Na podlagi 3., 6., 7., 32. in 34. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10 in 57/11), 36. in 79. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 84/10), 11., 16. in 18. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10), 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo), 26. člena Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 58/99, 108/07), 5. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Šentjur (Uradni list RS, št. 37/10, 42/11 in 62/11) in 8. člena Odloka o ravnanju z zapuščenimi vozili v Občini Šentjur (Uradni list RS, št. 73/07) je Občinski svet Občine Šentjur na 12. redni seji 12. junija 2012 sprejel

(1) Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest in koncesiji za gradnjo javnih cest na območju Občine Šentjur (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest« tako, da ureja:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja gospodarske javne službe;
– vrsto in obseg izvajanja gospodarske javne službe;
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki je lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa.
(2) Odlok ureja tudi javno-zasebno partnerstvo na področju gradnje javnih cest, ki obsega izvajanje investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na določenem obsegu javnih cest v Občini Šentjur.
(3) Javna služba po tem odloku obsega tudi odvoz in hrambo nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil v skladu z odloki občine, ki urejajo ureditev cestnega prometa v občini. Za izvajanje storitev odvoza in hrambe nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil se koncesionarju dodeli javno pooblastilo.
(4) Odlok predstavlja tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih koncesij.
(5) V delu, v katerem je ta odlok koncesijski akt po prejšnjem odstavku tega člena, se odlok sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.

(1) Poleg pomenov, določenih v zakonu, Odloku o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Šentjur ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba je obvezna lokalna gospodarska javna služba vzdrževanja občinskih javnih cest;
– koncesija je skupen izraz za koncesijo za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest in koncesijo za gradnjo javnih cest, razen če iz besedila tega odloka ne izhaja, da se izraz nanaša na posamezno koncesijo;
– koncesijska pogodba je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;
– območje koncesije je območje Občine Šentjur določeno v skladu z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šentjur vključno s kasnejšimi spremembami le-tega oziroma območje, kjer se izvaja tudi koncesija gradnje;
– koncedent je Občina Šentjur (v nadaljevanju: občina ali koncedent);
– koncesionar je pravna ali fizična oseba, ki na podlagi koncesije izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka in ima podeljeno koncesijo za gradnjo javnih cest;
– občinski svet je Občinski svet Občine Šentjur;
– občinska cesta je javna cesta, namenjena povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini ter povezovanju naselij v občini z naselji v sosednjih občinah.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa Zakon o cestah in drugi predpisi, ki urejajo dejavnost koncesije.

(1) Gospodarska javna služba in izvajanje gradnje javnih cest po tem odloku se na območju občine izvajata s podelitvijo koncesij z enotnim javnim razpisom pravni ali fizični osebi pod pogoji, določenimi z zakonom in podzakonskimi akti ter v skladu z odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo področji izvajanja javne službe in gradnje javnih cest.
(2) Koncesija za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest lahko preneha le hkrati s prenehanjem koncesije gradnje javnih cest na način in iz razlogov določenih v poglavju 9.5 tega odloka, ter obratno.

(1) Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se izvaja na celotnem območju Občine Šentjur na občinskih cestah. V sklop izvajanja javne službe niso zajete javne poti, katerih vzdrževanje izvajajo krajevne skupnosti.
(2) Investicijsko vzdrževanje oziroma vzdrževalna dela v javno korist se izvajajo na občinskih cestah, katerih obseg je določen v razpisni dokumentaciji v postopku javnega razpisa za izbor koncesionarja.
(3) Naloge in storitve koncesije opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun in jih financira iz virov sredstev koncesije, določenih v 38. členu tega odloka.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko posamezne naloge oziroma storitve v zvezi z izvajanjem koncesije koncesionar odda podizvajalcu s predhodnim soglasjem koncedenta, pri čemer ne sme prenesti nalog, ki predstavljajo odločanje o upravljanju. Soglasje ni potrebno, če se opravljanje dejavnosti odda povezani osebi koncesionarja, v kateri ima ta celoten poslovni delež. Za izvršitev teh nalog oziroma storitev odgovarja koncedentu, kot bi jih izvedel ali bil dolžan izvesti sam. Koncesionar mora tudi v primeru izvajanja koncesije preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

Z občinskimi cestami in drugimi javnimi površinami na območju občine upravlja občina.

Pristojni organ za izvajanje tega odloka, če ni z zakonom drugače določeno, je organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe.

(1) Občinske ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic razen v primerih, določenih z zakonom.
(2) Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče dejavnosti) po pogojih in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti posebno pravico uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po tem odloku.

Občinske ceste na območju občine se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi o varnosti cestnega prometa in ta odlok.

Vsa vprašanja, ki se nanašajo na javne ceste in niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o cestah in na njem temelječih predpisih.

Kategorizirane občinske javne ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, in tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.

(1) Vzdrževanje občinskih javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje kategoriziranih občinskih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah. Redno vzdrževanje obsega tudi vzdrževanje drugih prometnih površin, pločnikov, avtobusnih postajališč, kolesarskih stez, bankin, brežin in objektov odvodnjavanja. Poleg tega obsega javna služba tudi zimsko službo, vzdrževanje vertikalne in horizontalne signalizacije in opreme, redno vzdrževanje cestnih naprav in objektov ter zagotavljanje preglednosti.
(2) Vzdrževanje občinskih javnih cest po tem odloku obsega tudi vzdrževanje pločnikov in avtobusnih postajališč ob lokalnih in državnih cestah na območju občine.
(3) Kot izvajanje javne službe se šteje tudi izvajanje manjših vzdrževalnih ali zavarovalnih del na cesti, ki jih je možno opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi.
(4) Javna služba iz prvega odstavka se mora izvajati tudi ob naravnih nesrečah (neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno) in drugih izrednih oziroma nepredvidenih dogodkih (intervencijski ukrepi). V teh primerih je izvajalec dolžan nemudoma odpraviti vzroke, zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje škode. Kolikor to ni mogoče, je dolžan označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo, izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste ter čim prej vzpostaviti prevoznost ceste. Vsi stroški, ki so posledica plazenja, so zajeti v okvir stroškov rednega vzdrževanja, kar pomeni, da morejo biti v okviru ponudbene cene zajeti vsi stroški plazenja na ceste, kakor tudi plazenja cestišča ter tal.
(5) Za celovitost izvajanja javne službe iz 1. člena tega odloka mora biti zagotovljeno vodenje oziroma vzdrževanje in ažuriranje katastra ter banke cestnih podatkov. Kataster občinskih javnih cest mora voditi koncesionar. Koncesionar je dolžan zagotoviti elektronski dostop do katastra in njegovo aplikativno kompatibilnost.

Izvajalec gospodarske javne službe iz 11. člena tega odloka je pravna ali fizična oseba, ki v skladu s 1. členom tega odloka pridobi koncesijo za vzdrževanje občinskih cest.

Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.

(1) Dela rednega vzdrževanja so:
– pregledniška služba,
– redno vzdrževanje prometnih površin,
– redno vzdrževanje bankin,
– redno vzdrževanje odvodnjavanja,
– redno vzdrževanje brežin,
– redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,
– redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,
– redno vzdrževanje vegetacije,
– zagotavljanje preglednosti,
– čiščenje cest in drugih prometnih površin,
– redno vzdrževanje cestnih objektov in naprav na drugih prometnih površinah,
– nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil,
– intervencijski ukrepi,
– zimska služba.
(2) Dela rednega vzdrževanja se izvajajo skladno s predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih del na javnih cestah in potrebne nivoje vzdrževanosti javnih cest.

(1) Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko pristojni organ določi:
1. območje najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja;
2. obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah, trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet, ter izvajanje drugih javnih služb;
3. območja in/oziroma obdobja dneva omejitve dostave.
(2) Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest lahko pristojni organ začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste.

(1) Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebna za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah.
(2) Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih zimskih pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.

(1) Zimska služba se opravlja kot del gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest«.
(2) Zimska služba obsega predvsem naslednje ukrepe:
1. zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, obvestil in snežnih kolov,
2. pluženje in posipanje javnih prometnih površin,
3. odstranjevanje in odvažanje snega z javnih prometnih površin,
4. čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov v času odjuge,
5. čiščenje zasneženih cestnih znakov,
6. obveščanje javnosti.
(3) Dela zimske službe se izvajajo skladno s predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih del na javnih cestah in potrebne nivoje vzdrževanosti javnih cest.

(1) Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan vsako leto do 15. oktobra pripraviti izvedbeni program zimske službe iz svoje pristojnosti in ga predložiti pristojnemu organu v potrditev.
(2) V izvedbenem programu zimske službe se določijo zlasti:
1. organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev,
2. razpored pripravljalnih del,
3. načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe (cestne baze),
4. razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del,
5. dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin,
6. načrt posipanja proti poledici in odstranjevanja snega,
7. mesta izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti,
8. način zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest.

(1) Pri izvajanju zimske službe velja za koncesionarja v skladu z izvedbenim programom izvajanja zimske službe naslednji prednostni vrstni red opravil, ki so predmet zimske službe:
1. ceste, parkirni prostori in dostopne poti do zdravstvenih ustanov, vrtcev, šol, gasilskih domov, avtobusnih postaj in postajališč ter drugih javnih ustanov in institucij,
2. ceste, po katerih se šolski prevozi opravljajo z avtobusi,
3. pločniki in ceste, ki povezujejo posamezna naselja,
4. druge javne površine za pešce,
5. ostale javne površine.
(2) Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.

(1) V času izrednih snežnih padavin ali velikih odjug lahko župan poleg izvajalca aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe.

(1) Gradnja cest po tem odloku obsega:
– rekonstrukcijska dela na javnih cestah, s katerimi se ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja cestnega sveta; vsebuje tudi izvedbo izboljšav v območju cestnega sveta, ki so povezane z varnostjo javne ceste (investicijska vzdrževalna dela) ter
– rekonstrukcije javnih cest, s katerimi se spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja ceste; vsebuje tudi izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo javne ceste (vzdrževalna dela v javno korist). Ob delih iz prejšnjega stavka se lahko zgradijo tudi nezahtevni pomožni infrastrukturni in drugi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije javne ceste. Kot vzdrževalna dela v javno korist se lahko izven območja ceste izvajajo ukrepi, namenjeni varovanju ceste pred padajočim kamenjem in drevjem (lovilne mreže, zaščitne mreže in palisadne stene), če je predhodno pridobljena stvarna služnost.
(2) Gradnjo cest vodi koncedent, izvaja pa jo koncesionar.
(3) Kolikor so izpolnjeni pogoji za koncesijo gradnje, se koncesija po tem odloku šteje kot koncesija gradnje, za katero se uporabljajo pravila Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L, št. 134, 30. 4. 2004 s spremembami) oziroma direktive, ki bo to nadomestila in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ali drugega zakona, ki bo urejal koncesije gradenj.

(1) Gradbena dela na javnih cestah po tem odloku so zahtevnejša in obsežnejša rekonstrukcijska oziroma investicijsko vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev posameznih delov ceste. Izvajajo se po predvidenem terminskem planu glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti cest ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih prometno-tehničnih lastnosti, njihove zaščite, zaščite okolja in varnosti prometa.
(2) Obseg rekonstrukcijskih del na občinskih cestah in javnih površinah ter izvedbeni terminski plan sta sestavni del oziroma prilogi razpisne dokumentacije, ki jo v postopku izvedbe izbora koncesionarja pripravijo strokovne službe občine.
(3) Pregled in prevzem izvedenih rekonstrukcijskih del se opravljata v skladu s področno zakonodajo, ki se nanaša na predmet koncesije. Pri pregledu in prevzemu obnovitvenih del sodeluje tudi predstavnik koncesionarja.
(4) Koncesionar mora na podlagi koncesije gradnje graditi v skladu s predpisi in pravili stroke, in sicer tako, da zagotavlja najbolj ekonomsko sprejemljivo stopnjo varstva okolja po načelu najboljše dosegljive tehnologije. Pri gradnji mora koncesionar zagotoviti čim manjše vplive na okolje in dela izvajati tako, da čim manj vplivajo na uporabnike cest ter na življenje in delo ljudi v okolici.

(1) Koncesionar ima javno pooblastilo za odvoz in hrambo nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil na območju Občine Šentjur.
(2) Pogoji in način hrambe nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil na območju občine so določeni z odloki občine, ki urejajo ureditev cestnega prometa v občini.

(1) Gospodarska javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa gospodarske javne službe za prihodnje leto in ga skupaj s poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem obdobju najkasneje do 15. 10. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu.
(2) Letni program določa pogostnost in prioritete vzdrževanja občinskih javnih cest ter urejanja in čiščenja javnih površin ter pogostnost in obseg ostalih del pri vzdrževanju, urejanju in čiščenju cest in javnih površin.
(3) Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama.
(4) Sestavni del letnih programov in poročil je tudi opredelitev načrtovanih oziroma izvedenih rekonstrukcijskih del po 4. poglavju tega odloka.

Sredstva za izvajanje gospodarske javne službe in gradnjo cest zagotavlja občina skladno s koncesijsko pogodbo.

(1) V Občini Šentjur se gospodarska javna služba ter gradnja javnih cest iz 1. člena tega odloka izvajata s podelitvijo koncesije.
(2) Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje.
(3) Koncesijsko razmerje po tem odloku je enovito vsebinsko razmerje za gospodarsko javno službo ter gradnjo javnih cest iz 1. člena tega odloka, ki nastane in preneha hkrati ter obsega:
– koncesijo vzdrževanja občinskih javnih cest;
– koncesijo gradnje občinskih javnih cest.
(4) Koncesijo lahko koncesionar deloma ali v celoti prenese na drugo osebo s predhodnim soglasjem koncedenta. Osebam, s katerimi je koncesionar dal skupno ponudbo za koncesijo, oziroma jih je v svoji ponudbi navedel kot osebe, ki bodo sodelovale pri izvedbi koncesije, lahko koncesionar prenese koncesijo brez predhodnega soglasja koncedenta, če je tak prenos skladen s ponudbo in koncesijsko pogodbo.

Koncesija za opravljanje gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih« in koncesija za gradnjo javnih cest po tem odloku se podelita z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan, javni razpis pa se objavi skladno s področno zakonodajo. V skladu s sklepom župana se informacija o javnem razpisu lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred njegovo uradno objavo.

(1) V razpisni dokumentaciji morajo biti podatki, na podlagi katerih lahko kandidati izdelajo popolno prijavo, in sicer:
1. naziv, sedež in druge podatke o koncedentu,
2. podatke o objavi odločitve in koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. pogoje, ki jih morajo prijavitelji izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju, način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje koncesije, obvezne sestavine prijave in navodila za pripravo prijave (jezik, overitve …),
8. pogoje za predložitev skupne prijave,
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav (morebitna zavarovanja …),
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. navedbo, ali gre za javno-zasebno partnerstvo po Zakonu o javno zasebnem partnerstvu,
16. odgovorne osebe za dajanje informacij med razpisom in
17. druge podatke v skladu s predpisi, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(2) V javnem razpisu se lahko poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa se mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(3) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(4) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(5) Rok za prijavo se določi z javnim razpisom skladno s področno zakonodajo.

(1) Vsak kandidat lahko predloži le eno vlogo. Vlogo za pridobitev koncesije lahko predloži več pravnih ali fizičnih oseb skupaj (konzorcij), ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo. Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član konzorcija le pri eni skupni vlogi za koncesijo. Če ista pravna ali fizična oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se take vloge zavržejo. Če pravna ali fizična oseba že kandidira samostojno, ne more kandidirati še kot član konzorcija.
(2) Kadar predloži skupno vlogo več oseb (konzorcij), morajo vlogi priložiti sklenjeno pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, iz katere mora biti razvidno najmanj:
– člani konzorcija, vstop in izstop člana iz konzorcija;
– vodilni član konzorcija ali drug način, ki omogoča, da lahko sporočila v zvezi z izvajanjem koncesije koncedent pošilja le eni osebi z učinkom za vse člane konzorcija (pooblaščenec za vročanje);
– ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z izvajanjem koncesije;
– medsebojna zaveza članov konzorcija, da za obveznosti koncesionarja po koncesijski pogodbi odgovarjajo solidarno.
(3) V primeru skupne prijave članov konzorcija morajo statusne pogoje izpolnjevati vsi člani, izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, organizacijskih in kadrovsko-tehničnih pogojev pa se skladno s predmetom koncesije ugotavlja za vse člane skupaj.
(4) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil, ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma predložiti listine, s katerimi dokaže, da izpolnjuje pogoje za udeležbo na razpisu in za izvajanje gospodarske javne službe ter gradnjo javnih cest:
1. da je finančno ter poslovno sposoben za izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet razpisa, in za izvedbo gradenj javnih cest po tem odloku;
2. da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet razpisa, in za izvedbo gradenj javnih cest po tem odloku;
3. da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesij ter kvalitetno in kontinuirano izvajati gospodarsko javno službo ter gradnjo javnih cest, v skladu s predpisi, normativi in standardi;
4. da je usposobljen za vodenje katastra ter razpolaga s sredstvi za njegovo vodenje;
5. da na območju občine razpolaga z ustreznimi prostori in opremo za izvajanje koncesionirane gospodarske javne službe, oziroma na drug način nesporno izkaže, da lahko opravlja dejavnost gospodarske javne službe ter gradnjo javnih cest;
6. da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje gospodarske javne službe ter gradnjo javnih cest;
7. se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči občini, uporabnikom ali tretjim osebam (predloži ustrezno predpogodbo);
8. da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev (iz točke 3–7);
9. da izpolnjuje druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost), določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in tem odlokom.
(5) Z razpisnimi pogoji se ne sme določati novih pogojev niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
(6) Med razpisom in v času trajanja koncesijskega razmerja mora koncesionar obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Prav tako mora koncesionar pred sklenitvijo koncesijske pogodbe in ves čas trajanja koncesijskega razmerja v svojih notranjih aktih in v razmerjih s koncedentom zagotoviti predkupno pravico koncedenta pri vseh spremembah lastniške strukture v družbi. Če koncesionar koncedenta v razumnem roku ne obvesti o vsaki statusni spremembi oziroma krši svojo obvezo iz prejšnjega stavka, lahko koncedent razdre koncesijsko pogodbo.

(1) Merila za izbor koncesionarja med prijavljenimi kandidati morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v spodnjem vrstnem redu (od najpomembnejšega do najmanj pomembnega).
(2) Merila za izbor koncesionarja so:
1. ponujena cena;
2. ustreznost sredstev in opreme ponudnika za izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, in za izvajanje gradnje predvidenega obsega javnih cest;
3. kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje koncesije (npr. višnja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja, usposobljenost za vodenje katastra), ki presegajo minimalne zahteve;
4. finančna in poslovna sposobnost, ki presega minimalne zahteve;
5. dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane koncesije;
6. druge ponujene ugodnosti, ki predstavljajo ekonomsko korist za koncedenta;
7. druge ponujene ugodnosti, ki pomenijo socialno korist za koncedenta;
8. ustreznost in lokacija poslovnih prostorov za izvajanje razpisane koncesije.
(3) Ponderji po posameznih merilih, ki služijo za izbor koncesionarja, morajo biti nediskriminatorni in natančno opisani v razpisni dokumentaciji.

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava. Prijava je popolna, če vsebuje vse zahtevane podatke in dokazila, določena v javnem razpisu.
(2) Javni razpis se ponovi, če koncedent ne prejme nobene prijave, če so vse prijave nepopolne, če koncesionar ni bil izbran ali če izbrani izvajalec v predpisanem roku ne sklene koncesijske pogodbe.

(1) Za izbor koncesionarja občinski svet na predlog župana imenuje strokovno komisijo, ki:
– opravi odpiranje prijav in sestavi zapisnik o pravočasnosti in popolnosti prijav,
– preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev,
– opravi strokovno presojo ter ovrednotenje prijav glede na postavljena merila,
– pripravi obrazloženo pisno mnenje o izbranem prijavitelju in ga posreduje pristojnemu organu in občinskemu svetu.
(2) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje, skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(3) Strokovno komisijo iz prvega odstavka tega člena sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje z delovnih področij, ki omogočajo strokovno presojo vlog.
(4) Nobeden od članov strokovne komisije ne sme biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
(5) Nobeden od članov strokovne komisije ne sme biti oseba, ki je bila zaposlena pri kandidatu ali je kako drugače delala za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
(6) Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdijo vsi člani strokovne komisije s pisno izjavo.
(7) Če kateri od članov strokovne komisije izve za navedeno dejstvo naknadno, mora takoj predlagati svojo izločitev. Nobeden od članov strokovne komisije ne sme neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.

(1) O izboru koncesionarja odloči pristojni organ občinske uprave z upravno odločbo, s katero lahko koncedent izbere samo enega od prijaviteljev na javnem razpisu ali skupino ponudnikov.
(2) Koncedent lahko zavrne vse prispele prijave in ne izbere nobenega od prijaviteljev, če nobena prijava vsebinsko ni v skladu z interesi koncedenta. Postopek izbire koncesionarja lahko koncedent kadarkoli ustavi.

(1) Koncedent pošlje izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 15 dni od dokončnosti odločbe o izboru koncesionarja, ob izpolnjenemu pogoju iz drugega odstavka tega člena. Izbrani koncesionar mora podpisati koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 30 dni od vročitve, sicer odločba o izboru koncesionarja preneha veljati z iztekom roka za podpis pogodbe, kar se v odločbi tudi izrecno navede.
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe mora z njeno vsebino soglašati občinski svet.
(3) Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

(1) Koncesijsko razmerje nastane, ko koncesijsko pogodbo podpišeta obe pogodbeni stranki in traja 15 let od dneva sklenitve pogodbe (rok koncesije). Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali zaradi razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(2) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe. Koncedent in koncesionar lahko s koncesijsko pogodbo določita drugačen rok pričetka izvajanja koncesije.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.

(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
1. vsebino, obliko in namen koncesije;
2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem koncesionirane gospodarske javne službe;
3. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z gradnjo oziroma rekonstrukcijo javnih cest;
4. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;
5. spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta;
6. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;
7. način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje predmeta koncesije, ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti;
8. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in gradnje javnih cest;
9. pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne)izvajanjem gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in gradnje javnih cest;
10. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti;
11. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;
12. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti;
13. da koncedent sredstva, ki presegajo stroške neposrednega vzdrževanja, lahko po odločitvi koncedenta nakazuje na poseben račun, katerega oblikovanje zahteva koncedent in se črpajo ob izvedbi investicijskega vzdrževanja;
14. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;
15. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in gradnje javnih cest.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, odlokom (koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je neveljavna. V primeru manjših ali nebistvenih neskladij med pogodbo in koncesijskim aktom, se neposredno uporablja koncesijski akt, vključno s kasnejšimi spremembami le-tega. Pravo koncesijske pogodbe je pravo, veljavno v Republiki Sloveniji.

Koncesionar ima na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe:
– izključno pravico opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo na celotnem območju občine,
– pravico tekočega vzdrževanja objektov in opreme, ki služijo izvajanju koncesionirane gospodarske javne službe,
– izvajati gradnjo javnih cest v obsegu iz 4. člena tega odloka.

(1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije. Storitve koncesionarja so javne dobrine in jih mora le-ta vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.
(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet koncesije in gradnjo javnih cest, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odlokom ter koncesijsko pogodbo;
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in gradnje javnih cest;
3. odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje gospodarske javne službe);
4. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje koncesije kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
5. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje koncesije in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju koncesije in poslovanju;
6. svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
7. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in gospodarske javne službe in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe.
(3) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost vzdrževanja občinskih javnih cest tudi izven območja koncesije po tem odloku ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za vsako koncesijo posebej in za druge dejavnosti) skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona.

(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar je v razmerju do koncedenta, uporabnikov in tretjih oseb, v celoti odgovoren za izvajanje gospodarske javne službe tudi v primeru, če dejavnost (deloma) izvaja preko pogodbe s podizvajalci. Koncesionar je v celoti odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ali pogodbeni (pod)izvajalci.
(3) Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki bi jo povzročil z nerednim ali nevestnim opravljanjem koncesije, kot tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesije povzročijo pri njem zaposleni ali podizvajalci. Najnižjo višino zavarovalne vsote določi župan s sklepom.

(1) Če po sklenitvi koncesijske pogodbe nastanejo okoliščine, ki otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) O nastopu spremenjenih okoliščin mora koncesionar pisno obvestiti koncedenta in predlagati spremembo koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. Če se pogodbeni stranki ne uspeta dogovoriti za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, lahko koncesionar sodno razdre to pogodbo.
(3) Določili iz prvega in drugega odstavka se smiselno uporabljata tudi za pravice koncedenta v razmerju do koncesionarja v primeru nastopa spremenjenih okoliščin.

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) V okviru objektivnih možnosti mora koncesionar opravljati gospodarsko javno službo tudi v pogojih, nastalih zaradi višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin, skladno z izdelanimi načrti ukrepov delovanja v takšnih razmerah. O nastopu tovrstnih okoliščin se morata koncesionar in koncedent vzajemno obveščati, se dogovoriti o načinu izvajanja gospodarske javne službe ter povračilu dodatnih stroškov zaradi opravljanja gospodarske javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan, za izvajanje gospodarske javne službe, poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

(1) Koncedent mora zagotavljati:
1. ustrezne pogoje za izvajanje koncesije, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe in tem odlokom;
2. sankcioniranje uporabnikov, ki bi onemogočali ali ovirali izvajanja dejavnosti koncesije;
3. sankcioniranje nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med trajanjem koncesije izvajali storitve koncesije na področju občine.
(2) Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja koncesijo, v skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja gospodarske javne službe ter v skladu s koncesijsko pogodbo.

Uporabniki imajo pravico od koncesionarja zahtevati, da storitve gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, opravlja pod pogoji, določenimi z zakonom, odlokom in z drugimi predpisi, zlasti pa:
1. da redno, kakovostno in trajno izvaja vse storitve koncesije, v skladu s predpisi;
2. da koncesijo izvaja v javnem interesu in glede kakovosti in dostopnosti storitev enakopravno obravnava vse uporabnike;
3. da dovoljuje vpogled v evidence, kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar;
4. da v roku 15 dni pisno odgovori uporabniku na pritožbo v zvezi z izvajanjem koncesije.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prenehanjem koncesionarja,
– s prevzemom koncesije.

(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z razdrtjem,
– s sporazumno razvezo.
(2) Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
(3) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

(1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati koncesionirano dejavnost, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesije.
(2) Odkup koncesije je možen samo, če je izrecno predviden v koncesijski pogodbi, s katero se določijo tudi način, obseg in pogoji odkupa.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je odkup lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev.

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesije v s koncesijsko pogodbo določenem roku;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba;
– če krši določbe tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije;
– če ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih pooblaščene osebe izdajajo v okviru nadzora nad koncesijo;
– če ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora pristojnega organa nad koncesijo.
(2) Postopek odvzema koncesije se določi v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje koncesije. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) Koncedent sme odvzeti koncesijo v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu le, kadar je to nujno potrebno zaradi zadovoljitve tega javnega interesa. Koncedent pred uvedbo postopka odvzema koncesije v javnem interesu predlaga koncesionarju sporazumno razvezo pogodbe.

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje ipd.). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Smiselno enako velja v postopku likvidacije ali drugem postopku s pravno in dejansko primerljivimi pravnimi posledicami.

(1) Stranki koncesijske pogodbe morata v postopku prenehanja pogodbe storiti vse, da opravljanje koncesirane dejavnosti ni bistveno moteno ali celo prekinjeno.
(2) Če koncesirana dejavnost iz kakršnegakoli razloga ne obratuje več kot 2 meseca, jo lahko koncedent začasno prevzame v upravljanje skladno s predpisi, ki urejajo prevzem javne službe v režijo.

(1) Ne glede na razlog prenehanja koncesije mora koncesionar koncedentu najkasneje v enem mesecu po prenehanju koncesije izročiti vse morebitne objekte in naprave, ki sestavljajo javno infrastrukturo. Način prenosa se uredi v koncesijski pogodbi.
(2) Koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi uredita tudi druge posledice prenehanja koncesijskega razmerja.

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesionirane javne službe in podeljene koncesije lahko zajema vse okoliščine v zvezi z zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja dejavnosti, v zvezi s poslovanjem koncesionarja, vodenjem predpisanih evidenc ter drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ in občinski organ, pristojen za gospodarske javne službe. Nadzor nad izvedbo gradenj javnih cest lahko izvaja tudi zunanji pogodbeni izvajalec.
(3) V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko pristojni organi izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ ali pooblaščenec koncedenta. Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent v pisni obliki navesti razloge za nujnost nenapovedanega nadzora.
(2) Nadzor se praviloma vrši v poslovnem času koncesionarja in mora potekati tako, da ne ovira dejavnosti koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Koncesionar mora omogočiti izvedbo nadzora in vpogled v dokumentacijo in zbirke podatkov. Koncesionar mora sodelovati z izvajalci nadzora, dati vsa potrebna pojasnila ter omogočiti pregled vseh objektov in naprav.
(3) O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo.

(1) Za reševanje sporov v zvezi s podeljeno koncesijo je pristojno stvarno in krajevno pristojno sodišče, ki ga določita koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi.
(2) Za presojo vseh razmerij v zvezi s podeljeno koncesijo lahko stranke v koncesijski pogodbi dogovorijo izključno uporabo pravnega reda Republike Slovenije.

(1) Postopek za podelitev koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi odloka.
(2) V primeru, da izvajalec, ki na območju občine na podlagi veljavne pogodbe opravlja gospodarsko javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcem, namenjenih opravljanju javne službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti.
(3) Do pričetka izvajanja gospodarske javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvaja omenjeno gospodarsko javno službo kot koncesionar dosedanji zakoniti izvajalec.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.