za zmanjšanje emisije hlapnih organskih spojin (v nadaljnjem besedilu: ciljna vrednost) je standard okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je priporočena vrednost, na podlagi katere se pripravi celovita ocena ustreznosti uporabljenih tehničnih ukrepov za zmanjšanje emisije snovi iz naprav za skladiščenje bencina in polnjenje premičnih rezervoarjev;
5. emisija hlapnih organskih spojin (v nadaljnjem besedilu: emisija snovi) je izpuščanje hlapnih organskih spojin iz naprav za skladiščenje bencina in naprav za polnjenje bencina v premične rezervoarje;
6. količina pretočenega bencina je največja letna količina pretočenega bencina v premične rezervoarje v skladišču bencina ali na bencinskem servisu v obdobju zadnjih treh koledarskih let;
7. naprava za rekuperacijo bencinskih hlapov je naprava za utekočinjanje bencina iz bencinskih hlapov, vključno s sistemom za zbiranje in začasno shranjevanje bencinskih hlapov v skladišču bencina;
8. naprava za polnjenje je katera koli oprema ali naprava v skladišču bencina, ki je namenjeno polnjenju bencina v premične rezervoarje. Naprava za polnjenje avtocistern je sestavljena iz enega ali več polnilnih otokov;
9. naprava za skladiščenje je nepremični rezervoar v skladišču bencina;
10. polnilni otok je naprava v bencinskem skladišču, ki je namenjena pretakanju bencina v posamezno avtocisterno;
11. premični rezervoar je kakršna koli premična cisterna, kot je avtocisterna ali železniška cisterna, ki se uporablja za prevoz bencina od enega skladišča bencina do drugega ali od skladišča bencina do bencinskega servisa;
12. razmerje med hlapi in bencinom je razmerje med volumnom bencinskih hlapov pri atmosferskem tlaku, ki gre skozi sistem za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji, in volumnom razdeljenega bencina;
13. sistem za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji je oprema, ki se uporablja za vračanje bencinskih hlapov, izpodrinjenih iz rezervoarja motornega vozila za gorivo med oskrbo z bencinom na bencinskem servisu, nazaj v rezervoar za skladiščenje na bencinskem servisu ali nazaj v točilno napravo za ponovno prodajo;
14. skladišče bencina je postrojenje za skladiščenje in polnjenje bencina v premične rezervoarje v cestnem, železniškem ali ladijskem prometu, vključno z vsemi napravami na kraju skladiščenja bencina;
15. točilna naprava je naprava za točenje goriva, ki je pritrjena na tla. Vsi sestavni deli so obdani s skupnim zaščitnim ohišjem, ki ga pri uporabi ni treba odpirati;
16. učinkovitost zajetja bencinskih hlapov je količina bencinskih hlapov, ki jo zajame sistem za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji v primerjavi s količino bencinskih hlapov, ki bi se sprostili v ozračje, če takega sistema ne bi bilo, pri čemer je ta količina izražena v odstotkih;
17. vmesno skladišče bencinskih hlapov je naprava za skladiščenje, ki se uporablja za skladiščenje bencinskih hlapov, da se bencinski hlapi pozneje prečrpajo in ponovno uporabijo v drugem skladišču bencina, pri čemer se prečrpavanje bencinskih hlapov iz ene naprave za skladiščenje v drugo v istem skladišču bencina ne šteje za vmesno skladiščenje bencinskih hlapov.

Skladišče bencina mora biti opremljeno tako, da tehnični ukrepi za zmanjšanje emisije snovi pri skladiščenju bencina v vseh napravah za skladiščenje zagotavljajo, da ciljna vrednost letnih izgub bencina ne presega 0,01 odstotka masnega deleža količine pretočenega bencina.

(1) Upravljavec naprave za skladiščenje mora za doseganje ciljne vrednosti letnih izgub bencina pri skladiščenju iz prejšnjega člena zagotoviti, da:
1. so zunanje stene in streha nadzemne naprave za skladiščenje pobarvani z barvo, ki ima vsaj 70-odstotno odbojnost toplotnega sevanja;
2. ima naprava za skladiščenje z zunanjo plavajočo streho primarno in sekundarno tesnjenje. Primarno tesnjenje mora tesniti prostor v obroču med steno rezervoarja in zunanjim obodom plavajoče strehe, sekundarno tesnjenje pa mora tesniti prostor nad primarnim tesnjenjem. Tesnjenji morata biti načrtovani tako, da zadržita najmanj 95 odstotkov količine bencinskih hlapov, ki bi izhlapeli pri skladiščenju v napravi za skladiščenje enakih velikosti z nepremično streho in dihalnim razbremenilnim ventilom.
(2) Določbe 1. točke prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za napravo za skladiščenje, ki ima vgrajeno napravo za rekuperacijo bencinskih hlapov v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena te uredbe.
(3) Skladišče bencina, za katero je v skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena te uredbe potrebna naprava za rekuperacijo bencinskih hlapov, mora imeti:
1. napravo za skladiščenje z nepremično streho ali
2. zunanjo ali notranjo plavajočo streho, opremljeno s primarnim in sekundarnim tesnjenjem, pri čemer mora tesnjenje izpolnjevati zahteve iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Določbe 2. točke prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za skladišče bencina, katerega naprava za skladiščenje ima zunanjo nepremično streho in ki se uporablja kot vmesno skladišče bencinskih hlapov.
(5) Upravljavec naprave za skladiščenje mora preveriti kakovost barvnega premaza iz 1. točke prvega odstavka tega člena najmanj vsaka tri leta. Rezultate preverjanja mora hraniti najmanj pet let in jih na zahtevo predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Oprema za polnjenje in praznjenje premičnih rezervoarjev v skladišču bencina mora biti narejena tako, da tehnični ukrepi za zmanjšanje emisije snovi pri pretakanju bencina zagotavljajo, da ciljna vrednost letnih izgub bencina ne presega 0,005 odstotka masnega deleža količine pretočenega bencina.

(1) Upravljavec skladišča bencina mora za doseganje ciljne vrednosti letnih izgub bencina pri polnjenju in praznjenju premičnih rezervoarjev iz prejšnjega člena zagotoviti, da:
1. se bencinski hlapi, ki nastajajo pri polnjenju premičnih rezervoarjev, odvajajo v napravo za rekuperacijo bencinskih hlapov. Naprava za rekuperacijo bencinskih hlapov mora biti nameščena v skladišču bencina, povezovalni vod za odvajanje bencinskih hlapov pa mora biti za pare neprepusten,
2. nobena povprečna urna koncentracija bencinskih hlapov na izpustu naprave za rekuperacijo bencinskih hlapov v najmanj sedmih urah delavnika pri običajnem pretoku goriva ne presega 35 g/Nm3,
3. se pri nenamernem puščanju bencinskih hlapov zaustavi polnjenje premičnega rezervoarja in
4. se redno preverjajo tesnost naprav, povezave in cevovodi na pretakališču goriva.
(2) Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se lahko v skladišču bencina s pretokom bencina do 25 000 t letno namesto odvoda v napravo za rekuperacijo bencinskih hlapov odvajajo bencinski hlapi v vmesno skladišče.
(3) Upravljavec skladišča bencina, ki je opremljeno z opremo za polnjenje avtocistern, mora zagotoviti, da so na vseh polnilnih otokih za polnjenje avtocistern vse polnilne roke opremljene za spodnje polnjenje goriva v skladu s prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Upravljavec skladišča bencina mora zagotavljati kot obratovalni monitoring prve in občasne ali trajne meritve bencinskih hlapov pri izpustu naprave za rekuperacijo bencinskih hlapov na način in v obsegu, določenima s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(2) Če se izvajajo občasne meritve, se morajo vsako uro izmeriti najmanj štiri trenutne vrednosti vsebnosti bencinskih hlapov v odpadnem plinu.

Upravljavec premičnih rezervoarjev mora zagotoviti, da:
1. se ostanki bencinskih hlapov po izpraznjenju rezervoarja zadržijo v rezervoarju;
2. premični rezervoarji, ki dovažajo bencin bencinskim servisom ali skladiščem bencina, prevzamejo in zadržijo povratne bencinske hlape iz rezervoarja, ki je nameščen na bencinskem servisu ali v skladišču bencina. Pri železniških cisternah se lahko odvajajo povratni bencinski hlapi iz rezervoarja v vmesno skladišče bencinskih hlapov;
3. se bencinski hlapi iz 1. in 2. točke tega odstavka zadržijo v premičnem rezervoarju do njegovega ponovnega polnjenja v skladišču bencina, razen če gre za izpust bencinskih hlapov skozi varnostni ventil;
4. se v okviru pregledov v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnih snovi, pregledujejo tudi varnostni ventili in preverja prepustnost za bencinske hlape premičnih rezervoarjev na podlagi tlačnega preizkusa.

(1) Ministrstvo lahko dovoli začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja z izpustom bencinskih hlapov iz premičnega rezervoarja v okolje, če se:
– premični rezervoar po praznjenju uporabi za prevoz drugih tekočin, bencinskih hlapov pa ni bilo mogoče odvesti v vmesno skladišče bencinskih hlapov, in
– izvede prezračevanje premičnega rezervoarja na območju, na katerem ni možnosti, da bi izpust bencinskih hlapov povzročil škodljive učinke na okolje in zdravje ljudi.
(2) Vlogi za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora upravljavec premičnega rezervoarja priložiti dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je mesto izpusta bencinskih hlapov tako, da izpust ne povzroča škodljivih učinkov na okolje in zdravje ljudi.

Oprema za polnjenje naprav za skladiščenje na bencinskem servisu mora biti narejena tako, da tehnični ukrepi za zmanjšanje emisije snovi pri polnjenju zagotavljajo, da ciljna vrednost letnih izgub bencina ne presega 0,01 odstotka masnega deleža količine pretočenega bencina.

(1) Upravljavec bencinskega servisa mora za doseganje ciljne vrednosti letnih izgub bencina iz prejšnjega člena zagotoviti, da:
1. se spodrinjeni bencinski hlapi, ki nastajajo pri polnjenju naprav za skladiščenje, odvajajo prek povezovalnega voda v premični rezervoar,
2. je povezovalni vod za odvajanje bencinskih hlapov za hlape neprepusten in
3. se naprava za skladiščenje ne polni, če naprave za polnjenje bencina in naprave za odvajanje bencinskih hlapov ne delujejo pravilno.
(2) Določbe prejšnjega odstavka in prejšnjega člena se ne uporabljajo za bencinski servis s količino pretočenega bencina, manjšo od 100 m3.

(1) Upravljavec bencinskega servisa mora za namen zmanjšanja emisije snovi v zrak opremiti točilne naprave s sistemom za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji, če je:
– dejanska ali predvidena letna količina pretočenega bencina, ki se izprazni iz premičnih rezervoarjev v bencinski servis, večja od 500 m3, ali
– dejanska ali predvidena letna količina pretočenega bencina, ki se izprazni iz premičnih rezervoarjev v bencinski servis, večja od 100 m3, bencinski servis pa je pod prostori v stanovanjski in nestanovanjski stavbi, razen pod rezervoarji, silosi in skladišči ter kmetijskimi stavbami.
(2) Če ima sistem za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji nameščen sistem samodejnega spremljanja učinkovitosti zajetja bencinskih hlapov, mora samodejno odkriti napake pri samem delovanju sistema za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji, pri čemer prikaže napake upravljavcu bencinskega servisa ter samodejno prekine dotok bencina iz okvarjene točilne naprave, če se napaka ne odpravi v sedmih dneh.
(3) Učinkovitost zajetja bencinskih hlapov v sistemu za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji iz prvega odstavka tega člena mora biti enaka ali višja od 85 odstotkov.
(4) Učinkovitost zajetja bencinskih hlapov iz prejšnjega odstavka mora v skladu z drugim odstavkom tega člena potrditi proizvajalec sistema za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji v skladu s postopki za homologacijo opreme.
(5) Razmerje med hlapi in bencinom mora biti enako ali večje od 0,95, vendar manjše ali enako 1,05.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena bencinskih servisov, ki se uporabljajo izključno v povezavi z izdelavo in dostavo novih motornih vozil, ni treba opremiti s sistemom za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji.

(1) Učinkovitost zajetja bencinskih hlapov s sistemom za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji se mora med obratovanjem bencinskega servisa preizkusiti s preverjanjem, ali je razmerje med hlapi in bencinom pri simulaciji dolivanja goriva v skladu s petim odstavkom prejšnjega člena. Za ta namen se uporabijo metode, ki so bile uporabljene pri homologaciji opreme.
(2) Učinkovitost zajetja bencinskih hlapov s sistemom za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji se mora preizkusiti vsaj enkrat letno oziroma enkrat vsaka tri leta, če se uporablja sistem samodejnega spremljanja učinkovitosti zajetja bencinskih hlapov v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.
(3) Preizkus učinkovitosti zajetja bencinskih hlapov iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko opravi:
– s strani upravljavca bencinskega servisa imenovana odgovorna oseba, ki mora biti usposobljena v skladu s predpisom, ki ureja preizkus znanja in usposobljenosti delavcev, ki upravljajo energetske naprave, za dela in naloge upravljanja črpalnih naprav ali
– proizvajalec sistema za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji.
(4) Upravljavec bencinskega servisa mora hraniti podatke o rezultatih preizkusov iz prvega in drugega odstavka tega člena najmanj pet let in jih na zahtevo predložiti ministrstvu.

Če je bencinski servis opremljen s sistemom za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji, mora upravljavec bencinskega servisa potrošnike o tem obvestiti z znakom ali nalepko na točilni napravi ali v njeni bližini z besedilom: »Točilna naprava je opremljena s sistemom za odsesavanje bencinskih hlapov. Prosimo, namestite točilno pipo do konca v ustje rezervoarja vozila.«.

(1) Če je naprava za skladiščenje bencina naprava ali del naprave, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, ali če je skladišče bencina obrat ali del obrata v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, se zahteve iz te uredbe za skladišče bencina vključijo v okoljevarstveno dovoljenje.
(2) Če je naprava za skladiščenje bencina naprava ali del naprave, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, in je hkrati obrat ali del obrata tudi naprava za skladiščenje bencina v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, se zahteve iz te uredbe za skladišče bencina vključijo v okoljevarstveno dovoljenje za napravo.

(1) Upravljavec naprave ali obrata mora med obratovanjem naprave ali obrata hraniti oceno ustreznosti uporabljenih tehničnih ukrepov za zmanjšanje emisije snovi, ki jo izdela izdelovalec opreme za zagotavljanje ciljne vrednosti letnih izgub:
– skladišča bencina iz 3. člena te uredbe;
– opreme za polnjenje in praznjenje premičnih rezervoarjev v skladišču bencina iz 5. člena te uredbe;
– opreme za polnjenje naprav za skladiščenje na bencinskem servisu iz 10. člena te uredbe.
(2) Upravljavec naprave ali obrata mora ocene ustreznosti uporabljenih tehničnih ukrepov za zmanjšanje emisije snovi iz prejšnjega odstavka na zahtevo predložiti ministrstvu.
(3) Pri izdelavi ocene ustreznosti tehničnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena za zmanjšanje letnih izgub bencina za premične rezervoarje iz 1. in 2. točke 8. člena te uredbe se k izgubam bencina štejejo tudi izgube, ki nastanejo pri meritvah z uporabo merilnih trakov oziroma pri ročnih meritvah.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se k izgubam bencina ne štejejo izgube, ki nastanejo pri meritvah z uporabo merilnih trakov oziroma pri ročnih meritvah, če so se ti premični rezervoarji začeli uporabljati pred 1. januarjem 2000.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo 4.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave ali obrata, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi odbojnosti toplotnega sevanja barvnega premaza zunanjih sten in strehe ter ustreznega primarnega in sekundarnega tesnjenja naprave za skladiščenje v skladu s prvim odstavkom 4. člena te uredbe,
– ne odvaja bencinskih hlapov pri polnjenju in praznjenju premičnih rezervoarjev v napravo za rekuperacijo bencinskih hlapov ali uporablja napravo za rekuperacijo bencinskih hlapov s prevelikim povprečnim izpustom (1. in 2. točka prvega odstavka 6. člena te uredbe),
– ne zadrži bencinskih hlapov v premičnem rezervoarju v skladu s 1., 2. in 3. točko 8. člena te uredbe,
– ne odvaja bencinskih hlapov v premični rezervoar v skladu s 1. točko prvega odstavka 11. člena te uredbe,
– ne opremi točilne naprave s sistemom za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji v skladu s prvim odstavkom 12. člena te uredbe ali
– ne zagotovi učinkovitosti zajetja bencinskih hlapov sistema za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji v skladu s tretjim odstavkom 12. člena te uredbe.
(2) Z globo 300 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(1) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave ali obrata, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne preverja kakovosti barvnega premaza zunanjih sten in strehe v skladu s petim odstavkom 4. člena te uredbe,
– ne preverja redno tesnosti naprav, povezav in cevovodov v skladu s 4. točko prvega odstavka 6. člena te uredbe,
– ne zagotavlja prvih in občasnih ali trajnih meritev bencinskih hlapov na izpustu naprave za rekuperacijo bencinskih hlapov v sklopu obratovalnega monitoringa v skladu s prvim odstavkom 7. člena te uredbe,
– ne pregleduje varnostnih ventilov ali ne preverja prepustnosti bencinskih hlapov v skladu s 4. točko 8. člena te uredbe ali
– ne preverja učinkovitosti zajetja bencinskih hlapov sistema za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji v skladu z drugim odstavkom 13. člena te uredbe.
(2) Z globo 200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.

(1) Bencinski servis iz prvega odstavka 12. člena te uredbe, ki je že zgrajen ali je zanj izdano dokončno oziroma pravnomočno gradbeno dovoljenje pred uveljavitvijo te uredbe, se pri preureditvi infrastrukture sistema za dovajanje goriva, zlasti rezervoarjev in cevi, opremi s sistemom za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji v skladu s to uredbo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti bencinski servis z letno količino pretočenega bencina, ki se izprazni iz premičnih rezervoarjev v bencinski servis, večjo od 3 000 m3, opremljen s sistemom za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji v skladu s to uredbo najpozneje do 31. decembra 2018.

Za namen potrjevanja in preverjanja učinkovitosti zajetja bencinskih hlapov iz četrtega odstavka 12. člena in prvega odstavka 13. člena te uredbe se do sprejetja slovenskega standarda lahko namesto homologacijskih postopkov uporabljajo standardi države dobaviteljice opreme.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o emisiji hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav za skladiščenje in pretakanje motornega bencina (Uradni list RS, št. 11/99 in 41/04 – ZVO-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.