PRILOGA

   Prvi odstavek 7. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 22/12; v nadaljevanju: ZUKN-C) določa, da
lahko do sprejema strategije in letnega načrta upravljanja Vlada
Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije
sprejem odločitev o določenih aktih upravljanja v zvezi s
posamezno naložbo, katere knjigovodska vrednost je najmanj 5
milijonov eurov, če je to nujno za zagotavljanje gospodarske,
finančne ali fiskalne stabilnosti Republike Slovenije. Če državni
zbor tako odločitev sprejme, je po tretjem odstavku 7. člena
ZUKN-C za izvedbo teh dejanj upravljanja pristojna vlada v skladu
z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno
prečiščeno besedilo).
   NLB Skupina je največja slovenska bančno in finančna skupina
in sistemsko pomembna banka, kar pomeni, da bi njene resne
finančne težave ali celo insolventnost sprožila finančno in
gospodarsko krizo v državi. NLB, d.d. je opredeljena kot
sistemska banka s strani Evropske bančne agencije (European
Banking Authority). Zaradi tega je bila vključena v stresne teste
na evropski ravni v zadnjih dveh letih. Zaradi tega je tudi
podvržena strogim pravilom glede doseganja kapitalske
ustreznosti, ki zahtevajo od novembra 2011, da ima banka vsaj 9 %
temeljnega kapitala prvega reda (core Tier 1 capital). Zaradi
navedenega je nujno neposredno delovanje vlade, ker se le tako
lahko zagotovi zadostna kredibilnost v pogovorih z zunanjimi
partnerji in posledično tudi hitro in usklajeno delovanje.
   Državni zbor ugotavlja, da je uspešna izvedba
dokapitalizacije NLB, d.d. v letu 2012 ključna za program
finančne konsolidacije v Republiki Sloveniji, za še nedokončani
postopek presoje Evropske komisije o dovoljeni državni pomoči pri
dokapitalizaciji NLB in posledično za javnofinančni položaj ter
mednarodno boniteto Republike Slovenije.
   Da bi se na trgu kapitala našli primerni dolgoročni
partnerji, ki bi zagotovili tako potrebna sredstva za
dokapitalizacijo, je primerneje, da bo država v NLB dolgoročno
obdržala svoj delež v višini vsaj 25 % + 1 delnico. Ostalim
lastnikom se ne omejuje velikosti njihovih deležev z
dopolnitvijo, da je delež lastništva države enak večkratniku
lastniškega deleža prvega naslednjega lastnika. Republika
Slovenija tako želi dolgoročno ohraniti v NLB le 25 % + 1 delnico
in je pripravljena, da se, če za to obstaja interes za vstop
potencialnih investitorjev na kapitalskih trgih, že z
dokapitalizacijo v letu 2012 njen delež zmanjša na 25 % + 1
delnico.
   Lastniški kapital NLB sestavlja 11.061.125 delnic, katerih
knjigovodska vrednost je na dan 31. 12. 2011 znašala 86,8 EUR na
delnico. Delnice NLB ne kotirajo na borzi. NLB je v večinski
državni lasti. Največji lastnik NLB je Republika Slovenija, ki
ima v lasti 45,62 % delnic NLB. Drugi največji lastnik NLB je
belgijska bančno-zavarovalniška skupina KBC, ki predstavlja 25 %
lastniški delež. RS, KAD, SOD in KBC so leta 2002 sklenile
delničarski sporazum, s katerim so dogovorile ključna pravila
glede skupnega upravljanja naložbe v NLB. Delničarski sporazum je
še vedno veljaven in se še vedno izvaja. V skladu s tem
delničarskim sporazumom KBC pripadajo tri mesta od enajstih v
nadzornem svetu banke in eno mesto od šestih v upravi banke.
   Republika Slovenija bo navedene cilje dosegla na te načine:
   1. dokapitalizacija: kot največji delničar bo Republika
Slovenija predlagala in podprla skupščinske sklepe, na podlagi
katerih se bo izvedlo povečanje osnovnega kapitala, vključno z
morebitnim povečanjem naložbe. V poštev lahko pridejo vsi možni
načini dokapitalizacije po zakonih, ki urejajo gospodarske družbe
in bančništvo, prednostno pa tisti, ki vključujejo zasebni
kapital;
   2. razpolaganje: Republika Slovenija bo razpolagala s svojo
naložbo tako, da bo dosegla cilje, navedene zgoraj;
   3. če bo to zahtevalo doseganje navedenih ciljev, bo
Republika Slovenija kot največji delničar predlagala oziroma
podprla skupščinske sklepe o spremembah statuta NLB, d.d.
   V skladu s tretjim odstavkom 7. člena ZUKN-C bo za izvedbo
navedenih aktov upravljanja pristojna vlada.