Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 in 30/11 odl. US) 16. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 46/09, 47/10) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne 29. 5. 2012 je Občinski svet Občine Železniki na 13. redni seji dne 14. 6. 2012 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Zgornja Sorica – Domačija Zgornja Sorica 50, EŠD 29224 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
Martinova domačija stoji na samotni senožeti sredi gozdov v Heblarjih, zahodno nad Sorico v Zgornji Selški dolini. Leta 1869 je bila postavljena lesena hiša, letu 1884 pozidana v današnji obliki. Ob hiši stojita lesen kozolec toplar s skrilasto streho z letnico 1907 in zidan hlev s senikom. Na dvorišču so tri lipe, posajene okoli leta 1870. Na tej domačiji je svojo mladost preživel impresionistični slikar Ivan Grohar, rojen v Spodnji Sorici v starem župnišču. Stavbe na domačiji predstavljajo za loško hribovje značilno in avtentično ohranjeno samotno gručasto domačijo loško cerkljanskega arhitekturnega tipa. Domačija je v lasti družine slikarjevega pranečaka in del ponudbe društva Sorica.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– stanovanjska hiša,
– kozolec toplar,
– hlev s senikom,
– vodnjak,
– tri lipe.

Spomenik obsega nepremičnine: parcele št.: *103 (stavba št. 87,312) in 148/3 (severni del, stavba št. 311), k. o. Sorica.
Meje spomenika so določene na digitalnem katastrskem načrtu in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000.
Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Železniki (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje vseh zunanjih značilnosti, kot so gabariti, zasnove pročelij, značilni naravni materiali ter konstrukcijske značilnosti;
– izvajanje rednih vzdrževalnih del, ki pomenijo popravila in dela na zunanjosti in notranjosti stavb kot npr. pleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava podov, kritine, zamenjava stavbnega pohištva, kar se načeloma izvede z enakimi materiali in oblikami;
– izvedbo takšnih obnovitvenih ali investicijsko vzdrževalnih del, ki pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del, s katerimi se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove celovitosti ter značaja stavbnega sestava, gradiv, predvsem glede stavbne zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, kakor tudi ne v neposredno okolico spomenika;
– uporaba naj bo uresničena s stanovanjsko namembnostjo.

Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.