Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP in 43/11 – ZKZ-C), 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/07, 122/08, 45/10) in 88. člena Poslovnika Občinskega sveta (Uradni list RS, št. 55/07) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 16. seji dne 23. 5. 2012 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za Planico (R/R1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom Občinski svet Občine Kranjska Gora sprejema spremembe in dopolnitve Odloka o ureditvenem načrtu za Planico R/R1 (v nadaljnjem besedilu: UN), ki ga je Občinski svet Občine Kranjska Gora sprejel na svoji 31. seji, dne 8. 10. 2001 in je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske št. 28/01.
(2) Spremembe in dopolnitve je izdelal Razvojni center Radovljica, d.o.o. pod št. projekta 9/2010, maj 2012.
(3) S spremembami in dopolnitvami se zaradi preglednosti dokumenta v celoti nadomesti veljavno besedilo odloka.
2. člen
Ureditveni načrt je prostorski izvedbeni akt, s katerim se podrobneje določajo funkcionalna, oblikovalska, infrastrukturna in varstvena merila in pogoji za urejanje ter opremljanje obravnavanega območja. Ureditveni načrt je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja ter za parcelacijo zemljišč.
3. člen
UN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge.
Tekstualni del:
1. Odlok
Grafični del:
1. Izris iz katastrskega načrta s prikazom ureditvenih enot
2. Obstoječe stanje s prikazom ureditvenih enot
3. Ureditvena situacija
4. Situacija prometne ureditve in zasnova komunalne infrastrukture
5. Situacija zakoličbe.
Priloge:
1. Izrez iz prostorskih sestavin družbenega plana Občine Kranjska Gora
2. Načrt parcele
3. Smernice in mnenja
4. Vsebinska obrazložitev
5. Povzetek za javnost.
4. člen
Ureditveni načrt določa:
– mejo območja urejanja z ureditvenim načrtom,
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega v prostor,
– pogoje glede namembnosti območij in površin,
– merila in pogoje za ureditvene enote,
– funkcionalna zemljišča,
– pogoje za infrastrukturno opremljanje,
– pogoje glede zaporednosti urejanja,
– obveznosti investitorjev in izvajalcev.
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA Z UREDITVENIM NAČRTOM
5. člen
(1) Območje, ki se ureja s tem ureditvenim načrtom, je določeno v grafičnem prikazu na katastrskem načrtu v merilu 1:1000.
(2) S spremembo in dopolnitvijo UN se meje območja urejanja ne spreminjajo.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA POSEGA V PROSTOR
6. člen
Območje Planice – R/R1 je namenjeno športu in rekreaciji. Dopolnilne dejavnosti v območju so gostinstvo in osnovnim namembnostim spremljajoča trgovina. Območje je opredeljeno kot športno rekreacijski park državnega pomena. Prednostne športne panoge so nordijske discipline: smučarski skoki, smučarski poleti in tek na smučeh. Območje je namenjeno tudi rekreaciji, ki obsega zimske in poletne oblike rekreacije.
7. člen
(1) Ureditve in objekti za smučarske skoke ter polete z razvojem tehnike skokov in poletov terjajo sprotno prilagajanje objektov, zato se dopušča spreminjanje in prilagajanje obstoječih objektov – skakalnic najnovejšim zahtevam skakalne tehnike. Temu primerno se lahko nekatere ureditve, zlasti same skakalnice, izvedejo bolj ali manj začasno, vendar posegi ne smejo sprožati erozijskih ali drugih negativnih posledic v prostoru. Pretežno pa morajo biti ureditve in posegi izvedeni trajno z vsemi potrebnimi zavarovanji pred erozijo ali drugimi negativnimi procesi.
(2) Ureditve v Planici naj bodo izvedene na tak način, da je možna izvedba tudi drugih športnih prireditev, predvsem je to tek na smučeh in drugih športov. Površine iztekov skakalnic, večnamenske površine in amfiteatri ob teh površinah so primerni za izvedbo različnih vrst športnih in rekreativnih prireditev. Trajni objekti ob skakalnicah morajo biti izvedeni in upravljani tako, da se zagotovijo potrebe vseh športov, športnikov in rekreativcev v Planici.
(3) Poti in dostopi, ki se urejajo v neposredni bližini skakalnic naj bodo izvedeni tako, da spreminjanje skakalnic ne vpliva na njihovo lego in ureditev. Dostopi in poti naj bodo izvedeni kot trajne ureditve, prilagojene zimskim in letnim razmeram.
8. člen
Prireditve, ki ne izhajajo iz osnovne namembnosti športno rekreacijskega parka in imajo značaj športa ali rekreacije so na objektih in napravah v Planici dopustne, ob upoštevanju zakonodaje s področja hrupa v naravnem in bivalnem okolju.
IV. NAMEMBNOSTI OBMOČIJ IN POVRŠIN
9. člen
Območje urejanja Planica – R/R1 sestavljajo ureditvene enote, ki so določene glede na namembnosti površin in objektov, glede na načrtovano urejanje in oblikovanje. Za posamezne ureditvene enote veljajo istovrstne določbe urejanja.
Tabela 1: ureditvene enote
-----------------------------------------------------------------
Oznaka Naziv ureditvene Namembnost
ureditvene enote
enote
-----------------------------------------------------------------
K40 40 m skakalnica in skoki, izteki še za tek na
manjše skakalnice smučeh in druge oblike
Planiške šole rekreacije, prostor za
gledalce
-----------------------------------------------------------------
K90 90 m skakalnica skoki, izteki š e za tek na
smučeh in druge oblike
rekreacije, prostor za
gledalce
-----------------------------------------------------------------
K120 120 m skakalnica skoki, izteki še za tek na
(Bloudkova smučeh in druge oblike
velikanka) rekreacije, prostor za
gledalce
-----------------------------------------------------------------
K200 200 m letalnica poleti, izteki še za tek na
(letalnica bratov smučeh in druge oblike
Gorišek) rekreacije, prostor za
gledalce
-----------------------------------------------------------------
S1 servisni prostor servisni plato za potrebe
pod 120 m skakalnice, prostori za
skakalnico opremo in vzdrževanje,
skladišča opreme, RTV kabine
in režija, PRESS,
sanitarije, dovoz,
manipulativne površine
-----------------------------------------------------------------
S2 Čaplja prostori za tekmovalce,
prostori za sodnike,
priročna gostinska ponudba
za tekmovalce in goste,
upravni prostori, tehnični
in servisni prostori,
garaža, sanitarije, spodnja
postaja žičnice, spodnja
postaja tirne vzpenjače,
tribune, funkcionalno
zemljišče
-----------------------------------------------------------------
S3 servisni prostor servisni plato – večnamenska
Čaplja površina, možnost postavitve
bivalnikov ali drugih
začasnih objektov v času
prireditev, parkirišče
-----------------------------------------------------------------
S4 vmesni servisni servisni plato – večnamenska
plato med K40 in površina, odstavne površine,
K90 postavitve bivalnikov ali
drugih začasnih objektov v
času prireditev, parkirišče
-----------------------------------------------------------------
S5 vmesni servisni servisni plato – večnamenska
plato med K90 in površina, odstavne površine,
K200 postavitve bivalnikov ali
drugih začasnih objektov v
času prireditev, parkirišče
-----------------------------------------------------------------
S6 Kavka gostinska storitev prehrane,
prostori za tekmovalce,
prostori za sodnike,
priročni servisni prostori,
sanitarije, spodnja postaja
žičnice, funkcionalno
zemljišče
-----------------------------------------------------------------
S7 RTV RTV stavba z reporterskimi
kabinami in press centrom,
gostinstvo, sanitarije, TP,
parkirišče, funkcionalno
zemljišče
-----------------------------------------------------------------
S8 , S9 INFO in OOST informacijska točka in
prezentacijski center
Planice ter osrednji objekt
smučarskih tekov, gostinska
ponudba, prostori za tekače
rekreativce, tekmovalce,
organizacijo tekmovanj v SZ
delu enote, vetrovnik,
pokrito tekališče – z
možnostjo umetnega
zasneževanje, uporabo za
servisne prostore v času
tekmovanj in kot sekundarna
raba v času urejenih
tekaških prog na prostem
parkirišče. Na terenu nad
tekališčem tekaški stadion,
v poletnem času igrišče z
umetno travo.
-----------------------------------------------------------------
H1 Dom Planica in gostinstvo (gostinska
depandansa storitev prehrane in
nastanitve), stanovanje za
upravljavca stavb, trgovina
kot dopolnilna ponudba v
sklopu hotela, funkcionalne
površine
-----------------------------------------------------------------
Z1, Z2, Z3, travnate brežine zelene površine,
Z4, Z5 med terasami komunikacije, vkopani
pomožni servisni objekti
-----------------------------------------------------------------
Z6 otroško igrišče in tematski park vezan na
tematski park aktivnosti v povezavi s
predstavitvijo smučarskih
skokov in naravnega okolja
doline
-----------------------------------------------------------------
Z7 travnate in druge širša funkcionalna
zelene površine zemljišča, površine za
pasivno rekreacijo, delno
urejene tekaške proge (ob
cesti proti Tamarju)
-----------------------------------------------------------------
T1 Regionalna cesta površine za transport
Rateče–Planica
-----------------------------------------------------------------
T2 lokalna cesta površine za transport
Planica–Tamar
-----------------------------------------------------------------
T3 lokalna cesta površine za transport
Planica–Dom Planica
-----------------------------------------------------------------
T4 parkirišča Planica površine za mirujoči promet
-----------------------------------------------------------------
T5 dovoz do servisnega površine za transport –
objekta S1 omejen promet
-----------------------------------------------------------------
T6 servisna cesta pod površine za transport –
skakalnicami omejen promet
-----------------------------------------------------------------
T7 servisna cesta ob površine za transport –
letalnici omejen promet
-----------------------------------------------------------------
T8 dovoz do RTV stavbe površine za transpo rt –
omejen promet
-----------------------------------------------------------------
T9 servisna cesta od površine za transport –
RTV do letalnice omejen promet
-----------------------------------------------------------------
V1 vodotok Nadiža vodne površine – odprta
struga
-----------------------------------------------------------------
V2 vodotok Nadiža vodne površine – prekrita
struga
-----------------------------------------------------------------
V3 akumulacija akumulacijski bazen za
zasneževanje
-----------------------------------------------------------------
V4 vodotok Nadiža vodne površine – obstoječi
most na državni cesti
-----------------------------------------------------------------
V5 vodotok Nadiža vodne površine – obstoječi
most ob RTV domu
-----------------------------------------------------------------
G gozd ob skakalnicah gozdne površine ob
skakalnicah, komunikacije,
dostopi – pešpoti, žičnice,
tirna vzpenjača, sodniški
stolpi in trenerske tribune
-----------------------------------------------------------------
Območja ureditvenih enot in njihove razmejitve so določene v grafičnem prikazu.
V. MERILA IN POGOJI ZA UREDITVENE ENOTE
10. člen
Ureditvene enote K40, K90, K120, K200 – skakalnice in letalnica
(1) Merila in pogoji glede dejavnosti:
– Na območjih skakalnic in letalnice so dopustne ureditve in objekti za skoke in polete, v njihovih iztekih pa za teke na smučeh. V tem območju so dopustne tudi druge športne in rekreacijske dejavnosti, ki imajo začasen značaj in ne ovirajo ali spreminjajo osnovne namembnosti športnih objektov.
– Na območjih amfiteatrov so dopustne ureditve za gledalce. V amfiteatru letalnice K 200 je dopustna ureditev fiksnih komentatorskih mest in prostorov za spremljanje tekmovanj. V poletnem času so dopustne tudi druge športne in rekreacijske dejavnosti, ki imajo začasen značaj in ne spreminjajo osnovne namembnosti športnih objektov.
(2) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Za obstoječe objekte in ureditve so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve. Novogradnje so dopustne kot nadomestitve obstoječih objektov in ureditev in za širitev (razvoj, izboljšavo) športnih objektov. Širitve so dopustne tudi preko grafično določenih meja ureditvenih enot, pri čemer je treba upoštevati ureditve v sosednjem območju in jih prilagoditi novi ureditvi. Dopustno je umetno zasneževanje vseh skakalnic in letalnice. Dopustno je plastificiranje vseh skakalnic razen letalnice s spremljajočimi ureditvami (dovod vode).
– Dopustna je izgradnja dvojnih in trojnih skakalnic s skupnim iztekom, prav tako je razen pri Bloudkovi velikanki in Letalnici bratov Gorišek dopustna prilagoditev osi.
– Dopustna je prilagoditev osi skakalnice K40 in manjših skakalnic »Planiške šole« tako, da se čimbolj prilagodijo pobočju.
– Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe vzdrževanja skakalnic, treninge in izvedbo prireditev. V času tekmovanj je dopustna osvetlitev skakalnic do 20. ure, za potrebe treningov v skladu z urnikom treningov v obdobju od novembra do februarja pa do 19. ure, pri čemer se osvetljuje le skakalnica na kateri se izvaja trening z maksimalno osvetlitvijo 300 lx.
– Za obstoječe objekte so dopustne njihove odstranitve.
– Dopustne so nove ureditve poti, površin, teras in tribun za gledalce.
– Na iztekih skakalnic in letalnice ter na amfiteatrih za gledalce so dopustne postavitve začasnih objektov v času prireditev. Postavitve začasnih objektov so dopustne, če ne ovirajo drugih prireditev ali aktivnosti športa in rekreacije. Po zaključku prireditve oziroma sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje. Iztek K40 se uporablja in ureja tudi pod pogoji za ureditveno enoto Z2 – večnamenska travnata površina, saj se površini uporabljata dvonamensko. V ureditveni enoti K120 se pod iztekom dovoli gradnja podzemne povezave med območjem T5 in S1 ter S3 oziroma S2. Povezava omogoča dostop vzdrževalcem; njen namen je vodenje napeljav za potrebe tekmovanj od RTV avtomobilov in premičnih generatorjev električne energije do območja S2. Postavitev premičnih generatorjev električne energije je dovoljena samo na utrjenih površinah, ki se zaključujejo z lovilcem bencina in olj.
– Dopustna je izvedba podzemnih povezav med izteki skakalnic in objekti v ureditvenih enotah S2, S6 in S8.
(3) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Zaletišča so lahko izvedena v lesu, jeklu ali betonu, enako velja za konstrukcijo ograj, njihovo polnilo pa je lahko ali leseno ali stekleno. Dostopi in mostovži naj bodo izvedeni v lesu, jeklu ali betonu.
– Doskočišča so lahko izvedena v betonu ali lesu in pokrita s plastiko.
– Steklena ograja je dopustna na odskočni mizi in na zaletišču, na ograjo je potrebno namestiti silhuete ptic ali druge vidne oznake, ki bodo preprečevale trk ptic v ograjo.
– Amfiteatre za gledalce ob iztekih skakalnic naj se uredi v travnih terasah, ki so utrjene z utrditvenim (plastičnim) satjem ali drugim zavarovanjem za utrditev travne ruše. Višinsko razliko tribun naj se utrdi na enak način, razen v primeru strmejših nagibov, ko je dopustno zavarovanje vertikale posamezne stopnje s trdno ploskvijo (beton, kamen). Ograje amfiteatrov naj bodo izvedene v lesu, možna je jeklena nosilna konstrukcija. Dostopi in mostovži naj bodo izvedeni iz jekla ali lesa.
– Bočne tribune ob doskočiščih skakalnice naj bodo izvedene ali s preoblikovanjem zemljine ali montažno iz kovinskih (pocinkanih) mrežastih nosilcev, dvignjenih nad teren. Dopustna je tudi izvedba v lesu.
– Za premostitve hudourniške struge Nadiže (ureditvena enota V2) je potrebno upoštevati določila 25. člena tega Odloka.
– Dovozne in servisne ceste v območju amfiteatrov naj bodo urejene z utrjenim gramozom ali pa kot travnate površine, utrjene s (plastičnim) satjem, tako da se prepreči poškodovanje travne ruše.
– Peš poti in dovozi naj bodo izvedeni tako, da se prepreči erozija.
11. člen
Ureditvena enota S1 – servisni prostor pod 120 m skakalnico
(1) Merila in pogoji glede dejavnosti:
Servisni prostor pod 120 m skakalnico je namenjen organizaciji prireditev (začasne tribune, premični generatorji električne energije), začasnim potrebam radia in televizije, novinarjem (PRESS), začasnim sanitarijam in servisnemu dovozu. Na območju ni načrtovanih stalnih objektov.
(2) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Za obstoječe ureditve so dopustna vzdrževalna dela in rekonstrukcije.
– Dopustne so prometne ureditve, ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe vzdrževanja in izvedbo prireditev.
(3) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Površine se uredijo deloma kot zelene, deloma peščene utrjene površine z urejenim odvodnjavanjem. Iz manipulativne površine mora biti zagotovljena povezava na načrtovano gozdno cesto, ki bo napajala zaletišča skakalnic.
12. člen
Ureditvena enota S2 – Čaplja
(1) Merila in pogoji glede dejavnosti:
Ureditvena enota Čaplja je namenjena tekmovalcem (in drugim športnikom oziroma rekreativcem), trenerjem, sodnikom, novinarjem, gostom (VIP) in vzdrževalcem. V objektih so servisni in tehnični prostori (trafo postaja ipd.), sanitarije, prostori za shranjevanje opreme, prostori za potrebe radia in televizije, dopustna je priročna gostinska ponudba v času prireditev za uporabnike tega območja. Na zahodni strani Čaplje sta spodnji postaji sedežnice in tirne vzpenjače oziroma poševnega dvigala, ki se smiselno vključita v ali ob objekte v skladu z njihovo arhitekturno zasnovo. Dopustna je tudi uporaba meril in pogojev glede dejavnosti kot pri ureditveni enoti S1.
(2) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Za obstoječe objekte, naprave in ureditve so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter odstranitve. Dopustne so novogradnje objektov in nove ureditve površin, teras in tribun za gledalce.
– Dopustna je novogradnja žičniške naprave kot nadomestitev obstoječe; trasa je lahko daljša od obstoječe (do zaletišča K200). Dopustna je obnova obstoječe tirne vzpenjače oziroma poševnega dvigala ob upoštevanju varstvenih usmeritev (kulturna dediščina).
– Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe gledalcev, vzdrževanja skakalnic, treninge in izvedbo prireditev. Dopustne so postavitve začasnih objektov za športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost objektov in območja. Po zaključku prireditve oziroma sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje.
(3) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Objekti: horizontalni gabariti so določeni v grafičnem prikazu. Gradbena meja lahko sega tudi preko grafično določenih meja ureditvene enote, pri čemer je treba upoštevati ureditve v sosednjem območju in jih prilagoditi novi ureditvi. Max. višina stavb sme biti K2+K1+P+1+M, pritličje naj pri vhodu ne bo višje od 30 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm. Kot klet se lahko šteje del stavbe od pritličja navzdol, kjer je vsaj ena zunanja stena pod zemeljsko površino (vkopana oziroma zasuta z zemljo). Vhod v objekt je lahko skozi klet.
– Sleme strehe naj poteka vzporedno s pobočjem. Dopustna je manjša prečna smer strešine, ki pa naj ne prevlada osnovne strehe. Strešine se lahko izvede kot ravno streho oziroma kot enokapnico do nagiba 45°. Kolikor se streha izvede kot enokapnica, velja omejitev za višino kolenčnega zidu na strani kapi strehe. Kritina mora biti sive barve, lahko pa je prilagojena pogojem trajnostne gradnje (npr. zelena streha) ali alternativnim virom oskrbe z energijo (npr. sončni paneli). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad ali strešnih oken. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta; celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni. Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno. Napušči morajo biti tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapi. Del strehe je lahko izveden v obliki pohodne terase.
– Ograje balkonov, gankov in terase naj bodo prilagojene arhitekturni zasnovi objekta. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
13. člen
Ureditvena enota S3 – servisni prostor Čaplja
(1) Merila in pogoji glede dejavnosti:
Večnamenska površina je namenjena za manipulacijo, dostavo, parkiranje (ne v času prireditev). V ne-zimskem času so manipulativne površine namenjene tudi športu in rekreaciji.
(2) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Za obstoječe objekte, naprave in ureditve so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije ter odstranitve.
– Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe gledalcev, vzdrževanja skakalnic, treninge in izvedbo prireditev. Dopustne so postavitve začasnih objektov za športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost objektov in območja. Po zaključku prireditve oziroma sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje.
(3) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Manipulativne površine pred Čapljo morajo biti utrjene, urejeno mora biti odvodnjavanje. V nezimskem času so na teh površinah lahko urejena igrišča, vendar brez postavitev trajnih objektov.
14. člen
Ureditveni enoti: S4 – vmesni servisni plato med K40 in K90 in S5 – vmesni servisni plato med K90 in K200
(1) Merila in pogoji glede dejavnosti:
Vmesni servisni prostor je namenjen tekmovalcem, trenerjem, za potrebe vzdrževanja skakalnic in za občasno parkiranje.
(2) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Dopustna so vzdrževalna dela obstoječih ureditev. Novogradnje trajnih objektov v tem območju niso dopustne.
– Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe vzdrževanja skakalnic, treninge in izvedbo prireditev. Dopustne so postavitve začasnih objektov za športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost objektov in območja. Po zaključku prireditve oziroma sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje.
(3) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Manipulativne površine morajo biti utrjene, urejeno mora biti odvodnjavanje. Urejena morajo biti skupna infrastrukturna priključna mesta, kamor se lahko ob prireditvah priključijo začasno postavljeni bivalniki ali drugi začasni objekti.
– Dovozne in servisne ceste v območju naj bodo utrjene površine, urejeno mora biti odvodnjavanje.
15. člen
Ureditvena enota S6 – Kavka
(1) Merila in pogoji glede dejavnosti:
– Ureditvena enota Kavka je namenjena tekmovalcem (in drugim športnikom oziroma rekreativcem), trenerjem, sodnikom, novinarjem, gostom (VIP) in vzdrževalcem. Osnovna dejavnost je gostinska, dovoljeni so tudi servisni in tehnični prostori, sanitarije, prostori za shranjevanje opreme, prostori za potrebe radia in televizije. Na zahodni strani ureditvene enote je možna ureditev spodnje postaje sedežnice ali tirne vzpenjače oziroma poševnega dvigala do zaletišča letalnice.
(2) Merila in pogoji glede vrste posegov:
Za obstoječe objekte, naprave in ureditve so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter odstranitve. Dopustne so novogradnje in nove ureditve površin, teras in tribun za gledalce.
– Dopustna je novogradnja sedežnice ali tirne vzpenjače oziroma poševnega dvigala; pri novogradnji je potrebno težiti k ohranjanju visokodebelne vegetacije.
– Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe gledalcev, vzdrževanja skakalnic, treninge in izvedbo prireditev. Dopustne so postavitve začasnih objektov za športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost objektov in območja. Po zaključku prireditve oziroma sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje.
(3) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Objekti: horizontalni gabariti so določeni v grafičnem prikazu. Gradbena meja lahko sega tudi preko grafično določenih meja ureditvene enote, pri čemer je treba upoštevati ureditve v sosednjem območju in jih prilagoditi novi ureditvi. Max. višina stavb sme biti K2+K1+P+1+M, pritličje naj pri vhodu ne bo višje od 30 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm. Kot klet se lahko šteje del stavbe od pritličja navzdol, kjer je vsaj ena zunanja stena pod zemeljsko površino (vkopana oziroma zasuta z zemljo). Vhod v objekt je lahko skozi klet.
– Sleme strehe naj poteka vzporedno s pobočjem. Dopustna je manjša prečna smer strešine, ki pa naj ne prevlada osnovne strehe. Strešine se lahko izvede kot ravno streho ali kot enokapnico do nagiba 45°. Kolikor se streha izvede kot enokapnica, velja omejitev za višino kolenčnega zidu na strani kapi strehe. Kritina mora biti sive barve, lahko pa je prilagojena pogojem trajnostne gradnje (npr. zelena streha) ali alternativnim virom oskrbe z energijo (npr. sončni paneli). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad ali strešnih oken. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta; celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni. Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno. Napušči morajo biti tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapi. Del strehe je lahko izveden v obliki pohodne terase.
– Ograje balkonov, gankov in terase naj bodo prilagojene arhitekturni zasnovi objekta. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
16. člen
Ureditvena enota S7 – stavba RTV
(1) Merila in pogoji glede dejavnosti:
– Ureditvena enota RTV je namenjena novinarjem in gostom (VIP). Stavba RTV ima gostinsko namembnost. V območju so manipulativne površine, sanitarije, prostori za shranjevanje opreme za potrebe radia in televizije. V ureditveni enoti je tudi TP postaja.
(2) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Za obstoječe ureditve so dopustna vzdrževalna dela. Za obstoječo stavbo RTV so dopustna le nujno potrebna vzdrževalna dela in odstranitev objekta. Novogradnja doma RTV je dopustna kot nadomestitev obstoječega objekta v okviru dopustnih gabaritov. Dopustne so nove ureditve površin, teras in tribun za gledalce.
– Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe gledalcev, vzdrževanja skakalnic, treninge in izvedbo prireditev. Dopustne so postavitve začasnih objektov za športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost objektov in območja. Po zaključku prireditve oziroma sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje.
(3) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Objekti: horizontalni gabariti so določeni v grafičnem prikazu. Gradbena meja lahko sega tudi preko grafično določenih meja ureditvene enote, pri čemer je treba upoštevati ureditve v sosednjem območju in jih prilagoditi novi ureditvi. Max. višina stavb sme biti K2+K1+P+1+M, pritličje naj pri vhodu ne bo višje od 30 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm, v delu proti letalnici pa 150 cm. Kot klet se lahko šteje del stavbe od pritličja navzdol, kjer je vsaj ena zunanja stena pod zemeljsko površino (vkopana oziroma zasuta z zemljo). Vhod v objekt je lahko skozi klet.
– Sleme strehe naj poteka pretežno vzporedno s pobočjem. Dopustna je manjša prečna smer strešine, ki pa naj ne prevlada osnovne strehe. Strešine se lahko izvede kot ravno streho, kot enokapnico ali kot dvokapnico do nagiba 45°. Kolikor se streha izvede kot enokapnica, velja omejitev za višino kolenčnega zidu na strani kapi strehe. V sklopu strehe je dopustna ureditev reporterskih kabin v smeri proti letalnici Kritina mora biti sive barve, lahko pa je prilagojena pogojem trajnostne gradnje (npr. zelena streha) ali alternativnim virom oskrbe z energijo (npr. sončni paneli). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad ali strešnih oken. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta; celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni. Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno. Napušči morajo biti tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapi. Del strehe je lahko izveden v obliki pohodne terase.
– Ograje balkonov oziroma gankov naj bodo prilagojene arhitekturni zasnovi objekta. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
– Manipulativne površine pred Domom RTV morajo biti utrjene, urejeno mora biti odvodnjavanje. Urejena morajo biti skupna infrastrukturna priključna mesta, kamor se lahko ob prireditvah priključijo začasno postavljeni objekti.
17. člen
Ureditvena enota S8 – del objekta nad terenom in S9 – del objekta v terenu – vkopani del objekta – INFO in OOST
(1) Merila in pogoji glede dejavnosti:
– Ureditvena enota predstavlja osrednji prostor, namenjen obiskovalcem in organizaciji smučarskih tekov in vsebuje zunanje športne površine kot sta nogometni in tekaški stadion z navezavo na tekaške proge ter osrednji objekt za smučarske teke (v nadaljevanju: OOST), ki vsebuje informacijsko točko, izposojevalnico in trgovino športne opreme, gostinske storitve hrane in pijače, interpretacijski multimedijski center namenjen prezentaciji Planice, vetrovnik, servisne prostore za obiskovalce in tekmovalce, VIP prostore za goste prireditev, novinarsko središče, prostore za organizacijo tekaških tekmovanj ter tekališče z možnostjo umetnega zasneževanja, kot sekundarna raba v času ko so urejene zunanje tekaške proge parkirišče. Večnamenska ravna površina, ki se v zimskem času uporablja kot startno ciljni prostor za smučarske teke, se v letnem času uredi v večnamensko športno površino pokrito z umetno travo.
(2) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Dopustna je novogradnja stavbe OOST, ki je namenjena dopustnim dejavnostim navedenim v prejšnjem odstavku.
– Dopustna je novogradnja informativnega in prezentacijskega objekta Planice in TNP. Objekt je namenjen prezentaciji Planice (z zbirko eksponatov, fotografij, dia projekcijo in projekcijo filmov), prezentaciji TNP (informativna točka na vstopu v TNP), nadzoru, usmerjanju in vodenju obiskovalcev Planice in TNP. Objekt predstavlja izhodiščno in zaključno točko za ogled Planice.
– Dopustna je ureditev zunanjih večnamenskih športnih površin (kot npr. nogometnega igrišča in tekaškega stadiona).
– Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe obiskovalcev, vzdrževanja tekaških prog, izvedbo treningov in rekreacije ter izvedbo prireditev. Dopustne so postavitve začasnih objektov za športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost objektov in območja. Po zaključku prireditve oziroma sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje.
(3) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Stavba OOST: Horizontalni gabariti delno vkopanega dela objekta so prikazani z mejo objekta v grafičnem delu, pri čemer število kleti ni omejeno. Kletni del stavbe je delno vkopan v smislu nadaljevanja terasne ureditve enote T4. Streha kletnega dela stavbe je tlakovana ali zazelenjena z možnostjo ureditve večnamenskih športnih površin (kot npr. nogometnega igrišča in tekaškega stadiona), iz ravnine športnih površin lahko segajo posamezni deli kleti zaradi zagotovitve osvetlitve, tehničnih zahtev ali ureditve dostopov. Proti ureditvenim enotam K200, T2 in T4 se klet stavbe z umestitvijo dopustnih dejavnosti lahko odpira obiskovalcem oziroma drugim uporabnikom ter uredi glavne dostope in dovoze v stavbo. Maks. horizontalni gabariti objekta nad kletjo znašajo 30 x 30 m. Maks. etažnost dela stavbe nad kletjo znaša P+1+T. Streha nad terasno etažo je ravna in je lahko urejena kot razgledna terasa, servisno-tehnična površina ali kot pristajališče helikopterja.
18. člen
Ureditvena enota H1 – Dom Planica
(1) Merila in pogoji glede dejavnosti:
Ureditvena enota H je namenjena gostinstvu. Kapaciteta hotela je 34 sob, depandanse pa 20 sob. V hotelu je dopustna ureditev enega stanovanja za upravljavca stavbe.
(2) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Dopustna so vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije in odstranitve obstoječih objektov in naprav. Dopustna je novogradnja hotela Planica višje kategorije s spremljajočimi dejavnostmi za rekreacijo in vadbo. Obstoječi Dom Planica je možno obnoviti ali nadomestiti z novo stavbo z ohranjenimi stavbnimi razmerji. Zunanji bazen na južni strani je potrebno ohraniti oziroma obnoviti in ga vključiti v zasnovo novega hotela. V sklopu rekreacijske ponudbe hotela je možna ureditev več vrst trim kabinetov s spremljajočimi prostori, dopustna je ureditev telovadnice.
– Ob hotelu so dopustne ureditve zunanjih spremljajočih rekreacijskih površin (površine igrišč primerne zmogljivostim hotela).
– Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij. Dopustne so postavitve začasnih objektov za športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost območja. Po zaključku prireditve oziroma sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje.
(3) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Dom Planica:
– Max. horizontalni gabariti so določeni v grafičnem prikazu. Max. višina stavbe znaša za osnovno stavbno maso največ K+P+2+M, za dodana krila pa K+P+1+M, pritličje naj pri vhodu ne bo višje od 30 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm. V primeru izgradnje telovadnice mora biti ta vkopana za min. 2/3 etažne višine.
– Sleme strehe naj poteka v smeri pretežne vzdolžne stavbne mase. Strešine morajo biti poenotene, v nagibu 38° do 45°. Kritina mora biti sive barve z drobno teksturo (ne velike ploskve). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10 %). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta; celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni. Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno. Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapu.
– Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno; razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
– Depandanso je potrebno obnoviti za potrebe gostinstva (nastanitveni objekt) višje kategorije, tako da se ohranijo značilnosti in kvalitete zunanje in notranje arhitekture. V delu stavbe je možna ureditev Planiškega muzeja. Dozidave in nadzidave niso dopustne.
– Prometne površine pred hoteloma morajo biti utrjene, urejeno mora biti odvodnjavanje.
19. člen
Ureditvena enota Z6 – tematski park in otroško igrišče
(1) Merila in pogoji glede dejavnosti:
Večnamenska površina je namenjena pasivni rekreaciji, v času zimskih prireditev pa tudi za spremljajoče dejavnosti.
(2) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Dopustna so vzdrževalna dela obstoječih ureditev. Novogradnje trajnih objektov v tem območju niso dopustne. Dovoz na “plato” se uredi iz ceste proti Tamarju.
– Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev.
– Dopustno je preoblikovanje terena v obliki teras, ki sledijo naravnemu vzpenjanju doline.
– V bližini izteka K90 so dopustne postavitve začasnih objektov za prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost območja. Po zaključku prireditve oziroma sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje.
– V območju vzhodno od ureditvene enote T2 je dopustna postavitev skupine igral, vadbenih orodij in drugih rekreacijskih naprav (z asociacijo na skakalnice).
– Dopustne so postavitve obeležij Planice ali drugih obeležij za potrebe posameznih prireditev.
(3) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Zelene površine naj bodo urejene kot sonaravno utrjene travnate površine, tako da je možna obnova zatravitve.
– Dopustno je tako utrjevanje površin, da je mogoča varna uporaba igral in, na določenih delih strojno odstranjevanje snega v zimskem času.
– Količina in razporeditev pogozditve na območju mora s ceste v Tamar ustvariti vtis sklenjene pogozditve.
– Naprave in igrala ne smejo vidno prevladati nad pogozditvijo ureditvene enote.
– Igralne naprave so lahko postavljene začasno in stalno. Stalno postavljene naprave morajo biti uporabne skozi celo leto. Vse naprave naj bodo izdelane iz lesa ali jekla; možni so armiranobetonski podstavki oziroma temeljenje za naprave.
– Dopustne so ureditev komunalne in energetske infrastrukture.
– Dopustna je postavitev drogov za zastave in osvetlitev parkirišč ob stavbah ter različna parkovna oprema (klopi, smetnjaki …).
– Brežine naj se oblikujejo zaobljeno, pravilne geometrijske oblike brežin niso dopustne.
20. člen
Ureditvena enota Z1, Z2, Z3, Z4, Z5 – travnate brežine med terasami
(1) Merila in pogoji glede dejavnosti:
Večnamenska površina je namenjena ureditvi zelenih brežin med posameznimi terasami, komunikacijam, vkopanim servisnim objektom in infrastrukturi. V območju je dopustna začasna gostinska dejavnost.
(2) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Dopustna so vzdrževalna dela obstoječih ureditev. Novogradnje trajnih objektov v tem območju niso dopustne. Dovoz na “plato” se uredi iz ceste proti Tamarju.
– Dopustne so ureditve športnih in rekreacijskih igrišč.
– Dopustno je preoblikovanje terena v obliki teras, ki sledijo naravnemu vzpenjanju doline.
– Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev. Dopustne so postavitve začasnih objektov za športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost območja. Dopustna je tudi začasna gostinska ponudba v času prireditev. Po zaključku prireditve oziroma sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje.
– Ob robu območij z oznako T, se lahko uredijo infrastrukturna priključna mesta za priključevanje začasnih objektov.
(3) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Zelene površine naj bodo, na mestih, kjer se pričakujejo obremenitve (obiskovalci, postavitve šotorov), sonaravno utrjene, tako, da bodo prenesle občasno gaženje s (plastičnim) satjem, da se prepreči poškodovanje travne ruše.
21. člen
Ureditvena enota Z7 – travnate in druge zelene površine, širša funkcionalna zemljišča, površine za pasivno rekreacijo, delno urejene tekaške proge (ob cesti proti Tamarju)
(1) Merila in pogoji glede dejavnosti:
Travnate in druge zelene površine predstavljajo širše funkcionalne površine ureditvenega območja, namenjene so pasivni in deloma tudi aktivni rekreaciji. Urejajo se kot zelene površine.
(2) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Dopustna so vzdrževalna dela obstoječih ureditev. Novogradnje trajnih objektov v tem območju niso dopustne. V ureditveni enoti “Z” južno od amfiteatra letalnice se obstoječa tekaška proga prestavi za pribl. 20 m proti jugu, skladno s prestavitvijo ceste v Tamar.
– Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev.
– Dopustno je preoblikovanje terena v obliki teras, ki sledijo naravnemu vzpenjanju doline.
(3) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Zelene površine naj bodo, na mestih, kjer se pričakujejo obremenitve (obiskovalci, postavitve šotorov), sonaravno utrjene, tako, da bodo prenesle občasno gaženje s (plastičnim) satjem, da se prepreči poškodovanje travne ruše.
22. člen
Ureditvena enota T1 – regionalna cesta Rateče–Planica
(1) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Za obstoječe ureditve so dopustna vzdrževalna dela in rekonstrukcije. Dopustna je novogradnja odseka ceste in novogradnja mosta čez Nadižo.
– Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih infrastrukturnih ureditev. Urejeno mora biti odvodnjavanje meteornih vod.
(2) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– V razcepu za Hotel Planica in Tamar se uredi krožišče. Vzdolž ceste naj se uredi dodatna površina za pešce in kolesarje v širini 1,5 m obojestransko. Trasa regionalne ceste se lahko na obravnavanem odseku premakne proti severo-vzhodu za pribl. 20 m. Preko struge Nadiže se lahko izvede nov most. Obstoječi most regionalne ceste se v primeru izgradnje novega nameni peš prometu.
– V razcepu za Hotel Planica in Tamar se uredi krožni promet preko ureditvene enote T4. Vzdolž ceste naj se uredi dodatna površina za pešce in kolesarje v širini min. 1,5 m obojestransko. Dopustna je rušitev in novogradnja mostu čez vodotok Nadiže.
– Za potrebe izvedbe prestavitve regionalne ceste je potrebno predhodno izdelati idejni projekt, ki ga pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja potrdi pristojni upravljavec ceste.
23. člen
Ureditvene enote T2 – lokalna cesta Planica–Tamar, T3 – lokalna cesta Planica–Hotel Planica, T5 – dovoz do servisnega objekta S1, T6 – servisna cesta pod skakalnicami, T7 – servisna cesta ob letalnici, T8 – dovoz do RTV stavbe, T9 – servisna cesta za RTV do letalnice
(1) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Za obstoječe ureditve so dopustna vzdrževalna dela in rekonstrukcije. Dopustna je novogradnja odseka ceste v Tamar (T2) in mosta za tek na smučeh preko ceste v Tamar.
– Dopustne so ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih infrastrukturnih ureditev. Urejeno mora biti odvodnjavanje meteornih vod.
(2) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Lahko se izvedejo manjše prilagoditve trase obstoječe ceste v Tamar tako, da le ta sledi novoizoblikovanim terasam in programom.
– Trasa naj niveletno sledi nivojem posameznih teras. Na delu jugozahodno od letalnice se nova trasa prav tako odmakne od sedanje trase ceste, tako da je možna ureditev večjega amfiteatralno urejenega prostora za gledalce ob letalnici. Trasa se niveletno prilagodi obstoječemu terenu. Na zahodnem robu območja urejanja se trasa priključi na obstoječo cesto.
– Površine je potrebno urediti tako, da bodo služile pešcem, kolesarjem in drugim vozilom za potrebe doline Tamar in Nordijskega centra.
– Dopustna je izvedba podzemnih povezav med izteki skakalnic in objekti.
– Most za tekače naj se izvede z betonsko, jekleno ali leseno nosilno konstrukcijo, ograje naj bodo izvedene v lesu ali jeklu. Na območju T3 je mogoče urediti podzemne povezave za potrebe tekaške proge.
24. člen
Ureditvena enota T4 – parkirišča Planica
(1) Merila in pogoji glede dejavnosti:
Ureditvena enota Parkirišče je namenjena parkiranju vozil v času prireditev in v omejenem obsegu vsem obiskovalcem Planice. Preko območja potekajo tekaške steze, ki so namenjene rekreaciji, vadbi in tekmovanjem. Na površinah parkirišč se lahko izvajajo razne oblike rekreacije, če ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja.
(2) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Dopustna so vzdrževalna dela obstoječih ureditev. Del parkirišč se s prestavitvijo ceste v Tamar spremeni v večnamensko travnato površino. Novogradnje objektov v tem območju so dopustne le za sanitarije in nadzor.
– Dopustno je asfaltiranje cest ter ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe vzdrževanja in izvedbo prireditev.
(3) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Površino najnižje ležečega parkirišča je potrebno utrditi in urediti odvodnjavanje. Dopustno je asfaltiranje cest znotraj parkirišč, parkirne površine se ohranijo v makadamski izvedbi. Dopustna je utrditev tudi drugih parkirišč, da se tako urejene površine namenijo za rekreacijo. Potrebna je ureditev odvodnjavanja.
– Na vseh parkirnih površinah ne glede na finalno obdelavo mora biti zagotavljeno nadzorovano odtekanje meteorne vode in preprečevanje odtekanja olj v podtalnico oziroma vodotok. Makadamske parkirne površine se izvede v treh slojih: nad nosilno plastjo se položi utrjeno nasutje v naklonu, preko tega se položi folijo, ki zagotavlja vodotesnost. Na slednji si izvede končni sloji iz utrjenega prodnega nasutja. Vso vodo, ki se zadržuje in odteka s folije, se preko lovilcev olj ponika na lokaciji ali spelje v javno meteorno kanalizacijo.
– Tekaške proge, ki potekajo preko površin parkirišč se lahko utrdijo (asfalt ali beton), potrebna je ureditev odvodnjavanja in preprečitev erozije.
– Pri ureditvi parkirišč je potrebno ohraniti ali ponoviti obstoječo zasnovo z vzpostavljanjem gozdnih pasov med parkirišči. Potrebno je vzpostaviti prvotno razmerje med površinami namenjenimi parkiranju in površinami gozdnih pasov.
25. člen
Ureditvena enota V1 – vodotok Nadiža – odprta struga, V2 – vodotok Nadiža prekrita struga, V3 ojezeritev – akumulacijski bazen za zasneževanje, V4 – vodotok Nadiža most na državni cesti, V5 – vodotok Nadiža – most pri RTV domu
(1) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Za obstoječe objekte in ureditve so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve in nadomestitve.
– Brežine hudournika je na prekritih odsekih in na območju njihovih vtokov potrebno zaščititi z zidom iz kamna v betonu, na preostalih odsekih odprte struge pa brežine v dnu sanirati s kamnitimi zložbami v suho ali v betonu. Fuge med posameznimi kamni v zložbi morajo biti poglobljene, zapolnjene z zemljo in zatravljene. Utočna in iztočna krila, krone zidov, premostitve ter vse konce prekritih odsekov je v smislu celovite ureditve skakalnic možno izvesti v betonski izvedbi.
– Celoten pet metrski pas obvodnega prostora odprte struge hudournika Nadiža (merjeno od vrha brežine, obrežnega zidu) mora biti prost za vzdrževanje hudournika.
– Za rabo vode iz akumulacijskega jezera je treba pridobiti vodno dovoljenje.
– Za odvzem vode iz akumulacijskega bazena je treba namestiti merilno napravo za merjenje količin odvzete vode.
– Dopustne so trajne premostitve struge v iztekih skakalnic.
– Dopustno je odvajanje meteorne vode preko akumulacijskega bazena v vodotok.
(2) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Brežine vodotokov naj se ureja čim bolj sonaravno. Nagibi naj bodo čim blažji, tako da se omogoči prehod divjadi. Za zavarovanja naj se uporabljajo naravni materiali (kamen, les, pesek iz struge …), viden beton naj se uporabi v najmanjši možni meri.
– Dno struge hudournika je potrebno utrditi ter zgraditi talne in stopenjske pragove iz kamna v betonu oziroma tlake iz kamnitih zložb v suho.
– Na začetku in koncu ureditve hudournika v območju NC Planica se na čim daljših odsekih ohrani obstoječa struga.
– Premostitve hudourniške struge Nadiže za potrebe prečne povezanosti območij naj se izvede v okviru premostitev na iztekih skakalnic.
– Obstoječe premostitve (V4 in V5) je potrebno obnoviti in v okviru rekonstrukcije sanirati tudi zaključni prag s krili iz kamna v betonu ter izvesti zaščito podslapja. Zagotoviti je potrebno prepustnost stoletnih poplavnih voda Q(100) z minimalno 0,50 m varnostne višine.
– Pri novih ali nadomestnih premostitvah (V2) je potrebno zagotoviti prost profil struge, ki bo zagotavljal prepustnost stoletnih poplavnih voda Q(100) z minimalno 0,50 m varnostne višine.
26. člen
Ureditvena enota G – gozd ob skakalnicah
(1) Merila in pogoji glede dejavnosti:
Ureditvena enota Gozd je gozdna površina med skakalnicami, v ureditveni enoti potekajo komunikacije med skakalnicami in žičniške naprave, tu so postavljeni tudi sodniški stolpi, ogrevalni objekti in trenerske tribune.
(2) Merila in pogoji glede vrste posegov:
– Za obstoječe objekte, naprave in ureditve so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve ter nadomestitve; razen če s tem Odlokom ni določeno drugače.
– V območju so dopustne novogradnje sodniških stolpov, pri čemer je potrebno obstoječe dotrajane stolpe odstraniti. Prednostno naj se izvajajo obnove obstoječih stolpov ali njihove nadomestitve. Pri odstranitvah stolpov ali drugih konstrukcij je treba vse odstranjene dele odstraniti iz območja, območja temeljev in brežin pa sanirati in renaturirati.
– Dopustna je novogradnja žičniške naprave od Čaplje do vrha K120 kot razširitev ali nadomestitev obstoječe žičnice, trasa je lahko daljša od obstoječe. Dopustna je obnova tirne vzpenjače ob K120. Dopustna je novogradnja žičniške naprave od Kavke do vrha letalnice K200.
– Dopustne so postavitve zaslonov za informiranje gledalcev. Prav tako so dopustne postavitve zaslonov proti vetru in soncu. Nosilna konstrukcija zaslonov naj bo izvedena trajno – jekleni jambori, na katere se ob prireditvah namestijo zasloni.
– Dopustne so prometne ureditve, ureditve poti, ureditve komunalne in energetske infrastrukture, telekomunikacij in drugih ureditev za potrebe gledalcev, vzdrževanja skakalnic, treninge in izvedbo prireditev. Dopustna je novogradnja gozdne ceste do zaletišč skakalnic. Dopustne so postavitve začasnih objektov za športne in rekreacijske prireditve, ki ne smejo negativno vplivati na osnovno namembnost objektov in območja. Po zaključku prireditve oziroma sezone je potrebno začasne objekte odstraniti in površino sanirati v prvotno stanje.
– V območju so dopustne tudi novogradnje ogrevalnih objektov, TV stolpov in trenerskih stolpov/tribun na lokacijah, ki so prikazane v grafičnih prilogah Odloka. V ogrevalnih objektih je dopustna gostinska ponudba v obliki kavarne, vendar le kot občasna dopolnitev osnovne funkcije objekta. Izvajanje gostinske dejavnosti je dopustno le v času dnevne svetlobe.
– Dopustna je novogradnja manjše transportne naprave za povezavo med vrhom zaletišč in ogrevalnim objektom.
(3) Merila in pogoji glede oblikovanja:
– Peš poti ob skakalnicah je treba izvesti kot trajne ureditve z zavarovanji brežin pred erozijo. Poti morajo biti izvedene tako, da je možna njihova uporaba v zimskem in letnem času, primerno tudi za obiskovalce skakalnic.
– Sodniški stolpi naj bodo izvedeni kot betonske konstrukcije v kombinaciji z lesom ali jeklom, ograje naj bodo izvedene v lesu. Dostopi in mostovži naj bodo izvedeni v lesu ali jeklu.
– Trenerski stolpi in ogrevalni objekti naj bodo izvedeni kot konstrukcije v lesu, betonu ali jeklu. Dostopi in mostovži naj bodo izvedeni v lesu ali jeklu. Ogrevalni objekt je lahko zastekljen.
– Pri novogradnjah žičniških naprav je potrebno v največji možni meri ohraniti visokodebelno vegetacijo.
VI. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA ZAVAROVANJE PRED EROZIJO IN DRUGI POSEGI V PROSTOR
27. člen
(1) JZ del območja urejanja z ureditvenima načrtom leži v vplivnem območju vršaja Ciprnik in struge Nadiže, ki imata značaj hudournih vod. Pri izvajanju ureditev v območju ureditvenega načrta je treba upoštevati potencialno ogroženost območja zaradi erozije. Ureditve, ki so izpostavljene toku plavin, zlasti njihovi robovi, morajo biti izvedeni z dodatnimi zavarovanji in ojačitvami. Sočasno z urejanjem posegov v območju urejanja je treba stalno vzdrževati obstoječa zavarovanja pred negativnimi vplivi erozije oziroma zagotoviti nove ureditve za preprečitev škod, ki bi lahko nastale z erozijo (plavinami) tudi zunaj območja urejanja z ureditvenim načrtom. Nadaljnje poseganje v vršaj hudournika ni dopustno. Robove dosedanjih prometnih ureditev je treba urediti tako, da se zagotovi učinkovito odvodnjavanje in v največji možni meri prepreči erozija.
(2) Nove ureditve namenjene preprečitvi škod pred erozijo izven območja urejanja z UN se lahko izvedejo le izven območja naravnih vrednot.
(3) Z rednimi vzdrževalnimi deli (odstranjevanje naplavin) na območjih V1, V2, V4, in V5 je potrebno zagotoviti projektirano prevodnost struge (Q(100) z minimalno 0,50 m varnostno višino).
28. člen
Novo nastale brežine v celotnem območju je potrebno oblikovati skladno z oblikovanostjo bližnjega naravnega reliefa; pravilne – geometrijske oblike brežin niso sprejemljive. Vse odkopne površine je potrebno utrditi, zatraviti in po potrebi zasaditi z vegetacijo, ki utrjuje travno rušo in preprečuje erozijo. Na enak način naj se izvajajo tudi sanacije obstoječih brežin. Brežine hudourniške struge naj imajo, kjer je to mogoče, naklon nižji od 1:1,5.
29. člen
Pri odstranitvah objektov, naprav je treba odstranjene materiale, gradiva in dele konstrukcij odstraniti iz območja na ustrezno deponijo, temelje, odkopne brežine in spremenjen relief je treba sanirati, renaturirati, zavarovati pred erozijo in zasaditi z avtohtono vegetacijo. Enaka merila in pogoji veljajo tudi za urejanje lokacij pomožnih in začasnih objektov.
30. člen
Novo nastale gozdne robove je potrebno sanirati, tako da se na novo zasadijo, praviloma z avtohtono, samoniklo grmovno in visokodebelno vegetacijo. Brežine z nižjimi nagibi je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Večje višinske razlike, kjer zaradi potrebne infrastrukturne ali druge ureditve ni možno drugačno zavarovanje, je dopustno utrditi z opornim zidom.
VII. LEGA OBJEKTOV, GRADBENE PARCELE IN FUNKCIONALNA ZEMLJIŠCA TER MOŽNA ODSTOPANJA
31. člen
(1) Lega in velikost objektov in naprav je določena v grafičnem prikazu. Lega objektov je načeloma definirana z lego v ureditveni enoti. Če je ob upoštevanju ostalih pogojev to možno je pri posameznih grafično prikazanih objektih in ureditvah možno odstopanje zazidane površine do + 20 %, odstopanja navzdol pa niso omejena.
(2) kletne etaže so lahko večje od grafično opredeljenih velikosti objektov, ki opredeljujejo tlorisno velikost na stiku nadzemnega dela objekta s terenom, pri tem pa širitev ni dovoljena v vplivno območje vodotoka Nadiže. Kot kletna etaža se smatra etaža, ki je minimalno z ene strani minimalno 80 % višine etaže izpod nivoja naravnega terena.
(3) Funkcionalna zemljišča objektov so določena v grafičnem prikazu. Poleg min. funkcionalnih zemljišč k posameznim objektom pripadajo skupne površine, kot so manipulativne površine, platoji za začasne objekte, komunikacije.
(4) Funkcionalna zemljišča trajnih objektov Kavka, Caplja, RTV stavba, Dom Planica, depandansa, INFO stavba, servisni objekt ob K120 imajo grafično določena funkcionalna zemljišča, ki so identična ureditveni enoti posameznega objekta.
(5) Dopustna je sprememba gradbene meje in funkcionalnega zemljišča tudi preko grafično določene meje ureditvene enote vendar le če je možno načrtovane ureditve v obeh enotah uskladiti oziroma prilagoditi tako, da se ne omejuje dejavnost načrtovana v posamezni ureditveni enoti. Meje ureditvenih enot in funkcionalnih zemljišč se lahko prekrivajo v primeru, da gre za različno rabo v podzemni etaži in rabo zemljišča na terenu.
(6) Parkiranje za potrebe Doma Planica in depandanse mora biti zagotovljeno v okviru ureditvene enote.
VIII. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO OPREMLJANJE
32. člen
(1) Za zagotovitev ustrezne preskrbe s pitno in požarno vodo je pred območjem gledano iz smeri Tamarja potrebno zgraditi vodohran z zmogljivostjo 250 m3. Za vse objekte, ki so locirani višje od vodohrana je potrebno zagotoviti naprave za dvig tlaka in predvideti izpraznitev v času mirovanja objekta.
(2) Vse objekte, ki imajo oziroma so priključeni na vodovod, je potrebno speljati preko interne komunalne kanalizacije v javno komunalno kanalizacijo in na čistilno napravo Tabre.
(3) Izjemoma se lahko, dokler ne bo možna izvedba priključitve na javno kanalizacijo, v III. VVO zgradi vodotesen zbiralnik odpadne vode brez iztoka maksimalnega volumna 3 m3. Zbiralnik mora biti opremljen s senzorjem, ki bo ob doseženi 80 % polnosti prenašal signal upravljalcu.
(4) Meteorne vode s strešin, doskočišč skakalnic in urejenih površin za pešce se lahko odvajajo v ponikovalnice oziroma akumulacijski bazen viški pa so lahko speljani preko ustreznih zadrževalnikov v vodotok Nadiže.
(5) Industrijske odpadne vode, med katere se šteje odpadne vode z miz skakalnic in notranjih smučarsko tekaških prog OST, je treba odvajati preko interne komunalne kanalizacije v javno kanalizacijo in na CČN Tabre.
(6) Vsa interna komunalna kanalizacija in kanalizacija za odvajanje industrijske odpadne vode mora biti zgrajena vodotesno, njena vodotesnost pa mora biti preizkušena po standardiziranih postopkih. Meteorne vode iz garaž in s prometnih površin se morajo odvajati preko lovilca olj in maščob v ponikovalnico oziroma akumulacijski bazen viški pa preko preliva v vodotok Nadiže.
(7) Dno ponikovalnic za meteorno vodo na ureditvenem območju mora biti urejeno 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
33. člen
(1) Komunalno ter energetsko omrežje in naprave ter omrežje zvez morajo biti vkopane v teren. Sočasno z ostalimi ureditvami se tudi obstoječi nadzemni telekomunikacijski vodi prestavijo v kabelsko kanalizacijo. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma uredi skladno z ureditvijo predmetnih površin.
(2) V enem izmed fiksnih objektov je potrebno združiti vse sistem zvez v telekomunikacijskem prostoru.
(3) Nadzemne komunalne in energetske objekte je potrebno postavljati v sklopu trajnih objektov. Komunalni ali energetski objekti so lahko postavljeni izven trajnih objektov le izjemoma, kadar ni možna postavitev v trajne objektu zaradi negativnih vplivov na bivanje ali delo v objektu ali kadar prostorske možnosti ne dopuščajo ureditve v trajnem objektu. V teh primerih je treba postavljati komunalne in energetska objekte ne vpadljivo, predvsem ne na osrednjih javnih in vidnih prostorih. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Priporočamo streho z enakim naklonom kot pri trajnih objektih (38° do 45°).
34. člen
V območju morajo biti urejena odjemna mesta za postavitev kontejnerjev ali zabojnikov. Odjemna mesta morajo biti urejena na parkiriščih ob sanitarnih objektih ter v sklopu stalnih objektov (RTV; Caplja, Kavka, osrednjem objektu smučarskih tekov). Odjemno mesto mora imeti utrjeno površino. Izjemoma je dopustna ureditev samostojne nadstrešnice, če ni možna ureditev pod isto streho v sklopu sanitarij ali drugega objekta.
35. člen
(1) Prosto zračni elektro vodi ne smejo potekati v smeri varovanih ali dominantnih pogledov.
(2) Pri načrtovanju posegov je potrebno upoštevati in zaščititi obstoječe SN in NN kablovode, eventuelno potrebne nove TP naj se načrtujejo v sklopu objektov.
(3) Ogrevanje mora biti v območju urejeno na plin, elektriko ali trajnostne energetske vire.
(4) Obstoječe rezervoarje za kurilno olje je potrebno izprazniti in zavarovati pred onesnaženjem.
IX. VARSTVO NARAVE IN VARSVO KULTURNE DEDIŠČINE TER VODNOGOPOSDARSKE UREDITVE
36. člen
Varstvo kulturne dediščine
(1) Na območju ureditvenega načrta se nahaja enota evidentirane kulturne dediščine z oznako EŠD 921 Planica – Športni smučarski center, načrtovani posegi morajo slediti naslednjim osnovnim izhodiščem:
Skakalnice izkoriščajo naravno konfiguracijo terena. Izteki skakalnic prečkajo vodno strugo in se zaključujejo na ravnini, skozi katero vodi pot od Rateč v Tamar. Dolina je nepozidana, na njej so med pasovi avtohtone vegetacije terasasto urejena parkirišča. Značilnost območja je nevsiljivo spajanje grajenih športnih objektov in naravnega okolja: ohranjeni so gozdni pasovi med skakalnicami, odprta dolina pod skakalnicami je obrobljena z gozdom, objekti so umaknjeni pod vznožje vzpetin tako, da ne motijo pogledov ne na skakalnice in ne na naravno okolje dopusten je poudarek, katerega predstavlja nadzemni del osrednjega objekta za smučarske teke oziroma info točka, ki lahko sega do višine dveh nadzemnih etaž z razgledno teraso.
(2) Pri načrtovanju posameznih posegov v prostor je potrebno upoštevati naslednja izhodišča: Skakalnica K 120 m bo nosila ime »Bloudkova velikanka.« pri njenem načrtovanju se upoštevajo naslednja izhodišča:
– Ohranja se os velikanke.
– Dovoli se, da se skakalnica postavi nazaj v teren, pri tem pa se upošteva, da bo hrbtišče Bloudkove velikanke v tistem delu, ki gleda nad manjšo skakalnico izvedeno na konstrukciji ne v terenu, ohranjati je potrebno gozdni rob ob skakalnici kot naravno možnost vetrne zavese oziroma njeno umeščenost v gozdno okolje.
(3) Sodniški stolp ob »Bloudkovi velikanki« se nadomesti z novim, ki bo skladen s pravili FIS, pri čemer naj se ohrani značilnosti arhitekturne zasnove, v skladu s tipologijo in materiali katere je uporabljal Bloudek. Zagotovi se funkcionalnost, v skladu z zahtevami FIS pravil.
(4) Tirno vzpenjačo oziroma poševno dvigalo naj se ohranja in vzdržuje. Dopustno je podaljšanje pri čemer naj se ohranja način delovanja za eventualno izvedbo je potrebno pridobiti posebne pogoje ZVKDS. Namembnost naj bo skladna z veljavnimi predpisi.
(5) Ohrani se zidani del nemškega sodniškega stolpa potrebno mu je dati primerno funkcijo.
(6) RTV stolp se lahko v podobni obliki izvede na mestu, ki ga določi TV Slovenije.
(7) Za sodniški in RTV stolp ob Bloudkovi velikanki je potrebno pred rušenjem izdelati natančne arhitekturne izmere in jih predložiti ZVKDS.
(8) Letalnica K 200: Letalnica K 200 m bo nosila ime Letalnica Bratov Gorišek, ohranja se os skakalnice ter umeščenost v gozdno okolje.
(9) Nastanitveni objekti v enoti H1, naj ohranjajo svojo funkcijo in zgodovinsko izročilo. V depandansi je potrebno ohranjati dejavnost sekundarnega nastanitvenega objekta in ohranjati njeno značilno podobo (z izjemo vhoda). V objektu je možno vzpostaviti spominsko bivalno sobo.
(10) Fasade objektov v Planici naj bodo izvedene v barvah naravnega okolja in uporabo naravnih materialov in naj ne bodo živih in kričečih barv.
(11) Pri načrtovanju posegov v območju EŠD 921 Planica – Športni smučarski center je treba ohranjati značilnosti območja: nevsiljivo spajanje grajenih športnih objektov in naravnega okolja, lego spremljajočih objektov nujne infrastrukture na neizpostavljenih legah pod vznožji vzpetin, nepozidanost doline, dopustno je urejanje najnujnejših objektov spremljajoče infrastrukture, ki pa naj ne zapirajo pogledov na območje skakalnic in doline. Z ohranjanjem oziroma vzpostavljanjem gozdnega robu naj se ohranja umeščenost skakalnic v gozdne površine. Za fasade objektov naj se predvidi uporaba materialov, značilnih za alpski prostor.
(12) Z vsak poseg na območju enote kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
37. člen
Varstvo naravne dediščine
(1) Elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje naj bo izvedeno v istem koridorju in v vkopani izvedbi.
(2) Pri načrtovanju ureditev struge se predvidi ekoremediacija regulirane struge Nadiže z upoštevanju sonaravne izvedbe – npr. jezbice z lesenimi piloti in zlaganjem kamenja, popleti vegetacije, lesene kašte, napolnjene s kamenjem in podobno.
(3) Povečano odnašanje materiala proti Zelencem je treba preprečiti z ustreznimi ureditvami hudournikov. Morebitni prodni zadrževalnik, ki bo preprečeval zaprojevanje Zelencev, je treba izvesti izven območja naravne vrednote Save Dolinke.
(4) Osvetljevanje je treba omejiti z naslednjimi ukrepi: v času prireditev je osvetlitev dovoljena do 20. ure, v času treningov od novembra do marca pa v skladu s programom treningov do 19. ure.
(5) Tekaške proge znotraj plana, utrjene zunanje površine, reklamni panoji, fasade objektov, ceste in parkirišče Harfa naj se ne osvetljuje razen v času prireditev.
(9) Okna in steklene površine morajo biti v času noči zastrte s senčili, da se prepreči sipanje svetlobe v okolico oziroma se omeji nočno uporabo objektov do 20.00 ure.
(10) Za osvetljevanje območja naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra. Svetilke naj bodo nepredušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke in usmerjene v tla, brez sevanja nad vodoravnico.
(11) Zaradi preprečitve trkov ptic v steklene površine naj bo čim manj steklenih fasad ali drugih materialov z zrcalnimi površinami, če pa so, naj bodo izvedeni ukrepi za preprečitev trkov ptic, ki so lahko polkna, fiksna lesena senčila ali silhute skobcev.
(12) Posek drevja naj se izvaja obdobja med 1. julijem in 1. marcem to je izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic
(13) Za vse zunanje ureditve in sanacijo degradiranih površin se izbere izključno lokalno avtohtone rastlinske vrste
(14) Zemljina, ki bo na območje pripeljana za potrebe humuziranja od drugod naj bo pripeljana iz območij, kjer ni vidnih pojavov tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Če je na območju prisoten japonski dresnik ali druge invazivne rastlinske vrste, jih je treba mehansko odstraniti, vse rastlinske dele pa sežgati.
(15) Med gradnjo in še 3 leta po njej je treba zagotoviti izvajanje monitoringa pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst. Monitoring naj se izvaja na vseh površinah v katere se je posegalo, in sicer trikrat letno (maj, julij in september). Poročilo se letno pošlje v vednost Zavodu RS za varstvo narave, OE Kranj.
(16) Prometni režim v dolini Planice je treba urediti tako, da se številno omeji dostop z osebnimi vozili; do območja naj se v času prireditev prednostno dostopa z organiziranim prevozom z avtobusi. Parkiranje motornih vozil je dovoljeno la na urejenih parkiriščih.
(17) Območij zelenih površin po zaključku del in v času obratovanja in vzdrževanja ni dovoljeno dognojevati in za zatiranje plevelov uporabljati herbicidov.
(18) Akumulacijski bazen za zbiranje vode za potrebe zasneževanja skakalnic, je treba ograditi tako, da ne bo predstavljal pasti za živali. Ograja mora biti polna minimalno do višine 30 cm in v spodnjem delu vkopana tako, da se prepreči dostop dvoživkam. Ker bo pticam vseeno vodna površina dostopna, naj ima bazen nedrsečo (oprijemljivo) potjo iz bazena na njegov rob za rešitev morebitnih živali, ki bi padle v bazen. V bazen ni dovoljeno vnašati tujerodnih organizmov.
(19) V primeru najdb fosilov in mineralov pri zemeljskih izkopih je treba dela prekiniti in poklicati ZRSVN, OE Kranj.
38. člen
Varstvo okolja:
(1) Zrak: rušenje obstoječih objektov in gradnjo novih objektov je treba izvajati na način, da bo prašenje sipkih materialov v okolico gradbišča omejeno na čim manjšo možno mero, kar se izvaja z ukrepi kot so vlaženje, pokrivanje odpadkov na kamionih za prevoz in čiščenje koles kamionov preden le ta zapustijo gradbišče.
Gradbena mehanizacija in tovorna vozila lahko obratujejo le toliko časa kot je to nujno potrebno in ne smejo biti prižgana v t.i. prostem teku.
(2) Varstvo tal: Pri gradnji v travnatih površinah je treba zgornjo plast zemlje (humus) primerno skladiščiti in jo po končani gradnji porabiti za vzpostavitev prvotnega stanja. Skladiščiti se je ne sme v kupe, ampak v debelini maksimalno 100 cm, da se prepreči anaerobne procese med skladiščenjem.
Direkten mehanski vpliv tlačenja, ki povzroči zbitost tal, porušenje teksture in poškodbe tal, zaradi gosenice snežnih teptalcev in robnikov smuči je treba omiliti s tem, da snežni teptalci ne smejo delovati, dokler ni na površine nanesena dovolj debela snežna odeja.
Po končani smučarski sezoni in po okopnitvi je treba celoten teren pregledati in sanirati vse poškodovane površine (pojav erozije) in površine, na kateri se je razvila plesen, s sejanjem avtohtonih travnih mešanic, z uporabo mehanskih postopkov, brez uporabe kemične obdelave (pesticidi in umetna gnojila).
(3) Varstvo pred hrupom: Hrup snežnih topov oziroma žiraf za zasneževanje ne sme presegati 78 dBA, istočasno pa ne sme obratovati več kot 5 žiraf oziroma topov.
– V času izvajanja dejavnosti na območju UN, in sicer tako v času zasneževanja, prireditev, kot v času treningov ter aktivnosti drugih obiskovalcev na območju, mora investitor zagotoviti, da zaradi izvajanja dejavnosti na območju posega ne bodo presežne dovoljene mejne vrednosti hrupa na območju Triglavskega narodnega parka v neposredni bližini.
(4) Svetlobno onesnaževanje: gradbena dela na odprtem se lahko izvaja le v dnevnem času brez uporabe umetnih svetil, razen v izjemnih primerih, takrat pa je gradbišče dovoljeno osvetljevati le z okolju prijaznimi svetilkami.
– Svetilke smejo osvetljevati le območje smučarskih skakalnic in površin tik ob objektu, ostale površine pa naj bodo le izjemoma osvetljene po možnosti s senzorskimi svetilkami.
(5) Ukrepi v času gradnje: pri gradbenih delih je treba uporabljati le gradbene stroje, ki so redno servisirani in vzdrževani ter ne puščajo naftnih derivatov.
– Na gradbišču ne smejo biti postavljene postaje za pretakanje in skladiščenje goriva, naprave za separacijo peska ter mesta za pranje, vzdrževanje motornih vozil in naprav.
– Pretakanje goriv v gradbene stroje se lahko opravlja le na urejenih bencinskih črpalkah oziroma na gradbišču, v kolikor je prelivanje goriv iz premičnih rezervoarjev v gradbene stroje organizirano tako, da onesnaženje tal ni možno (polnjenje goriva ob postavitvi ustreznih lovilnih posod). Vzdrževanje gradbenih strojev na gradbišču ni možno, ampak se vzdrževanje lahko opravlja le v zato namenjenih in urejenih delavnicah.
– Pred začetkom gradbenih del je treba za delavce pripraviti navodila za ukrepanje v primeru razlitja nevarnih snovi na gradbišču (motorno olje, goriva …) ter jih usposobiti za hitro in učinkovito ter pravilno ukrepanje v primeru takih nesrečnih situacij.
– Na gradbišču je treba zagotoviti ustrezno količino absorpcijskih sredstev za ukrepanje v primeru razlitja nevarnih snovi.
– Za gradnjo objektov za garažiranje teptalnih strojev, skladiščenje in prelivanje goriv, lokacije postavitve mobilnih dizel agregatov in gradnjo objektov za šport, rekreacijo in prosti čas v II. VVO je treba v sklopu projektne dokumentacije izdelati analizo tveganja za onesnaženje podzemne vode.
– Vsako skladiščenje in pretakanje goriv na območju je treba urediti tako, da bo podzemna voda v vsakem primeru varovana pred nesrečnim politjem in posledičnim onesnaževanjem.
– V primeru nesrečnega razlitja goriva na neutrjenih površinah je treba takoj ukrepati, odstraniti vso onesnaženo zemljino in jo shraniti v nepropustne posode ter predati pooblačenem zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu te vrste odpadka.
– Posamezna skladišča za nevarne snovi in posamezni rezervoarji za mobilne dizel agregate po volumnu ne smejo presegati volumna 20 m3, vsa skladišča nevarnih snovi skupaj pa ne smejo presegati volumna 200 m3.
– V času gradnje je prepovedano posegati na območje Natura SCI Julijske Alpe in SPA Julijske Alpe in na območje Triglavskega narodnega parka.
– V sklopu načrtovanih ureditev je potrebno projektno obdelati tudi rušenje obstoječih objektov in naprav vključno u ukrepi za protierozijsko zaščito lokacij s keterih bodo odstranjeni objekti in začasnimi deponijami gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, ki morajo biti izven vodnih in priobalnih zemljišč hudournika.
– Na območje gozdov in gozdnega roba izven območja posega se ne sme posegati z gradbeno mehanizacijo, zato je treba pred začetkom gradnje natančno določiti mesta za začasno skladiščenje gradbenega materiala, gradbenih odpadkov in določiti transportne poti v času gradnje. Mesta za začasno skladiščenje gradbenega materiala in gradbenih odpadkov se določijo na degradiranih površinah znotraj ureditvenega območja.
– V času gradnje je potrebno uporabljati gradbene stroje s čim manjšo zvočno močjo in upoštevati omejitve glede časa njihove uporabe glede na lokacijo gradnje, ki so določene v poročilu o vplivih na okolje.
– Gradbena dela na odprtem se lahko izvaja le v dnevnem času brez uporabe umetnih svetil, razen v izjemnih primerih, takrat pa je gradbišče dovoljeno osvetljevati le z okolju prijaznimi svetilkami, ki so opisane v desetem odstavku 37. člena.
X. ZAPOREDNOST UREJANJA
39. člen
(1) Ureditve v območju se lahko urejajo v več zaključenih etapah. Pred izvedbo posamezne etape urejanja je potrebno preveriti, da kasnejše ureditve ne bodo vplivale na predhodno izvedena dela.
(2) Izvajanje del, ki se ne zaključijo v eni časovno in gradbeno zaključeni fazi ni dopustno. V primeru časovno in gradbeno zahtevnejših del, je potrebno posamezne časovno ločene faze dela izvesti tako, da se zavarujejo vse površine pred erozijo ali drugimi negativnimi procesi.
V vsaki fazi je potrebno zagotoviti ustrezne vodne ureditve na območju v etapi načrtovanega posega v skladu s strokovnimi podlagami za urejanje voda za izgradnjo »Nordijskega centra Planica« katere je pod št. IV-6/10 v maju 2010 izdelal PUH d.d.
(3) Ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka se za zaključeno etapo šteje tudi izvedba dela skakalnice, ki predstavlja gradbeno tehnično ali funkcionalno enoto.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN UPRAVLJALCA
40. člen
Vse posege je potrebno izvajati tako, da ne sprožijo erozije ali drugih negativnih vplivov na športnih objektih, ureditvah in naravnem okolju. Vsi posegi v relief, vegetacijo in zemeljski pokrov morajo biti izvedeni in zaključeni v celoti tako, da se prepreči negativne procese, izvedba gradbenih del mora vključevati tudi celovito sanacijo površin ob novogradnji.
41. člen
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami ter po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
XI. KONČNE DOLOČBE
42. člen
Ureditveni načrt je občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled na Občini Kranjska Gora in na Upravni enoti Jesenice.
43. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
44. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-1/2002-22
Kranjska Gora, dne 24. maja 2012
Župan
Občine Kranjska Gora
Jure Žerjav l.r.
