Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja z namenom uravnoteženja javnih financ zaradi gospodarske in finančne krize, soglašajo z vsebino naslednjih točk tega dogovora:

1. Osnovne plače in odprava nesorazmerij v osnovnih plačah:
– Osnovne plače javnih uslužbencev in funkcionarjev se s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi ZUJF znižajo za 8% na linearen način. Z istim dnem se odpravita obe preostali četrtini nesorazmerja v osnovnih plačah (realizacija z zakonom in aneksom št. 5 h KPJS);
– s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi ZUJF se ukinejo varovane plače (A040);
– pred koncem leta 2013 se, v skladu s 5. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, izvedejo obvezna pogajanja o možnosti uskladitve vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice v smislu omilitve posledic spremembe osnovnih plač v skladu s prvo alinejo te točke in o odpravi nepravilnosti v plačnem sistemu, kot so opredeljene v Dogovoru o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009–2010 z dne 24. 2. 2009 in Dogovoru o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009–november 2011 z dne 28. 10. 2009.
2. Regres za letni dopust za leto 2013
V letu 2013 se regres za letni dopust izplača javnim uslužbencem, ki so uvrščeni do vključno 40. plačnega razreda, in sicer v naslednji višini:
– do vključno 13. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 692,00 €,
– od 14. do vključno 30. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 484,40 €,
– od 31. do vključno 40. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 346,00 €.
Javnim uslužbencem, ki so v letu 2013 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust uvrščeni v 41. ali višji plačni razred, se regres za letni dopust za leto 2013 ne izplača.
Plačni razred za določitev višine regresa zaposlenim za leto 2013 je plačni razred, v katerega je uvrščen javni uslužbenec zadnji dan v mesecu pred mesecem izplačila regresa. Javnim uslužbencem, ki še niso pridobili pravice do plače zaradi napredovanja v višji naziv in višji plačni razred, je plačni razred za določitev višine regresa, plačni razred, v skladu s katerim se mu obračunava in izplačuje osnovna plača zadnjega dne v mesecu pred izplačilom regresa.
Regres za letni dopust se v letu 2013 zaposlenim izplača pri plači za mesec maj.
V nadaljevanju navedeni ukrepi od 3. do vključno 13. točke in 16. točka tega dogovora se realizirajo s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi ZUJF s spremembo in dopolnitvijo zakonov, uredb in posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, v katerih so urejene navedene vsebine. Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti se sklenejo najkasneje do roka za vložitev referendumske pobude zoper ZUJF. Najkasneje pred koncem leta 2013 se izvedejo obvezna pogajanja po kolektivnih pogodbah posameznih dejavnostih in poklicev o možnosti vrnitve posameznih pravic na raven pred znižanjem.
3. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
– ohranitev povrnitve stroškov za javni prevoz v nespremenjeni višini;
– povrnitev kilometrine v višini 8% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov, če javni prevoz ni možen;
– upravičenost do povračila stroškov nad 2 km razdalje od kraja bivanja do kraja opravljanja dela;
– omejitev najvišjega mesečnega zneska povračila z višino minimalne plače (izjema so javni uslužbenci, ki so premeščeni, prevzeti ali so po volji delodajalca sklenili pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju);
– v primeru organiziranega ali zagotovljenega brezplačnega prevoza na delo in z dela zaposleni ni upravičen do povračila stroškov prevoza;
– če ima zaposleni v uporabi službeno stanovanje, ima pravico do povračila stroškov od kraja službenega stanovanja;
– če zaposleni dodelitev službenega stanovanja zavrne, se mu povrnejo stroški prevoza od kraja predloga dodelitve službenega stanovanja.
4. Regres za prehrano
– višina regresa znaša 3,52 €;
– do povračila so upravičeni zaposleni, ki delajo več kor 4 ure dnevno, razen če zaposleni dela krajši delovni čas (najmanj polovični delovni čas) na podlagi zakona (npr. ZPIZ, ZZZ, krajši delovni čas zaradi starševstva);
– glede števila prejetih regresov se javnim uslužbencem, ki naloge opravljajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, zagotovi enak položaj kot javnim uslužbencem, ki delajo v običajnem delovnem času;
– v primeru zagotovljene brezplačne prehrane ima zaposleni možnost izbire med izplačilom regresa za prehrano ali koriščenja brezplačne prehrane (koriščenje brezplačne prehrane in izplačilo regresa za prehrano se izključujeta).
5. Solidarnostna pomoč
– višina solidarnostne pomoči ostane nespremenjena in znaša 577,51;
– do solidarnostne pomoči, razen solidarnostne pomoči v primeru požara in elementarne nesreče, so upravičeni zaposleni, katerih osnovna plača ne presega višine minimalne plače, pri čemer je upravičenje vezano na osnovno plačo zaposlenega v mesecu nastanka dogodka oziroma razloga, zaradi katerega je javni uslužbenec upravičen do solidarnostne pomoči. V primeru solidarnostne pomoči v primeru požara in elementarne nesreče omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo;
– rok za vložitev zahteve in s tem upravičenje do solidarnostne pomoči je vezano na 60 dni po nastanku dogodka.
6. Jubilejne nagrade
– višina ostane nespremenjena, in sicer: 577,51 € za 30 let; 433,13 € za 20 let; 288,76 € za 10 let;
– pravica do jubilejne nagrade se veže na leta delovne dobe v javnem sektorju.
7. Odpravnina ob odhodu v pokoj
– znižanje višine na dve povprečni mesečni plači zaposlenega v RS oziroma dve zadnji plači zaposlenega, če je to zanj ugodneje;
– v primeru, da se javni uslužbenec upokoji v roku dveh mesecev po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja, je upravičen do odpravnine v višini treh mesečnih oziroma povprečnih plač, če je zanj to ugodneje. Doda se prehodna določba, da velja isto tudi v primeru upokojitve v roku dveh mesecev od začetka veljavnosti tega zakona;
– v primeru reaktiviranja delovnega razmerja in ponovne upokojitve, zaposlenemu odpravnina ne pripada.
8. Nadomestilo za ločeno življenje
– nadomestilo zajema nadomestilo za stroške stanovanja v višini 140,54 €;
– ukine se nadomestilo za prehrano;
– upravičenje do nadomestila je vezano na razporeditev na delo več kot 70 km izven kraja bivališča ožje družine.
9. Dnevnice za službena potovanja v tujino
– znižanje dnevnice za 20%;
– dnevnica pripada za potovanja od 10–14 ur in nad 14 ur.
10. Kilometrina za uporabo lastnega vozila v službene namene
– kilometrina za občasno uporabo lastnega vozila v službene namene znaša 18% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov;
– kilometrina za uporabo lastnega vozila za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi znaša 30% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
11. Dnevnice za službena potovanja v državi
– višina 16 €;
– določitev enotne dnevnice, in sicer samo za službena potovanja, ki trajajo nad 12 ur;
– ukinitev dnevnice za potovanja od 6–8 ur in 8–12 ur;
– določitev dodatnega regresa za prehrano v primeru službenega potovanja v trajanju 8 do 12 ur;
– če je v okviru službenega potovanja zagotovljena celotna prehrana, zaposleni nima pravice do dnevnice.
12. Plačilo za delo v tujini
– znižanje nominalnih osnov za določitev osnovne plače za 8%;
– znižanje osnove za plačilo davkov in prispevkov glede na spremembo plačne lestvice;
– znižanje položajnega dodatka.
13. Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu
– znižanje najvišjega dovoljenega obsega sredstev namenjenih za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu s 60% na 50% dosežene razlike med prihodki in odhodki.
14. Zaposlovanje, avtorske pogodbe in podjemne pogodbe
Zaposlovanje
– zaposlovanje dovoljeno na podlagi soglasja, kot je opredeljeno v predlogu ZUJF. Brez soglasja so zaposlitve možne v primeru prevzema javnih uslužbencev kot posledica prenosa nalog na podlagi zakona oziroma reorganizacije in nadomestnih zaposlitev za določen čas (nadomestne zaposlitve za določen čas, nadomeščanje dalj časa odsotnih, ki prejemajo nadomestila, ki jih ne zagotavlja uporabnik proračuna in nadomeščanje v primeru predčasnega prenehanja delovnega razmerja za določen čas).
Avtorske in podjemne pogodbe ter študentsko delo
– sklepanje ni dovoljeno, razen, če gre za primere, ki so izrecno določeni v posebnih predpisih ali kadar je avtorska ali podjemna pogodba sklenjena za taksativno navedene primere v predlogu ZUJF;
– na podlagi soglasja se lahko sklepajo tudi druge avtorske oziroma podjemne pogodbe ter prevzema obveznosti iz naslova študentskega dela.
15. Pogodbe o izobraževanju
– sklepanje pogodb o izobraževanju z zaposlenimi ni dovoljeno, razen če obveznost sklenitve pogodbe o izobraževanju izhaja iz posebnega predpisa ali kolektivne pogodbe.
16. Dopusti
– zaposlenim od 1. 1. 2013 dalje pripada največ 35 dni letnega dopusta iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer (npr. nepreskrbljeni otroci, kronična bolezen, invalidnost);
– iz naslova posebnih pogojev dela, ki izhajajo iz specifičnosti posameznih dejavnosti oziroma poklicev, se javnemu uslužbencu lahko določi še največ 15 dni dopusta.
17. Ukrepi iz interventnega zakona
– interventni ukrepi, ki zadevajo napredovanje v višji plačni razred, napredovanje v naziv, redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela ter usklajevanje plač veljajo do vključno 31. 12. 2013, tako kot sledi:
Napredovanje v naziv
– javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2011 in 2012 napredovali v višji naziv pridobijo pravico do plače v skladu z višjim nazivom s 1. 6. 2013;
– v letu 2013 ni napredovanja v višji naziv;
– izjema so javni uslužbenci, ki v letu 2012 in 2013 pridobijo naziv ali višji naziv in pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje nalog na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.
Napredovanje v višji plačni razred
– javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2012 napredovali v višji plačni razred, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. 6. 2013;
– v letu 2013 ni napredovanja v višji plačni razred.
Redna delovna uspešnost
– javnim uslužbencem in funkcionarjem v letu 2013 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.
Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela
– višina dela plače iz tega naslova lahko znaša največ 20% osnovne plače javnega uslužbenca;
– kolikor se izplačuje del plače za delovno uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače iz tega naslova skupno znaša največ 30% osnovne plače javnega uslužbenca;
– javnim uslužbencem za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju se del plače iz tega naslova v letu 2013 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obseg dela za javne uslužbence (10% osnovne plače).
Uskladitev osnovnih plač (Ukrep je za javne uslužbence predmet Aneksa št. 5 h KPJS)
– vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice se do 1. 1. 2014 ne uskladi.

Sindikati se zavezujejo, da ne bodo vložili pobude ali zahteve za naknadni zakonodajni referendum ali vodili oziroma podpirali referendumskih aktivnosti zoper ZUJF, razen v primeru kršitve tega dogovora.
Vladna stran se zavezuje, da bo zagotovila umik določb 169.a člena ZUJF, pri čemer bodo sindikati in vlada uskladili rešitve za vprašanja, ki jih ureja ta člen v okviru socialnega sporazuma.
Sindikalna stran se zavezuje, da si bo prizadevala, da bodo konfederacije sindikatov, katerih člani so podpisniki tega dogovora, podpisale izhodišča za socialni sporazum.

Ta dogovor se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.