Na podlagi 11. in 36. do 40. člena Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter prve alineje 17. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Cerknica na 11. redni seji dne 31. 5. 2012 sprejel

S tem aktom Občina Cerknica (koncedent) ugotavlja javni interes za izvedbo projekta v obliki javno-zasebnega partnerstva v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in določa način podelitve koncesije storitev za gradnjo in oddajanje v uporabo objekta Športna dvorana Rakek ter določa pogoje za oddajo koncesije.
Odlok določa predvsem:
1. dejavnost, ki je predmet koncesioniranega izvajanja pravic in obveznosti iz naslova projekta in območje njenega izvajanja,
2. pogoje, ki jih mora izpolniti zasebni partner (v nadaljevanju: koncesionar),
3. splošne pogoje za izvajanje koncesionirane dejavnosti,
4. začetek in čas trajanja koncesije,
5. način financiranja koncesionirane dejavnosti,
6. način podelitve koncesije,
7. nadzor nad izvajanjem koncesije,
8. prenehanje koncesijskega razmerja,
9. druge pogoje za izvajanje koncesionirane dejavnosti.

Predmet koncesije je opravljanje storitev gradnje in oddajanje v uporabo objekta Športna dvorana Rakek, ki jih koncesionar v obliki uporabe športnega objekta zaračunava uporabnikom. Območje izvajanja koncesije je določeno s koncedentovo idejno zasnovo projekta.

Koncesija zajema zlasti:
– gradnjo v skladu z idejno zasnovo, s katero razpolaga koncedent,
– tekoče vzdrževanje objekta v koncesijski dobi,
– energetsko upravljanje objekta v koncesijski dobi,
– zaračunavanje uporabe prostorov uporabnikom.
Koncesija storitev se izvede po modelu DBOT (model projektiraj - zgradi - upravljaj - prenesi v posest in last).

Uporabniki predmeta koncesije so javni zavodi na področju predšolske in osnovnošolske vzgoje in izobraževanja, drugi javni zavodi, društva, vsi iz Občine Cerknica in druge pravne ter fizične osebe, vsi kot uporabniki prostorov objekta Športna dvorana Rakek.
Uporabniki lahko ustanovijo svet uporabnikov, ki spremlja izvajanje koncesionirane dejavnosti in koncedentu posreduje svojo oceno izvajanja koncesionirane dejavnosti.

Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba zasebnega prava oziroma skupno več fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava. Koncesionar je lahko tudi tuja pravna oseba, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da pripravi in predloži program izvajanja koncesije za čas trajanja koncesije, iz katerega izhaja, da zagotavlja kvalitetno storitev za uporabnike,
– da ima zadostne izkušnje in reference pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da razpolaga z zadostnimi strokovnimi kadri in drugimi potenciali, potrebnimi za izvajanje koncesije (načrtovanje, upravljanje in vzdrževanje objekta in naprav, ki so predmet koncesije),
– da pripravi in predloži ceno in strukturo cene za ves čas trajanja koncesije,
– da upošteva prednost zagotavljanja javnega interesa pri izvajanju koncesije na dolgi rok pred pridobivanjem dobička na vložena sredstva,
– da poda pisno izjavo, da bo sklenil zavarovanje za odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu, koncedentu ali tretjim osebam,
– da poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti iz tega odloka in pogoje iz razpisne dokumentacije,
– da predloži garancijo za kontinuirano in kvalitetno izvajanje koncesionirane dejavnosti,
– da komunicira v slovenskem jeziku in da uporablja tehnične normative in standarde, ki so v veljavi v Republiki Sloveniji, oziroma predpise mednarodnih organizacij, katerih uporabo Republika Slovenija priznava,
– in druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji.

Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje. Zasebni partner mora s pogodbo prevzeti poslovno tveganje financiranja celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva, tveganje gradnje in iz njega izhajajoča tveganja, tveganja zagotavljanja storitev, tveganja racionalne rabe energije in tveganja obsega tekočega vzdrževanja. Javni partner mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.
Pri izvajanju koncesije mora koncesionar:
– zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje storitev ter nemoteno izvajanje dejavnosti uporabnikov,
– izvajati storitve tako, da se zagotovi upoštevanje zahtev koncedenta, ki jih poda v javnem interesu in potreb uporabnikov,
– upoštevati tehnične, strokovne, organizacijske in druge standarde ter normative za opravljanje koncesionirane dejavnosti,
– predložiti koncedentu letno poročilo o koncesionirani dejavnosti,
– na zahtevo koncedenta ali pristojne inšpekcije omogočiti strokovni in finančni nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti oziroma svojim delom,
– prevzemati odgovornost za škodo, povzročeno koncedentu in drugim, z izvajanjem koncesionirane dejavnosti,
– po prenehanju koncesijskega razmerja prenesti koncedentu v last in posest objekt, na katerem bo izvajal koncesionirano dejavnost,
– ločeno voditi prihodke in odhodke, ki izvirajo iz koncesije.

Začetek in čas trajanja koncesije se natančno opredelita v koncesijski pogodbi. Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe in traja 2 + 15 let (največ dve koledarski leti za izgradnjo objekta in 15 let opravljanja storitev).

Izvajanje koncesije se financira z zaračunavanjem storitev koncesionirane dejavnosti uporabnikom storitev (tretjim osebam) in se natančneje opredeli s koncesijsko pogodbo.

Koncesija se podeli v skladu s 56. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06). Merila za izbor koncesionarja so določena v javnem razpisu.
Javni razpis vsebuje navedbe o:
– izvedbi projekta na način javno-zasebnega partnerstva,
– imenu oziroma firmi in sedežu javnega partnerja,
– objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in aktu o javno-zasebnem partnerstvu,
– predmetu, naravi in obsegu ter območju javno-zasebnega partnerstva,
– začetku in trajanju javno-zasebnega partnerstva,
– postopku izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
– dostopu do razpisne dokumentacije,
– kraju, roku in pogojih za predložitev ponudb,
– zahtevah glede vsebine ponudb,
– pogojih, ki jih mora v skladu s predpisi izpolnjevati koncesionar in dokazilih o njihovem izpolnjevanju,
– pogojih za predložitev skupne ponudbe,
– merilih za izbiro najugodnejše ponudbe,
– naslov, datum in uro odpiranja ponudb,
– roku, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru,
– o odgovorni osebi za dajanje informacij,
– druge navedbe.

Javni razpis vodi strokovna komisija, ki jo imenuje župan v skladu z 52. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06). Komisija odloča z glasovanjem. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh članov komisije.
Komisija pripravi končno poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki je podlaga za potrditev na občinskem svetu in za izdajo sklepa o izbiri koncesionarja. Sklep o izbiri izda direktor občinske uprave. V imenu koncedenta župan sklene koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem. V koncesijski pogodbi se podrobneje uredijo vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem.

Koncedent si pridržuje pravico, da v primeru, da nobena od ponudb zanj ni sprejemljiva, ne izbere koncesionarja.

Nadzor nad izvajanjem koncesije opravljajo organi koncedenta in občinska uprava. Koncesionar mora na vsako zahtevo koncedenta podati poročilo o opravljanju dejavnosti iz koncesijske pogodbe in dovoliti koncedentu vpogled v tisti del svojega poslovanja, ki se nanaša na koncesijo.
Koncesionar mora koncedentu predati letno poročilo o izvajanju koncesije za preteklo leto najkasneje do 15. aprila.
Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršujejo pristojne inšpekcijske službe.

Koncesijsko razmerje preneha na naslednji način:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.

Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, če je pogodbene stranke pod pogoji, navedenimi v pogodbi, ne podaljšajo,
– z razdrtjem.
Koncesijska pogodba se lahko razdre zlasti v primerih hujših kršitev koncesijske pogodbe, kot so neizvajanje koncesionirane dejavnosti oziroma njeno izvajanje v nasprotju z določili tega akta ali koncesijske pogodbe, neizpolnjevanje predpisanih pogojev za izvajanje koncesionirane dejavnosti, neustrezno vzdrževanje objekta in neizpolnjevanje prevzetih obveznosti, določenih v razpisu in koncesijski pogodbi.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.

Z odkupom preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati koncesijsko dejavnost pred potekom časa trajanje koncesije, izvajanje koncesionirane dejavnosti pa prevzame koncedent. Način, obseg in pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncedent odvzame koncesionarju koncesijo ne glede na določila pogodbe:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem koncesije v za to določenem roku,
– če koncesionar dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, torej tako, da so povzročene motnje v izvajanju osnovnih dejavnosti na področju športa,
– zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev zakonskih predpisov ali določil koncesijske pogodbe,
– če koncesionar pri svoji dejavnosti ne spoštuje standardov na področju športa ali navodil koncedenta,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija,
– v primeru stečaja koncesionarja.
Koncedent mora koncesionarju dati primeren rok za odpravo kršitev. Roki se določijo v koncesijski pogodbi.
Koncedent bo v primeru stečaja koncesionarja uveljavljal izločitveno pravico, skladno z 81. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.

Vstop v koncesijsko razmerje namesto koncesionarja je možen samo s pisno privolitvijo koncedenta.
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki bi nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem.

Rok, v katerem bo koncesionar začel z izvajanjem koncesionirane dejavnosti se določi s koncesijsko pogodbo.

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.