Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, 5/90, 10/91, 17/91-I – ZUDE, 13/93, 66/93, 32/00, 102/02 – odločba US RS02 in 87/11 – ZMVN), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 76/08, 10/08 – odločba US RS, 79/09 in 51/10) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 15. seji dne 21. 5. 2012 sprejel

(1) Ta pravilnik določa postopek in pogoje za oddajo poslovnih prostorov v lasti Občine Brežice (v nadaljnjem besedilu: občina) v najem ter merila za določanje najemnin za poslovne prostore.
(2) Pravilnik velja za vse upravljavce in uporabnike poslovnih prostorov občine, če ni z zakonom urejeno drugače.
(3) Za objekte javnega pomena in ostale poslovne površine, ki so v lasti občine ter so dana v upravljanje drugi pravni osebi, ki ji je pravica upravljanja s stvarnim premoženjem občine podeljena v skladu z odlokom ali aktom o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda, določa postopek, pogoje in način določitve oddaje in določitve najemnin, upravljavec takšnega stvarnega premoženja oziroma koncesijska pogodba ali drugi pravni akt.
(4) Za izvajanje tega pravilnika je pristojen občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve (v nadaljevanju: pristojni organ).

(1) Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben ali skupen glavni vhod ter so namenjeni za poslovno in drugo dejavnost.
(2) Če nastane dvom, ali se šteje posamezen prostor za poslovni prostor, odloči o tem pristojni organ.

Poslovni prostor se odda v najem za opravljanje tistih vrst dejavnosti, ki so predvidene s prostorskimi izvedbenimi akti.

(1) Register poslovnih prostorov občine in register sklenjenih najemnih pogodb za te poslovne prostore vodi pristojni organ.
(2) V register poslovnih prostorov občine se uvrščajo vsi poslovni prostori, ki so v lasti občine in z njimi razpolaga pristojni organ.

(1) Metode oddaje poslovnih prostorov v najem so:
1. javna dražba;
2. javno zbiranje ponudb in
3. neposredna pogodba.
(2) V postopku oddaje poslovnih prostorov se izbere tista metoda, ki občini zagotavlja najugodnejši ekonomski učinek, pri tem pa je praviloma primarni cilj oddaje poslovnih prostorov, doseganje čim višje najemnine.

(1) V primeru izvedbe javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb imenuje župan komisijo pristojno za oddajanje poslovnih prostorov Občine Brežice v najem (v nadaljevanju: komisija), ki vodi postopke oddajanje poslovnih prostorov v najem.
(2) Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana, ki na javni dražbi ali javnem zbiranju ponudb vodijo postopek izbire najugodnejšega ponudnika.

(1) Javna dražba se izvede kot javno oddajanje poslovnih prostorov v najem, pri kateri je najemna pogodba sklenjena s ponudnikom, ki pristane na vnaprej določene pogoje in ponudi najvišjo najemnino.
(2) Izvedba javne dražbe se objavi na spletni strani Občine Brežice in spletni strani upravljalca. Objavijo se najmanj naslednji podatki:
– naziv in sedež organizatorja javne dražbe ter naziv in sedež uporabnika, če ta ni obenem organizator javne dražbe;
– opis predmeta oddaje v najem;
– izklicno mesečno višino najemnine in najnižji znesek njenega višanja;
– način in rok plačila najemnine;
– kraj in čas javne dražbe;
– višino varščine, ki jo je potrebno položiti pred začetkom javne dražbe in ki praviloma ne sme biti manjša od treh izklicnih mesečnih najemnin;
– številka transakcijskega računa, na katerega je potrebno vplačati varščino;
– obvestilo dražiteljem, da bo po končani javni dražbi varščina vrnjena tistim, ki na javni dražbi ne bodo uspeli in navedbo roka, v katerem bo vrnjena;
– informacijo o tem, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko interesenti pred začetkom javne dražbe seznanijo s podrobnejšimi pogoji javne dražbe in si ogledajo predmet javne dražbe;
– navedbo, da lahko organ pristojen za izvrševanje proračuna občine ali pooblaščena komisija, postopek ustavi do sklenitve najemnega razmerja, pri čemer se ne povrnejo stroški dražiteljem razen varščine;
– morebitne druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati uspeli dražitelj.

Med objavo razpisa o javni dražbi in javno dražbo ne sme poteči manj od 15 dni in več od 45 dni.

(1) Na javni dražbi kot dražitelji ne morejo sodelovati člani komisije, ki vodijo javno dražbo, in z njimi povezane osebe. Za povezano osebo se po tem členu štejejo:
– oseba, ki je s članom komisije oziroma z osebo, ki vodi javno dražbo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do drugega kolena ali če je s članom komisije, ki vodi javno dražbo v zakonu ali v svaštvu do četrtega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne;
– oseba, ki je s članom komisije oziroma z osebo, ki vodi javno dražbo v odnosu skrbništva ali posvojenec oziroma posvojitelj;
– druge osebe, s katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju povezan član komisije oziroma oseba, ki vodi javno dražbo, tako da zaradi te povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije.
(2) Izklicna mesečna najemnina poslovnega prostora oziroma vsaka nadaljnja višina najemnine se izkliče trikrat. Če noben od udeležencev javne dražbe navedene višine ne zviša pred tretjim izklicem, se šteje, da je sprejeta višina najemnine, ki je bila izklicana trikrat. Ko je višina najemnine izklicana trikrat, komisija, ki vodi javno dražbo ugotovi, komu in za kakšno višino najemnine je bil predmet javne dražbe oddan in najemnika pozove k podpisu najemne pogodbe.
(3) Če izklicna višina mesečne najemnine ni bila dosežena, je javna dražba neuspešna.

O javni dražbi se piše zapisnik, ki vsebuje podatke o:
– kraju, kjer je javna dražba potekala, datumu in uri;
– imenih članov komisije;
– predmetu javne dražbe;
– izklicni mesečni višini najemnine;
– najnižjem znesku višanja;
– imenih dražiteljev oziroma njihovih zastopnikov oziroma pooblaščencev;
– ugotovitvah o izpolnjevanju pogojev dražiteljev, ki pristopijo k dražbi in
– najvišji izklicni mesečni višini najemnine in imenu najemnika ter ugotovitvah, da je bil najemnik pozvan k sklenitvi najemne pogodbe ali ugotovitev, da izklicna višina najemnine ni bila dosežena in javna dražba ni bila uspešna.

(1) Z najugodnejšim dražiteljem se sklene pogodba v 15 dneh po končani javni dražbi.
(2) Če dražitelj ne sklene pogodbe v roku iz prvega odstavka tega člena, mu lahko pristojni organ podaljša rok za sklenitev pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni. Če najugodnejši dražitelj ne podpiše pogodbe niti v podaljšanem roku, se zadrži njegova varščina.

(1) Javno zbiranje ponudb je na nedoločen oziroma na določljiv krog oseb naslovljeno javno vabilo k dajanju ponudb za najem poslovnih prostorov, pod vnaprej določenimi pogoji.
(2) Javno zbiranje ponudb mora biti objavljeno na spletni strani Občine Brežice in spletni strani upravljalca. Objavijo se najmanj naslednji podatki:
– naziv in sedež organizatorja javnega zbiranja ponudb ter naziv in sedež upravljavca, če ta ni obenem organizator javnega zbiranja ponudb;
– opis predmeta oddaje v najem;
– ocenjena mesečna višina najemnine;
– navedbo, da je treba ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini v višini, ki praviloma ne sme biti manjša od treh ocenjenih mesečnih najemnin;
– številko transakcijskega računa, na katerega je potrebno vplačati varščino;
– obvestilo ponudnikom, da bo po končanem postopku javnega zbiranja ponudb varščina vrnjena tistim, ki na javnem zbiranju ponudb ne bodo uspeli in navedbo roka, v katerem bo vrnjena;
– pogoje, po katerih bodo zainteresirani najemniki pridobivali podrobnejše informacije o predmetu oddaje v najem za namen oblikovanja ponudbe in si ogledajo predmet oddaje;
– obliko in pogoje, pod katerimi mora najemnik predložiti ponudbo oziroma elemente, ki naj jih ponudba vsebuje, in morebitno navedbo, da se bodo po prejemu ponudb s ponudniki izvedla dodatna pogajanja;
– morebitne omejitve v zvezi s postopkom oddaje;
– način in rok plačila najemnine;
– rok za oddajo ponudbe, ki ne sme biti krajši od 15 dni od javne objave zbiranja ponudb;
– kraj in čas javnega odpiranja ponudb;
– rok vezanosti ponudnikov na dano ponudbo;
– navedbo, da lahko organ, pristojen za izvrševanje proračuna občine, ali komisija s soglasjem predstojnika postopek ustavi do sklenitve najemnega razmerja, pri čemer se ponudnikom ne povrnejo stroški razen varščine;
– navedbo, po kateri metodi se bo nadaljeval postopek ob več najugodnejših ponudbah;
– kontaktne osebe najemodajalca in
– morebitne druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati uspeli ponudnik.

(1) Ponudbe z zahtevanimi listinami in dokazili se pošljejo po pošti ali oddajo v vložišču na naslovu, ki je naveden v objavi javne ponudbe v posebej zaprti kuverti. Odpiranje ponudb je javno.
(2) Pred obravnavo prispelih ponudb komisija preveri ali so bile ponudbe pravočasne in popolne.
(3) Ponudbo, ki je prispela po razpisnem roku (nepravočasna ponudba) in ponudbo, pri kateri ni plačana varščina, komisija, ki je pooblaščena za izvedbo postopka, izloči in o tem obvesti ponudnika.
(4) Komisija pozove ponudnika, ki je oddal nepopolno ponudbo, k dopolnitvi ponudbe, če ponudba vsebuje vse elemente ponudbe, ima pa pomanjkljivo dokumentacijo. Rok za dopolnitev te ponudbe je pet dni od prejema poziva za dopolnitev.
(5) Če je med prejetimi ponudbami več najugodnejših ponudb, lahko komisija:
– pozove vse najugodnejše ponudnike k oddaji nove ponudbe ali
– opravi z najugodnejšimi ponudniki dodatna pogajanja ali
– opravi med najugodnejšimi ponudniki javno dražbo, pri čemer za izklicno višino najemnine določi višino najemnine, ki so jo v svojih ponudbah ponudili najugodnejši ponudniki.
(6) Postopki iz prejšnjega odstavka morajo biti izvedeni v roku zavezanosti ponudnikov na dane ponudbe, drugače je javno zbiranje ponudb neuspešno.
(7) Če v postopku javnega zbiranja ponudb ni bila dosežena vsaj ocenjena višina najemnine poslovnega prostora ali v postopkih iz petega odstavka tega člena ni bila dosežena vsaj višina najemnine, ki so jo v postopku javnega zbiranja ponudb ponudili najugodnejši ponudniki, je javno zbiranje ponudb neuspešno.

(1) Ponudbe se odpirajo na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem zbiranju ponudb. O odpiranju ponudb se piše zapisnik.
(2) Zapisnik iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o:
– kraju, datumu in uri odpiranja prispelih ponudb;
– imenih članov komisije;
– predmetu javnega zbiranja ponudb;
– imenih prisotnih ponudnikov;
– imenih ponudnikov in ponujenih višinah najemnine;
– ugotovitvah o popolnosti in pravočasnosti ponudb;
– ugotovitvah o tem ali ponudniki izpolnjujejo pogoje iz zadnje alineje 12. člena tega pravilnika;
– morebitnem sklepu o izvedbi postopkov iz petega odstavka 13. člena tega pravilnika;
– najvišji ponujeni višini najemnine in imenu najugodnejšega ponudnika ter ugotovitev, da se najugodnejši ponudnik pozove k sklenitvi najemne pogodbe, ali ugotovitev, da ocenjena višina najemnine oziroma ob izvedbi postopkov iz petega odstavka prejšnjega člena višina najemnine, ki so jo ponudili najugodnejši ponudniki, ni bila dosežena in javno zbiranje ponudb ni bilo uspešno.
(3) O neuspelem javnem zbiranju ponudb upravljavec obvesti ponudnike v osmih dneh od odpiranja prispelih ponudb oziroma od izvedbe postopkov iz petega odstavka 13. člena tega pravilnika.

(1) Z najugodnejšim ponudnikom se sklene pogodba najpozneje v 15 dneh po opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika.
(2) Če najugodnejši ponudnik ne sklene pogodbe v roku iz prvega odstavka tega člena, mu lahko pristojni organ podaljša rok za sklenitev najemne pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni. Če najugodnejši ponudnik ne podpiše najemne pogodbe niti v podaljšanem roku, se zadrži njegova varščina in se ponudi sklenitev pogodbe v roku iz prvega odstavka tega člena naslednjemu najugodnejšemu ponudniku, kolikor v tem času ne preteče rok vezanosti ponudnika na dano ponudbo.

(1) Najemnik, ki je sklenil najemno pogodbo na podlagi metode javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, mora prevzeti poslovni prostor in ga pričeti uporabljati v roku, ki je določen v pogodbi. Najemniku se iz plačane varščine v višini ene mesečne najemnine zadrži kavcija za primer neporavnanih stroškov vzdrževalnih del pri odpravi posledic poškodovanja poslovnega prostora iz razlogov s strani najemnika ali s strani najemnika neporavnana najemnina in stroški, ki so nastali pri obratovanju objekta, preostala plačana varščina pa se poračuna z najemno obveznostjo.
(2) Kolikor najemnik iz neupravičenih razlogov ne prične uporabljati poslovnega prostora skladno s sklenjeno najemno pogodbo, lahko najemodajalec odstopi od pogodbe brez odpovednega roka in se varščina ne vrne.

Poslovni prostor se lahko odda v najem na podlagi metode neposredne pogodbe, če je podan eden izmed naslednjih pogojev:
– pri oddaji poslovnega prostora v najem, če je solastniški delež občine 50 % ali manj;
– če je predviden letni prihodek od oddaje poslovnega prostora v najem nižji od 10.000 evrov;
– če oddaja poslovnega prostora v najem po eni izmed metod iz prve in druge točke 5. člena ni uspela, v dveh mesecih po neuspeli metodi;
– če se poslovni prostor odda v najem osebi javnega prava za izvrševanje javnih nalog, razen javnim podjetjem;
– če se poslovni prostor odda v najem nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljene;
– če se poslovni prostor odda v najem za obrambo, zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.

Pristojni organ ima pri uporabi metode neposredne pogodbe naslednje naloge:
– predlaga spremembo namembnosti stanovanjskega prostora v poslovni prostor in daje pobude za spremembo namembnosti obstoječih poslovnih prostorov,
– predlaga spremembo namembnosti poslovnih prostorov v skladu s sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti,
– odloča o preureditvi poslovnega prostora, ki pomeni povečanje vrednosti poslovnega prostora,
– preverja izpolnjevanje obveznosti po najemni pogodbi,
– predlaga prenehanje najemnega razmerja,
– odloča o drugih dejavnostih, ki vplivajo na gospodarjenje s poslovnimi prostori.

(1) Poslovni prostori se oddajo v najem za določen čas, vendar ne za dlje kot pet let.
(2) Najemno razmerje iz prvega odstavka tega člena se lahko po poteku petih let izjemoma podaljša, za nadaljnjih pet let, če se s tem zasleduje načelo gospodarnosti ravnanja s stvarnim premoženjem občine in je tako zagotovljena optimalna ekonomska izkoriščenost tega premoženja.
(3) Pristojni občinski organ za stanovanjske zadeve 30 dni pred potekom najemne pogodbe iz drugega odstavka tega člena preveri, ali najemnik izpolnjuje vse obveznosti iz najemne pogodbe, zlasti če pravočasno plačuje najemnino za poslovni prostor in ostale stroške, ki so povezani z najemom poslovnega prostora. Kolikor se ugotovi, da najemnik dolguje ob koncu najema za določen čas, več kot znaša enomesečna najemnina za najet poslovni prostor ali da dolguje najemodajalcu oziroma dobaviteljem plačilo obratovalnih stroškov (kurjava, električna energija, voda, smeti, telefon itd.) več kot enomesečni znesek, pristojni občinski organ za stanovanjske zadeve pozove najemnika, da dolg nemudoma poravna, sicer se najemna pogodba ne podaljša.

(1) Najemno razmerje nastane s sklenitvijo najemne pogodbe v pisni obliki.
(2) Najemna pogodba mora vsebovati:
– čas trajanja najemne pogodbe,
– podatke o lokaciji in strukturi poslovnega prostora,
– dejavnost, ki se bo opravljala v poslovnem prostoru,
– določila o uporabi skupnih naprav in prostorov v zgradbi,
– določila o trajanju najemnega razmerja,
– določila o višini najemnine in obveznosti najemnika, da krije obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, stroške zavarovanja, če cena zavarovanja ni upoštevana v najemnini, in druge stroške,
– obveznosti in vzdrževanje poslovnega prostora,
– določila o odpovedi in odpovednih rokih,
– druga določila, ki so pomembna za vsakokratno sklepanje najemnega razmerja.

Najemnik ne sme oddajati poslovnega prostora v podnajem brez predhodnega pisnega soglasja najemodajalca. Soglasje ne morejo pridobiti tisti najemniki, ki uporabljajo poslovni prostor po znižani vrednosti najemnine ali brezplačno uporabljajo poslovni prostor.

Najemno razmerje preneha:
– s sporazumnim prenehanjem najemne pogodbe,
– z odpovedjo najemne pogodbe z zakonsko predpisanim odpovednim rokom ali z odpovednim rokom, določenim v najemni pogodbi,
– s potekom časa, za katerega je bila najemna pogodba sklenjena.

Pristojni občinski organ za stanovanjske zadeve lahko predlaga razdrtje najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene določbe o trajanju najemnega razmerja in o odpovednem roku, v naslednjih primerih:
– če najemnik odda poslovni prostor v podnajem brez soglasja najemodajalca,
– če najemnik uporablja poslovni prostor na način, s katerim druge najemnike ali stanovalce ovira ali moti pri normalni uporabi njihovih poslovnih prostorov ali stanovanj,
– če najemnik izvršuje ali izvrši v poslovnem prostoru adaptacijo brez predhodnega soglasja najemodajalca,
– če najemnik na zahtevo najemodajalca v dogovorjenem roku ne opravi del, ki so potrebna za vzdrževanje poslovnega prostora in ki spadajo med njegove stroške,
– če najemnik v dogovorjenem roku ne prične opravljati dejavnosti, za katero mu je bil dodeljen poslovni prostor,
– če najemnik uporablja prostore za namene, ki niso opredeljeni v najemni pogodbi, oziroma ne pridobi soglasje najemodajalca za spremembo dejavnosti v poslovnih prostorih, ki so predmet najemne pogodbe,
– če najemnik za več kot en mesec brez opravičenega razloga preneha opravljati poslovno dejavnost,
– če najemnik izgubi status, na podlagi katerega je pridobil poslovni prostor v najem,
– če najemnik najmanj dva meseca ne plača najemnine in obratovalnih stroškov in če jih ne poravna niti v nadaljnjih šestdesetih dneh po prejemu opomina,
– če najemnik na kakršenkoli način ovira prenovo poslovnega prostora in zgradbe, v kateri se nahaja poslovni prostor,
– v drugih primerih, ki so določeni v zakonskih predpisih ali dogovorjeni z najemno pogodbo.

(1) Izhodiščna mesečna najemnina je izražena v EUR/m2 in je določena glede na lokacijo na kateri se nahaja poslovni prostor.
(2) Višina najemnine se valorizira z indeksom cen življenjskih potrebščin.

(1) Lokacije, na katerih se nahajajo poslovni prostori so naslednje:
LOKACIJA 1:
Poslovni prostori na naslovu Cesta prvih borcev 11 v Brežicah;
Poslovni prostori na naslovu Cesta prvih borcev 18 v Brežicah;
Poslovni prostori na naslovu Cesta prvih borcev 36 v Brežicah;
Poslovni prostori na naslovu Cesta prvih borcev 43 v Brežicah
Poslovni prostori – Prosvetni dom Brežice na naslovu Trgu izgnancev 12 a v Brežicah.
LOKACIJA 2:
Poslovni prostori – Dijaški dom Brežice na naslovu Trg izgnancev 12 a v Brežicah.
LOKACIJA 3:
Poslovni prostori – Kletni prostori na naslovu Cesta prvih borcev 11 v Brežicah.
(2) Višina najemnine po posameznih lokacijah se določi v sledeči višini:

+----------------------------------+----------------------------+
|             Lokacija             |        Cena EUR/m2         |
+----------------------------------+----------------------------+
|            LOKACIJA 1            |            6,00            |
+----------------------------------+----------------------------+
|            LOKACIJA 2            |            4,00            |
+----------------------------------+----------------------------+
|            LOKACIJA 3            |            0,50            |
+----------------------------------+----------------------------+

(1) Najemnik poslovnega prostora plačuje najemnino za tekoči mesec, mesečno, in sicer v osmih dneh po izstavitvi računa za pretekli mesec, razen v primerih, drugačne opredelitve v najemni pogodbi. V primeru zamude plačila se zaračunavajo zakonite zamudne obresti.
(2) Poleg najemnine je najemnik dolžan plačevati obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja stroške uporabe stavbnega zemljišča, stroške zavarovanj, kolikor niso vsebovani v najemnini in druge stroške, ki so določeni v najemni pogodbi.
(3) Zavarovalne police, ki jih sklene najemnik, morajo biti vinkulirane v korist občine.

(1) Za društva, klube, zveze in organizacije, ki se ukvarjajo z neprofitno dejavnostjo in imajo sedež v Občini Brežice ali to dejavnost izvajajo za občane Občine Brežice, se najemnina lahko zniža do 50 % mesečne najemnine.
(2) O znižanju najemnine odloča občinski svet na predlog župana. Sklep o določitvi višine znižanja najemnine se sprejme konec leta za naslednje koledarsko leto.
(3) Najemniki poslovnih prostorov, ki plačujejo znižano najemnino niso upravičeni do pridobivanja dodatnih sredstev za namen pokrivanja stroškov najemnine iz proračuna Občine Brežice.
(4) Za določen čas se lahko s sklepom župana zniža najemnina:
– kadar najemnik ne more opravljati dejavnosti zaradi bolezni, ki je daljša od 60 dni, če najemnik sam, kot edini zaposleni opravlja dejavnost v poslovnem prostoru,
– za čas adaptacije poslovnega prostora, ki se opravlja s predhodnim pisnim soglasjem najemodajalca, v okviru terminskega plana izvajanja del.
(5) Kadar se nepremičnina lahko odda v najem z neposredno pogodbo ima v primeru, ko je za isti poslovni prostor zainteresiranih več najemnikov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev znižanja najemnine po prvem odstavku tega člena, prednost tisti:
– ki ima večje število članov in
– ki je pripravljen souporabljati skupaj z drugim najemnikom.

(1) Nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko da v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo:
– osebam javnega prava za izvrševanje javnih nalog, razen javnim podjetjem ali
– nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljeni.
(2) Poslovni prostor iz prvega odstavka tega člena se lahko odda v brezplačno uporabo za določen čas, v katerem se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne za več kot pet let.

Namera o oddaji poslovnega prostora v brezplačno uporabo se objavi na spletni strani Občine Brežice najmanj 15 dni pred sklenitvijo neposredne pogodbe.

(1) V pogodbi o oddaji poslovnega prostora v brezplačno uporabo se določi obveznost uporabnika, da krije obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja stroške uporabe stavbnega zemljišča, stroške zavarovanj in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo, razen če zakon ne določa drugače.
(2) Zavarovalne police, ki jih sklepa uporabnik, se morajo vinkulirati v korist občine.

Najemniku poslovnega prostora se lahko odda v najem urejen, delno urejen ali neurejen poslovni prostor. Stanje poslovnega prostora se ugotavlja na podlagi zapisnika o primopredaji poslovnega prostora.

(1) Višina najemnine, določena na podlagi tega pravilnika, se uporablja za poslovne prostore, ki ne zahtevajo dodatnih tehničnih posegov in opreme. Kolikor najemnik glede na dejavnost potrebuje dodatna vlaganja in zaščito (kot. npr. trezor, zaklonišča, elektronske naprave in podobno), je dolžan po pridobitvi pisnega soglasja najemodajalca, dodatna vlaganja izvesti sam.
(2) V primerih, kadar najemnik v soglasju z lastnikom z lastnimi sredstvi v celoti ali deloma obnovi poslovni prostor, je potrebno pred pričetkom obnovitvenih del skleniti z njim pisni dogovor o vlaganju sredstev, s katerim se določi rok za obnovo poslovnega prostora, potrebna višina finančnih sredstev in način obračuna vloženih sredstev. Vrednost poslovnega prostora pred pričetkom del in po dokončanju del oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, ki je imenovan na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ali zakona ki ureja sodišče. Stroški cenitve bremenijo najemnika. Vložena sredstva se lahko poračunajo z najemnino.
(3) Predmet obračuna vloženih sredstev je lahko samo vložek najemnika, opredeljen v dogovoru iz prejšnjega odstavka.

(1) Med trajanjem najemnega razmerja najemnik ne sme brez soglasja najemodajalca:
– spremeniti, zožiti ali razširiti predmet poslovanja v poslovnem prostoru,
– izvršiti drugih statusnih sprememb, ki neposredno vplivajo na dejavnost v poslovnem prostoru,
– izvajati preureditvena dela v poslovnem prostoru.
(2) Soglasje k spremembam med trajanjem najemnega razmerja iz prejšnjega odstavka daje pristojni organ.
(3) Najemnik ni upravičen do povračila vlaganj, ki niso opravljena v skladu s tem pravilnikom in mora po prenehanju najemnega razmerja poslovni prostor izročiti najemodajalcu v stanju, kot je bil ob prevzemu, sicer lahko to stanje na stroške najemnika vzpostavi najemodajalec.

(1) Določeni prostori, kot so dvorane, sejne sobe, učilnice in podobno, se oddajajo v najem po dnevih oziroma urah.
(2) Najemnina za poslovne prostore iz prvega odstavka tega člena se obračuna v skladu s cenikom, ki ga potrdi občinski svet na predlog župana.
(3) Prostori iz prvega odstavka tega člena se oddajo v najem neposredno na podlagi vloge ali naročilnice prosilca pri pristojnem občinskem organu ali upravniku.

Obstoječa najemna razmerja je potrebno v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika uskladiti s predpisi o stvarnem premoženju in določili tega pravilnika in skleniti nove najemne pogodbe.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Odlok o določanju najemnin (Uradni list RS, št. 3/94).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.