Na podlagi Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pogodbeni strani
1. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, ki ga zastopa dr. Vinko Gorenak, minister, na strani delodajalca ter
2. Sindikat policistov Slovenije, Kidričeva cesta 24/b, 3000 Celje, ki ga zastopa Zoran Petrovič, in
Policijski sindikat Slovenije, Štefanova 2, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Radivoj Uroševič,
na strani delojemalcev sklepajo
K O L E K T I V N O P O G O D B O
za policiste
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen kolektivne pogodbe)
Ta kolektivna pogodba (v nadaljnjem besedilu: pogodba) ureja uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij policistov ter splošne pogoje za delovanje sindikata pri delodajalcu.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej pogodbi, pomenijo:
1. policisti in policistke (v nadaljnjem besedilu: policist) so uniformirani in neuniformirani uslužbenci policije, ki imajo pravico in dolžnost izvajati policijska pooblastila in so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom;
2. družinski člani policista so zakonec, zunajzakonski partner in partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti v skladu s predpisi (v nadaljnjem besedilu: zakonec) ter otroci ali posvojenci oziroma pastorki (v nadaljnjem besedilu: otroci) do polnoletnosti in otroci, ki jih policist preživlja oziroma jih mora preživljati;
3. policijska družina je zakonska ali zunajzakonska skupnost policista in policistke z najmanj enim mladoletnim otrokom.
3. člen
(veljavnost pogodbe)
Pogodba velja za vse policiste, pri čemer policist, ki je sklenil delovno razmerje s krajšim delovnim časom, uveljavlja pravice sorazmerno času, za katerega ima sklenjeno delovno razmerje, razen če zakon določa drugače.
1. Krajevna veljavnost: pogodba velja na območju Republike Slovenije.
2. Osebna veljavnost: pogodba velja za vse policiste.
3. Časovna veljavnost: pogodba se sklepa za tri leta.
II. OBLIGACIJSKI DEL
4. člen
(pozitivna izvedbena dolžnost)
Pogodbeni strani si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno in dosledno izvajanje te pogodbe ter spoštovanje vseh njenih določb.
5. člen
(negativna izvedbena dolžnost)
Pogodbeni strani morata opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te pogodbe.
6. člen
(spremembe in dopolnitve pogodbe)
(1) Vsaka pogodbena stran lahko kadar koli predlaga spremembe in dopolnitve veljavne pogodbe.
(2) Pogodbena stran, ki želi spremembe in dopolnitve veljavne pogodbe, predloži nasprotni strani svoj pisni obrazloženi predlog.
(3) Nasprotna stran se mora do predloga pisno opredeliti v 60 dneh po prejemu.
(4) Če nasprotna stran predloga ne sprejme oziroma se do njega ne opredeli v 60 dneh, lahko predlagatelj uvede postopek posredovanja.
7. člen
(podaljšanje pogodbe)
Veljavnost pogodbe se podaljša za nadaljnja tri leta, če nobena pogodbena stran pogodbe s priporočenim pismom ne odpove v najmanj šestih mesecih pred iztekom veljavnosti pogodbe.
8. člen
(pobuda za sklenitev nove pogodbe)
(1) Postopek za sklenitev nove pogodbe se začne na pisno pobudo katere koli strani vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti pogodbe.
(2) Do pisne pobude se mora nasprotna stran opredeliti v 60 dneh po prejemu.
9. člen
(pogajanja)
(1) Pogajanja za sklenitev nove pogodbe oziroma spremembe in dopolnitve veljavne pogodbe se začnejo v roku 30 dni po tem, ko ena stran predloži drugi predlog nove pogodbe oziroma predlog sprememb in dopolnitev veljavne pogodbe.
(2) Šteje se, da pogajanja niso uspela, če druga stran pisno izjavi, da zavrača pogajanja, ali če ena od strani pisno izjavi, da odstopa od pogajanj.
10. člen
(reševanje nesoglasij oziroma sporov)
Nesoglasja oziroma spore med pogodbenima stranema, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, strani odpravljata oziroma rešujeta s posredovanjem ali v arbitražnem postopku.
11. člen
(postopek posredovanja)
(1) Postopek posredovanja je uveden, ko ena od pogodbenih strani vloži predlog za posredovanje drugi pogodbeni strani.
(2) Predlagatelj posredovanja v predlogu za posredovanje predlaga neodvisnega strokovnjaka posrednika. Druga pogodbena stran odgovori na predlog. Če druga pogodbena stran v roku 30 dni od prejema predloga ne odgovori na predlog ali ne soglaša s predlaganim strokovnjakom, se šteje, da postopek ni bil uspešen.
(3) Šteje se, da postopek ni bil uspešen tudi, kadar pogodbeni strani v roku 60 dni od uvedbe postopka ne uskladita stališč do vprašanja, zaradi katerega teče postopek.
(4) Postopek posredovanja se konča s pisnim sporazumom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
12. člen
(arbitražni postopek)
(1) Če postopek posredovanja o vprašanju, ki je urejeno s to pogodbo, ni bil uveden ali uspešen, o vprašanju odloča arbitražna komisija. Postopek pred arbitražno komisijo lahko sproži vsaka pogodbena stran.
(2) Katera koli pogodbena stran lahko sproži postopek pred arbitražno komisijo tudi v primeru kršitve pravic zaposlenih ali kršitev določb te pogodbe. Postopek reševanja sporov v arbitražnem postopku v takem primeru ni obvezen.
(3) Za odločanje o posamezni zadevi se imenuje arbitražna komisija. V arbitražno komisijo vsaka pogodbena stran imenuje po enega člana in njegovega namestnika, predsednika in njegovega namestnika pa določita pogodbeni strani sporazumno.
(4) Če arbitri niso imenovani v 30 dneh oziroma arbitraža ne odloči v roku 90 dni od uvedbe arbitražnega postopka, lahko vsaka stran sproži kolektivni spor pred pristojnim sodiščem.
(5) V postopku pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za kolektivne delovne spore po zakonu, ki ureja delovna in socialna sodišča.
(6) Arbitražna odločba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
13. člen
(komisija za razlago kolektivne pogodbe)
(1) Pogodbeni strani sporazumno imenujeta petčlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, pri čemer vsaka stran imenuje po dva člana komisije, s soglasjem pa pogodbeni strani imenujeta predsednika komisije. Komisija se konstituira najpozneje v dveh mesecih po začetku veljavnosti te pogodbe.
(2) Komisija mora podpisnikom pogodbe odgovoriti v tridesetih dneh od prejema njihove zahteve.
(3) Razlage komisije so obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
14. člen
(prenehanje veljavnosti pogodbe)
(1) Pogodba preneha veljati s sporazumom obeh pogodbenih strani, s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ali z odpovedjo, kot določa 7. člen te pogodbe.
(2) Sporazum iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. NORMATIVNI DEL
15. člen
(opravljanje policijskih nalog zunaj delovnega časa)
Ko mora policist skladno z zakonom, ki ureja pooblastila policije, v svojem prostem času preprečiti nezakonita dejanja ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila in če je zaradi nezakonitega dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, osebna varnost ali premoženje ljudi, se mu čas opravljanja nalog šteje kot delo preko polnega delovnega časa, razen v primerih, ko nima izpolnjene redne delovne mesečne obveznosti – v tem primeru se mu ta čas šteje v redno delovno obveznost.
16. člen
(organizacija in razporejanje delovnega časa)
(1) Za organizacijo in razporejanje delovnega časa policistov se uporabljajo splošni predpisi in kolektivne pogodbe, če s to pogodbo ni določeno drugače.
(2) Policist, ki delo opravlja po razporedu dela ali v izmenah, ima pravico do seznanitve z razporedom dela najmanj sedem dni vnaprej.
(3) Razpored dela oziroma izmena se lahko izjemoma spremeni najmanj v 24 urah pred nastopom dela zaradi nepredvidenih dogodkov. V takem primeru se šteje, da gre za delo po posebnem razporedu. Če se razpored dela oziroma izmena spremeni v manj kot 24 urah pred nastopom dela, se tako delo šteje kot delo preko polnega delovnega časa.
(4) Policist, ki dela v neenakomernem ali deljenem delovnem času, opravlja delo v izmenah ali dela več kot pet dni v tednu, ima pravico do najmanj enega prostega vikenda na mesec. Prosti vikend pomeni prosto soboto od 00.00 in nedeljo do 24.00.
(5) Zaradi zagotovitve opravljanja nujnih operativnih nalog in zagotavljanja potrebne odzivnosti določenih enot policije se lahko policistom teh enot odredi dežurstvo.
(6) Generalni direktor policije lahko določi, katere so enote, v katerih je določeno dežurstvo, in v kakšnem obsegu.
17. člen
(pripravljenost za delo)
(1) Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, zaradi katerega mora biti policist, ki mu je pripravljenost za delo odrejena, v svojem prostem času v pripravljenosti za delo v kraju bivanja ali kraju od koder mu je zagotovljen čas prihoda na delo v 1 uri.
(2) Pripravljenost za delo se policistom odreja v skladu z operativnimi potrebami posameznih enot policije.
(3) Pripravljenost za delo pomeni, da je policist dosegljiv po telefonu ali drugih sredstvih za potrebe prihoda na delovno mesto ali kraj, kjer je treba opraviti določeno nalogo.
(4) Policist, ki je v času pripravljenosti za delo poklican na delo, se mora v najkrajšem možnem času zglasiti na delovnem mestu ali kraju, kjer je treba opraviti določeno nalogo.
(5) Pripravljenost za delo se ne šteje v delovni čas.
18. člen
(odmor med delom)
(1) Delodajalec oziroma nadrejeni mora omogočiti policistom izrabo odmora med delovnim časom v skladu s splošnimi predpisi.
(2) Policistom nadzornikom državne meje, ki naloge varovanja državne meje opravljajo peš na terenu v neugodnih vremenskih razmerah (mraz, dež, sneg itd.), nadrejeni omogoči primerno izrabo odmora med delovnim časom.
(3) Predstojnik oziroma nadrejeni lahko policistu določi čas izrabe odmora med delovnim časom.
(4) Kadar delodajalec oziroma nadrejeni policistu določi čas izrabe odmora med delovnim časom, policist pa zaradi nujnih potreb delovnega procesa v določenem času ne more koristiti odmora med delom, lahko policist sam izbere čas izrabe odmora med delom v tistem času, ko je delovni proces najmanj moten, vendar ne na začetku ali koncu delovnega časa.
(5) Kadar delodajalec oziroma nadrejeni policistu ne določi časa izrabe odmora med delovnim časom, lahko policist ob upoštevanju splošnih predpisov sam izbere čas izrabe odmora med delom, vendar ne na začetku ali koncu delovnega časa.
19. člen
(omejitve pri začasni premestitvi in napotitvi)
(1) Če je kraj opravljanja dela v primeru premestitve ali napotitve od dotedanjega kraja opravljanja dela oddaljen več kot 30 km, policista ni mogoče začasno premestiti ali napotiti brez njegovega soglasja v enoto v naslednjih primerih:
1. če je samohranilec z otrokom, starim do 7 let, ali v primeru enostarševske družine z otrokom, starim do 7 let,
2. če je starejši od 55 let (moški) oziroma 50 let (ženska),
3. če neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana.
(2) Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za enega od roditeljev policijske družine z otrokom, starim do 7 let.
20. člen
(izraba letnega dopusta)
(1) Policist ima pravico do izrabe letnega dopusta v enkratnem neprekinjenem trajanju najmanj dveh tednov.
(2) Policist, ki konča pet ali več dni trajajoči letni dopust na petek, ima pravico tudi do proste sobote in nedelje.
(3) Policisti, ki so starši šoloobveznih otrok, imajo pravico izrabiti najmanj deset dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
(4) Policista, ki sta člana policijske družine, imata pravico do izrabe letnega dopusta iz prejšnjega odstavka tega člena v istem času.
(5) Policist ima pravico do izrabe dveh dni letnega dopusta, ki ju sam določi, ne glede na potrebe delovnega procesa. V tem primeru mora policist obvestiti delodajalca najmanj tri dni pred načrtovano izrabo.
(6) Policist, ki je bil napoten na delo v tujino za najmanj šest mesecev, lahko izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta.
(7) Policist, ki je bil odsoten z dela več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, lahko izrabi preostanek letnega dopusta do 30. junija naslednjega koledarskega leta.
21. člen
(obveščanje o poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas)
Delodajalec mora policista obvestiti o namenu podaljšanja ali nepodaljšanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas najmanj tri mesece pred potekom pogodbe o zaposlitvi.
22. člen
(nezgodno zavarovanje)
Predstojnik policiste, ki opravljajo operativno delo ali drugo nevarno delo, nezgodno zavaruje med opravljanjem dela za primer nesreče pri delu po ustrezni zavarovalni polici o kolektivnem nezgodnem zavarovanju za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt, trajna izguba splošne delovne zmožnosti ali izguba začasne delovne zmožnosti, ki vsebuje tudi primerno dnevno odškodnino.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Pogodbeni strani se zavežeta, da bo aneks k tej kolektivni pogodbi, ki bo dopolnil normativni del pogodbe, dogovorjen in sklenjen najpozneje do 30. 9. 2012.
24. člen
Določbe petega in šestega odstavka 16. člena se začnejo uporabljati po uveljavitvi zakona, ki bo urejal organizacijo in delo policije ter v katerem se uredi organiziranje in izvajanje dežurstva.
25. člen
Določbe tretjega, petega in sedmega odstavka 20. člena se začnejo uporabljati za letni dopust za leto 2013. Določbe 22. člena te pogodbe zavezujejo delodajalca od 1. 1. 2013.
26. člen
Ta kolektivna pogodba je sklenjena z dnem podpisa obeh strank, veljati pa začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-224/2012/1
Ljubljana, dne 30. maja 2012
EVA 2012-1711-0037
Vlada Republike Slovenije:
dr. Vinko Gorenak l.r.
minister za notranje zadeve
Reprezentativna sindikata v policiji:
SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE
Zoran Petrovič l.r.
POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE
Radivoj Uroševič l.r.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 31. 5. 2012 izdalo potrdilo št. 10101-1/2012-2 o tem, da je Kolektivna pogodba za policiste vpisana v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 46.
